14. informativni bilten društva

DRUŠTVO LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL IN PLOVIL
I Z D A J A
14. informativni bilten društva
KOPER, marec 2014
Naš Valter
V ponedeljek, 30. septembra 2013 nas je
nepričakovano in veliko, veliko prezgodaj
zapustil naš član, blagajnik in za nekatere
izjemen prijatelj, VALTER SURINA.
Prvič sem pobližje spoznal njegove
organizacijske in vodstvene sposobnosti
na drugem rally AdriaClassic 1998
z zaključkom v Izoli.
Pri obdelavi
rezultatov za podelitev priznanj je zaradi
zamešanih rezultatov med posameznimi
tekmovalci prišlo do težav. Valter je
mirno vzel vse podatke v svoje roke,
določil sodelavcem kaj naj posameznik
izračuna (takrat še ni bilo računalniške
podpore) in prišel je problemom do
konca. Ponovna razglasitev je na osnovi
njegove avtoritete, poštenega odnosa
in nekaj dodatnih nagrad ki jih je odredil
podeliti, zagotovila uspešno prireditev.
To prireditev je vodil kot direktor celih
15 let. Morda je tudi to bilo odločilno,
da sem se v tem letu pridružil v članstvo
društva.
V nadaljevanju se je najino delo tesno
prepletalo, kot član upravnega odbora in
blagajnik je nosil velik delež obveznosti.
Kljub temu je vedno aktivno sodeloval
pri iskanju novih idej in prispeval k
usmeritvam delovanja društva. Njegova
treznost in praktičnost nam je bila vsem
v pomoč. Za ideje, ki so se porajale
in so včasih bile videti neizvedljive je
prispeval rešitve, da so postale izvedljive.
Valterjev čut za poštenost in pomoč
do soljudi je pripomogel, da smo kot
društvo organizirali akcije ki so bile
socialno angažirane. Njegova odprtost,
želja po druženju in sodelovanju pri vseh
slovenskih srečanjih je pripeljala tudi do
uspeha našega društva v tekmovanjih za
prvenstvo Zveze SVS. Kar pa je najbolj
pomembno, med nami so se stkale
prijateljske vezi. V društvo je že kmalu po
ustanovitvi nastalo delavno, v odnosih
zdravo in ja, tudi prijateljsko povezano
jedro članov, parov, družin kar je dajalo
vsem, prepričan sem da Valterju, njemu
ožjim sodelavcem še posebej, energijo
in zadovoljstvo za uspešno vodenje
društva.
Poleg že navedenih funkcij je Valter na
lastno pobudo pristopil k aktivnostim,
ki so bile
potrebne za uspešno
izvedbo strokovnih izletov na sejme,
dobrodelnim akcijam, srečanjem članov
društva, občnim zborom, uspešnim
tekmovanjem kot podelitvam priznanj.
Bil je tudi pravi ljubitelj starodobnikov
in restavrator več starodobnikov, ki jih je
postavil v zbirko.
Izgubili smo ustanovnega člana, enega
izmed aktivistov dejavnosti in ustvarjalca
prijateljskega vzdušja v društvu in širše.
Če smo potrebovali nasvet, premislek
ali gremo v pravo smer ali prijateljsko
besedo, tu je bil naš Valter. Ne morem
verjeti, da se je to zgodilo.
Verjamemo pa, da si je in bi želel, da
nadaljujemo njegovo pot, vztrajamo
pri vrednotah poštenosti, prijateljstva,
pomoči drug drugemu, doseganja
lastnega zadovoljstva in s tem uspeh
društva ter starodobništva v Sloveniji.
Dragi prijatelj, sledili bomo tvojemu
vzgledu!
Edi Glavič
Koper, 24.02.2014
Informativni bilten je občasno glasilo društva ljubiteljev starodobnih vozil ADRIA CLASSIC Koper. Bilten izhaja predvidoma enkrat letno.
Publikacija je za člane društva brezplačna. Osnovni namen biltena je informiranje članov društva o dogodkih v zvezi s starodobnimi
vozili. Za vsebino in verodostojnost podatkov v posameznem članku odgovarja izključno avtor le-tega. Mnenja posameznega avtorja
niso nujno skladna z načeli društva.
Zbral in uredil: Aljoša Vidakov. Oblikovanje in tisk: GT-design d.o.o., Portorož
2
ADRIA Classic Koper v letu 2013
Za društvo ADRIA Classic je bilo leto 2013
zaznamovano z uspehi posameznikov in
društva kot celote. Posamezne naloge in
prireditve so bile izvedene zelo kakovostno
ter so pozitivno zaznamovale dobro
vzdušje, ki vlada v društvu. Pa v nadaljevanju
poglejmo ključne aktivnosti:
Na občnem zboru v mesecu marcu se je
skupaj zbrala večina članstva. Potrjen je bil
plan aktivnosti in cilji društva za tekoče leto.
Naloge, ki smo si jih zadali, so bile skladne
z vizijo izoblikovano tokom preteklega
desetletnega delovanja članov in društva.
1. Zimsko druženje s starodobniki
gostiteljev iz Tarvisia -Trbiža
Člani »snežne odprave« ADRIA Classic
smo se tudi v letu 2013 želeli preizkusili v
poznavanju motornih zimskih veščin na
belem poligonu pod Višarji v Italiji. Tako smo
se prijetno preizkusili v spretnostih na snegu
in sprostili ob ogledu mesta Trbiža.
2. Strokovni ogled sejma Reggio Emilia
Že precej pred belim dnem smo se vsi
udeleženci odpravili na pot, v Meko
za motoriste in prvo spomladansko
spoznavanje starodobnikov, za vse ostale
ljubitelje. Organizacija je bila kot po navadi
odlična tako v zadovoljstvo vseh članov
kot zunanjih gostov. To je prva strokovna
ekskurzija v letu in marsikdo jo doživlja kot
prvo ljubezen, spominja se jo skozi celo
leto. Če ne zaradi drugega zaradi minusa v
denarnici.
3. Otvoritev sezone 2013
Uradna otvoritev sezone je kljub vsem
aktivnostim, ki se v prvem delu leta že
odvijajo, vožnja po naših okoliških krajih s
starodobniki, tisto ta pravo. Zbirno mesto
je že standardno pri pizzeriji City Burger.
Od tu je sledil start in vožnja v smeri Divače
do kraške jame Vilenica. Člani jamarskega
društva, med njimi tudi naš član Vasja, so nas
popeljali v čudoviti svet globine in tišine.
Videli smo res čudovite kapnike in dvorane
pod odličnim strokovnim vodstvom. Hvala
jamarjem za lep sprejem. V Lokvah smo si
ogledali še vojaški muzej.
4. 7. srečanje motornih koles »ADRIA
Classic – TOMOS«
Ideja ljubiteljev mopedov našega društva,
se v sodelovanju s tovarno Tomos in avto
šolo Capris, uspešno nadaljuje s prireditvijo,
ki druži lastnike starodobnikov te znamke.
V letu 2013 se je srečanja udeležilo več
kot dvesto motorjev iz Slovenije in tujine.
Množična udeležba je presenetila celo
največje optimiste med organizatorji.
Uspešno je bila realizirana naloga, da mora
biti večja pozornost dana na druženje,
ko vozila pridejo na cilj. Naslednje leto
bomo za gotovo organizirali že 8. srečanje
starodobnikov TOMOS Puch.
do Grožnjana. Iz te slikovite vasice na hribu
nad reko Mirno, smo se spustili v Livade, kraj
tartufov. Bili smo gostje družine Žigante.
Zaključne aktivnosti smo imeli v Gračišču s
spretnostno preizkušnjo kdo zmore več.
5. »Majnica« v Dolini pri Trstu
Del članov se je že tradicionalno udeležilo
lokalnega praznika pri naših zamejcih
v Dolini pri Trstu in tako zaznamoval
prisotnost ADRIA Classic s svojimi vozili.
10.Podelitev priznanj za prvenstvo Zveze
SVS
Udeležba naših članov na šestih tekmovalnih
prireditvah, ki so jih organizirala društva
širom Slovenije in so veljala za prvenstvo
Zveze SVS, je bila nekoliko skromnejša.
Kljub temu so nekateri zagnani tekmovalci
ob manjši pomoči nekaj avtomobilistov
ponovno zasedli zelo dobro 2. mesto za
slovensko prvenstvo SVS. Tokrat je prvič
prvenstvo osvojilo društvo Vipavska dolina
iz Ajdovščine.
6. 17. ADRIA Classic
Največji dogodek in dokaz pripadnosti
društvu kot tudi organizacijskih sposobnosti
je bila prireditev »17. ADRIA Classic«, ki smo
jo izvedli 19. junija. Mednarodno srečanje
starodobnih vozil, ki je veljalo za prvenstvo
Zveze SVS, je ob organizaciji in delu večine
članov društva ter njihovih prijateljev,
dosežek na katerega smo lahko vsi skupaj
ponosni. Sončno vreme, kot se spodobi za
našo prireditev je dodatno pripomoglo, da
je ob dobri organizaciji in lepi lokaciji v Izoli
prireditev lepo uspela.
Zahvaljujem se vsem, ki ste kakor koli
prispevali s svojim delom, sredstvi in
spodbudami pri izvedbi. Žal ni več med
nami našega Valterja, ki je bil kot direktor
prireditve skoraj vsa leta zaslužen za
uspešnost dogodka. Za naslednji 18. Adria
Classic smo zavezani njemu v spomin in
čast, narediti lepo prireditev in posebno
preizkušnjo Valterjev memorial.
7. Strokovna ekskurzija v IMOLI
V Imoli je prav gotovo največji sejem
po kilometrini, ki jo moraš prehoditi,
da si ogledaš vse kar ponujajo na obeh
straneh dirkalne steze. Opaziti je bilo vpliv
gospodarske krize na obisku še bolj pa na
številu razstavljalcev.
Kljub temu je vsakdo našel nekaj zase. Od
rezervnih delov, celega motorja ali literature.
8. Strokovni izlet v muzeje
starodobnikov v severni Italiji
V oktobru smo si v dvodnevni strokovni
ekskurziji ogledali muzej v bližini kraja
Bassano del Grappa v Italiji Bonfanti-Vimar
in večje število starodobnikov pri prodajalcu
Luzzago. Drugi del ekskurzije je zajemal
ogled mesta Verone in odličnega muzeja
starodobnikov Nicolis v bližini Verone.
Pridobili smo veliko novih spoznanj s
področja starodobništva in krepili prijateljski
duh med člani.
9. Zaključek sezone
Start karavane starodobnikov se je pričel iz
že standardne lokacije City Burger v smeri
mejnega prehoda Dragonja, mimo Kaštela
3
Čestitam vsem, ki ste dosegli vidna mesta
v posameznih tekmovalnih kategorijah,
kot tudi vsem tistim, ki ste z udeležbo na
srečanjih doma in v tujini izkazali pripadnost
društvu in Adria Classic dostojno zastopali.
Prepričan sem, da nam zavidajo.
11. Razstava starodobnikov ACK v
»Montedoru«
Konec leta je naše društvo sodelovalo na
sejmu starodobnikov v Miljah v trgovskem
centru Montedoro. V prodajnih prostorih
centra smo predstavili Tomos z različnimi
dvokolesi in mopedi, ter nekaj Fiatov, ki jih
niso premogli niti italijanski sosedje sami
(Balilla, 1400, Multipla). Zahvala za izvedbo
gre Sandiju s prijatelji.
12.Članstvo
Biti član ADRIA Classic Koper je: prijetno,
lepo, prijateljsko, daje možnost strokovnega
izpopolnjevanja,
aktivnega
dela
v
dejavnostih društva, stimulira k ohranjanju
in obnavljanju starodobnikov, … Ker se lahko
vidimo vsaj v večini od navedenega, smo
zmagali in bomo tudi v bodoče člani ADRIA
Classic oziroma si bomo prizadevali postati
njen član če to še nismo. Očitno interes za
članstvo je saj število aktivnih članov, ki
vsaj občasno prispevajo delovnemu utripu
solidno.
Trenutno je v društvu 145 ljubiteljev
starodobnikov. Od tega 94 članov in 50
podpornih članov in eden častni član. V času
od lanskega občnega zbora smo v društvo
sprejeli 2 podporna člana, zapustila sta nas
2 člana in 2 podporna člana.
Koper, 26.01.2014
Predsednik društva
Edi Glavič
RALLYE ADRIA CLASSIC Z VIDIKA
ŠPORTNEGA FUNKCIONARJA
Priprave na naš rallye se začnejo že dosti
pred samo prireditvijo, grob osnutek je
pripravljen kmalu potem, ko je predhodna
prireditev zaključena. Stalno sem prisoten
na sestankih upravnega odbora, ampak v
glavnem kot poslušalec. Moje delo se začne,
ko je rallye že blizu in pilimo še zadnje
detajle. Že kar nekaj let sem zadolžen za
izvedbo spretnostne preizkušnje. V moji
skupini so ves čas v glavnem iste osebe, tako
da smo postali uigrana ekipa.
Moj uradni začetek je podpis izjave. Ne
smem pozabiti potrdit licence športnega
funkcionarja za tekoče leto. Rallye se bliža,
sestanki in zadolžitve se množijo. Hvala
Karletu, da nas gnjavi in preganja, tako ne
uspemo pozabiti ničesar. Kontaktiram člane,
ki delajo z menoj, a so že v pripravljenosti.
Za vsak slučaj jih je obvestil že Karleto. Sledi
zbiranje rekvizitov, od opreme za poligon,
do organizacije prevoza. Doma vlečem
iz predalov stvari, ki jih eno leto ni nihče
rabil, prav toliko so stara tudi vprašanja: so
baterije v štoparici še dobre? Zakaj piščalka
ni glasnejša? Kje je kak kuli ki piše? Obvezna
oprema je zaščita proti soncu, modna
zapoved pa so klubske barve, sponzorjeva
majica in odsevni brezrokavniki za redarje.
O.K. jaz sem pripravljen, ekipa pravtako,
ostalo je še prizorišče.
Tretje leto zapored nam je mercator dal na
razpolago zajeten kos parkirišča. V petek,
zadnji dan pred rallyem, sva se dobila z
Matjažem na tem prostoru ter ob skici in
pravilniku prediskutirala samo izvedbo
spretnostne vožnje. Bilo je pozno popoldne,
nam odrejen prostor še ni bil ograjen, na
njem se je šopiril prenosni luna park in avti
kupcev. Prav majčkeno sem bil zaskrbljen.
Skočil sem na zadnji sestanek in naložil
opremo v kombi. Prejeli smo še Karletove
zakramente:” ob sedmih da ste mi vsi na
startu! Dela bo dovolj za vse!” Na poti proti
domu sem šel mimo mercatorja. Ob pogledu
na izpraznjeno parkirišče mi je odleglo.
Zgodnje vstajanje je zame hud napor, a
vseeno sem uspel priti v razumnem času z
rekordno majhno zamudo. Ni slabo, zajtrk
smo tako pokončali brez naglice, tudi
priprave na startu so potekale brez pretresov.
Dobro uro pred prvim tekmovalcem smo bili
vsi na parkirišču in postavili poligon, šotor
(senco), stojnico, elektrificirali naš štab,…
Tukaj se pokaže uigranost ekipe. Vsak ve, kaj
mora narediti, ni vprašanj, niti ugibanja kaj
bi, kako bi. Enako poteka tudi preizkušnja.
Prvemu udeležencu se je letos precej
mudilo, saj je na poligon pripeljal vsaj deset
minut prezgodaj. Vseeno nas ni presenetil,
saj smo bili vsi pripravljeni na svojih mestih.
Zagrizen tekmovalec je to, zelo resno se je
lotil poligona in odhitel naprej. Nekaj minut
zatišja, no potem pa se je začelo ta lepše.
Vsako leto po istem scenariju. Nekateri
pridejo v skupinah, ostali se približno držijo
urnika. Redkokdo prebere potno knjigo,
rajši sprašujejo: “kaj moram tu nardit? Kam
gremo potem?” Nekaterim ni všeč poligon:
“stožci so preblizu! Garaža je preozka!
Deska ni ravna!” Spoštovani vozniki, če bi
bilo po moje, bi bil poligon bolj zahteven
kakor je. Starodobna vozila pritegnejo
radovedneže, posledično jih moramo poditi
s prireditvenega prostora, ko s fotoaparati in
mobilniki tekajo za vozili. Sicer je disciplina
skregana tudi z nekaterimi tekmovalci. Eni
hočejo takoj videti rezultat, drugi se ne
strinjajo z odločitvami sodnika. “kar zbriši mi
tist kegl, nisem mogu drgač!” Pa kaj še. Zato
pa se imenuje spretnostna vožnja. “Meri da
bo prav!” Nič ne bo, jaz merim točno. “Mi
se poznamo, ne?” Seveda te poznam, zato
te še bolj pozorno opazujem. Nasprotje
tem so resni tekmovalci. Na rallye se dobro
pripravijo, vozijo točno, skoraj ne delajo
napak in ne sprašujejo kam je treba iti. Vse
to se odraža na podelitvi pokalov.
Med preizkušnjo nas obiščejo delegat
zveze, predsednik društva in vodja
prireditve. Tokrat smo mi opazovani, a smo
mirni, ker vemo, da opravljamo delo kot je
treba. Približno poldrugo uro je trajalo, da
so se zvrstili vsi tekmovalci, letos jih je bilo
štiriinosemdeset. Kriza se očitno odraža
tudi pri številu udeležencev. Ob tako lepem
vremenu smo jih običajno imeli dosti več,
po drugi strani pa je manjše število lažje
obvladovati. Posledično smo bili letos
manj utrujeni kakor prejšnja leta. Pospravili
smo rekvizite, ostalo je še časa za pivo&čik
pavzo. Dostavil sem rezultate komisiji, kjer
smo jih pregledali in sešteli kazenske točke.
Ostala je še večerja, razglasitev s podelitvijo
pokalov in zadovoljstvo ob misli, da smo
uspešno izvedli že sedemnajsti rallye Adria
classic. Ni lahko, ampak če delaš kar te veseli,
postanejo napori lažji.
Aljoša Vidakov
PLAN AKTIVNOSTI DRUŠTVA
V LETU 2014
KAJ ?
KJE ?
OBČNI ZBOR DRUŠTVA
OBALA
KRVODAJALSKA AKCIJA
IZOLA
OGLED SEJMA
REGGIO EMILIA -ITALIJA
5. APRIL 2014
8. SREČANJE ADRIA CLASSIC -TOMOS
OBALA
19.APRIL 2014
»MAJENCA« V DOLINI
DOLINA PRI TRSTU
SREČANJE ČLANOV ADRIA CLASSIC - OTVORITEV SEZONE
OBALA
18. RALLY ADRIA CLASSIC
OBALA IN ZALEDJE
SREČANJE ČLANOV ADRIA CLASSIC - ZAKLJUČKU SEZONE
OBALA
MARTINOVANJE
CITY BURGER-KOPER
Plani društva in priporočila srečanj:
- izlet društva in ogled sejmov
- razna srečanja in tekmovanja starodobnih vozil za prvenstvo SVS in v tujini
4
KDAJ ?
14. MAREC 2014
MAREC 2014
10. MAJ 2014
MAJ 2014
14. JUNIJ 2014
SEPTEMBER ALI OKTOBER
11. NOVEMBER 2014
KRVODAJALSKA AKCIJA
V mesecu marcu 2013 smo, kot že veliko
let, izvedli krvodajalsko akcijo pod geslom
«darujem kri, ker ne vem, kdaj jo bom rabil«.
Zbrali smo se pred transfuzijsko postajo
v Izoli in skupaj s prijatelji našega kluba
darovali to življenjsko pomembno tekočino.
Po obveznem sendviču ali kranjski klobasi
smo se še fotografirali s starim fičkom,
nato pa odhiteli vsak po svoje drugim
obveznostim naproti, zadovoljni, da smo
storili nekaj koristnega in humanega.
Tudi v letošnjem letu bomo marca akcijo
ponovili in upamo, da se je bomo udeležili v
še večjem številu.
Mirko Maglica
2. sejem avtomobilizma
preteklost in sedanjost
tudi vozilo Fiat Ballila iz leta 1939. Med obiskovalci je bilo veliko
zanimanja za Tomosove lepotce. Organizator club legend historic
car Muggia je bil navdušen nad obiskom ljubiteljev avtomobilizma,
tako, da za drugo leto pripravlja dva taka sejma v nakupovalnem
centru Montedoro.
Sandi Fikon
Konec novembra je v nakupovalnem centru Montedoro v Miljah
pri Trstu potekal sejem avtomobilizma preteklosti in sedanjosti.
Razstavljena so bila starodobna, terenska, dirkalna in »tuning«
vozila ter sejem rezervnih delov. Društvo Adria Classic iz Kopra se
je tridnevne prireditve udeležilo z razstavo Tomosovih mopedov ter
avtomobilov znamk Fiat, Alfa Romeo ter Opel. Na ogled smo pripeljali
5
SREČANJE TOMOS ADRIA CLASSIC
Kot vsako leto, je tudi letošnja Tomosijada
prekosila vsa pričakovanja nas organizatorjev
(društva Adria Classic), pa tudi samih
udeležencev. Organizacija prireditve je
bila vzorna in seveda prilagojena številu
udeležencev. Opažamo, da pri nas v Kopru,
iz leta v leto podiramo rekorde po številu
udeležencev, tako da počasi razmišljamo,
kako bi ob tako veliki udeležbi, prireditev
razširili na dva dni.
Letos smo imeli 260 prijavljenih udeležencev
in če k temu prištejemo še približno 20
vodij skupin in še nekaj ljubiteljev, ki so se
priključili skupinam brez prijav, hitro dobimo
številko blizu 300. Ob tako velikem številu
prijav se pojavi problem, kako v tako kratkem
terminu, ki ga imamo na razpolago, izpeljati
rally v enem samem dnevu. Vse bolj gredo
razmišljanja v smer, da bi srečanje podaljšali
na dva dneva. Tako bi imeli več časa, da
ob samem srečanju program dodatno
popestrimo z različnimi vsebinami, ki bi bile
po meri, predvsem našim Tomosovcem, pa
seveda tudi naključnim obiskovalcem in
občanom.
Zelo
pomemben
podatek,
poleg
navedenega je še opažanje, da je zanimanje
za zgodovino tovarne Tomos izjemno. To pa
nas v Kopru obvezuje, da počasi razmišljamo,
kako bi v doglednem času postavili stalno
razstavo, ki bi širše obravnavala delovanje
našega ponosa, tovarne Tomos. Projekt je
velik zalogaj in je komaj na točki predlogov
in dogovorov med Mestno občino Koper,
pobudniki in med gospodarskimi subjekti.
Vsi smo enotnega mnenja, da to sodi v Koper
in da je potrebno o tej ideji resno razmišljati.
Društvo Adria Classic že vrsto let skrbi, da ta
zgodba ne gre v pozabo, pa ne samo to, člani
društva so zelo aktivni pri zbiranju vsega, kar
6
je v povezavi s Tomosom. To pa niso samo
mopedi, temveč tudi predmeti, kot so vilica,
nož in žlička iz Tomosove jedilnice, razni
propagandni rekviziti, izvenkrmni program,
fotografije, prospekti, plakati in še in še.
Tega se je sedaj nabralo že za resen muzej.
Leto 2014 bo najverjetneje eno zadnjih, ko
bomo v Kopru priredili enodnevno srečanje.
Tomosijada, osma po vrsti, se bo zgodila 19.
04. 2014, kot po starem, dobrem receptu s
startom izpred tovarne Tomos. Stari - novi
direktor srečanja brez mandata, Sandi
Fikon, nam in vam zagotavlja, da bo tudi
ta Tomosijada odlična, pripravlja se tudi
kakšna novost, pa tudi kakšno dodatno
presenečenje v povezavi z izbiro trase po
kateri se bomo peljali.
Poskrbljeno pa bo tudi za lepo vreme!
Stevo Vujić
DONACIJA SREČELOVA VARNOSTNO
DELOVNEM CENTRU KOPER
V mesecu aprilu 2013 smo organizirali 7.
srečanje Adria classic Tomos. Karleto je
prišel do poceni Tomosovega mopeda APN
6 in takoj je padla ideja, da bi ga prodali na
srečanju in s tem nekaj iztržili v dobrodelne
namene.
Mopedu smo sneli cilinder, počistili bat,
da se je motor vrtel, ker je bil blokiran in
moped temeljito očistili. Zjutraj ob prijavi
smo prodajali srečke po 2€ in sklenili, da
po prireditvi izročimo moped srečnemu
dobitniku. Napočila je ura zaključka srečanja,
vse srečke smo dali v čelado in izbrali
komisijo, ki je spremljala pošteno žrebanje.
Prvi dobitnik je bil predsednik našega
društva Edi Glavič, vendar je srečko uničil in
tako smo ponovili žrebanje. Novi srečnež je
bil udeleženec srečanja iz Dolenjske in tako
postal lastnik Tomosa APN 6. Obljubili smo
mu, da v kolikor se z njim udeleži srečanja
v letu 2014 ne plača startnine. Izkupiček
od prodanih srečk smo darovali Varnostno
delovnemu centru Koper. Ob donaciji čeka
je Edi opisal potek srečelova in člani centra
so nas lepo sprejeli in pogostili. Direktorica
centra se nam je v imenu vseh v centru
iskreno zahvalila za to humano akcijo.
Akcijo nameravamo ponoviti tudi na 8.
Srečanju Tomos v aprilu 2014.
Sandi Fikon
PREDSTAVITEV 8. Adria Classic Tomos
Letošnje srečanje motornih koles Tomos in Tomos Puch
se bo odvijalo 19. aprila 2014 po Obali in zaledju.
Start srečanja bo na prireditvenem prostoru tovarne
ToMoS. V skupinah se bomo podali na 60 km dolgo pot,
ki nas bo vodila mimo Kopra, Šmarij ter mejnega prehoda
Sečovlje. Pot bomo nadaljevali do mesta Buje, kjer bomo
imeli krajši postanek. Z vožnjo bomo nadaljevali proti
Sečovljam do naslednjega postanka v Marini Portorož.
Po postanku s prigrizkom se bomo podali na pot do
Izole, kjer bomo postavili naše mopede na ogled. S potjo
bomo zaključili na prireditvenem prostoru pred tovarno
ToMoS.
Ob lepem vremenu pričakujemo okoli 200 ljubiteljev
motornih koles Tomos in Tomos Puch.
7
17. RALLY ADRIA CLASSIC
Izola, 15. junij 2013
Posebnost rally-jev Adria Classic je, da se
vsako leto odvijajo v drugi občini na Obali.
Tako je letos bila na vrsti Izola. Zbiranje
tekmovalcev in start sta bila v samem
strogem centru Izole, v idiličnem parku
Pietro Coppo, v senci starih dreves in tik
ob izolskem mandraču. Kljub toplemu in
sončnemu vremenu, je bilo pred startom
prijetno sveže. Nič čudnega torej ,da se je
zbralo kar veliko število ljudi, domačinov in
turistov, ki so glasno pospremili vsako vozilo,
ko je s startne linije zapeljalo v osrednji
krožni promet in odbrzelo proti Kopru. Na
startu je bilo prijavljenih 83 posadk, največ
iz Slovenije, pa tudi iz Italije, Hrvaške in
Nemčije.
Pot nas je vodila najprej v Koper, kjer
smo opravili spretnostne preizkušnje v
gosteh pri naših zvestih sponzorjih. Tako
smo spretnosti dokazovali pri Mercatorju,
Autocomercu in Axle. Točnostno vožnjo pa
smo imeli po cesti proti Ankaranu. Preko
Bertokov in Vanganela smo prišli do prvega
postanka pri pivnici Emonec v Šalari. Tu
pa so se začele težave. Naslednji cilj je bil
Gažon, vendar je bila cesta proti Dragonji
prepolna turistov. Nekaj starodobnikov je
imelo težave s pregrevanjem, večina pa je,
po zaslugi Karleta, zavila po stari šmarski
cesti, ki je bila prazna. Presenečeno smo
ugotavljali da je bila, proti pričakovanju, v
kar dobrem stanju. V Gažonu smo za malico
pospravili 45 kg sardel na žaru, tako dobrih
marsikdo še ni jedel! Angel in pomočnik
Jožef sta se res izkazala, da ne govorimo o
tistih, ki so to količino morali očistiti.
Pot smo nadaljevali po obronkih hribov
preko Šareda, Malije, Male Seve (mimo
razvpite bodoče velekmetije Bužekijan)
do Portoroža. V Portorožu pa ni šlo brez
kratkega postanka s kavo in sladoledom.
Nato pa zopet po obronkih od Strunjana do
Belvederja s čudovitim razgledom, tokrat
na morje. V restavraciji Riviera Gostinske
šole Izola je bilo že vse pripravljeno za
zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj.
Ekipa Adria classic je bila najštevilčnejša in je
tudi osvojila prvo mesto, drugi so bili člani
iz Vipavske doline, tretje mesto je osvojila
ekipa kluba Veteran Murska Sobota.
Prevozili smo vsega le 66 km, pot ni bila
zahtevna, nasprotno, prav prijetna. Pohvaliti
pa velja celotno organizacijo prireditve,
pogostitev in vse drobne zadeve, ki vplivajo
na dobro počutje in lep spomin.
Vidimo se na 18. reliju Adria Classic 14. junija
2014 v Portorožu.
Sergej Čehovin
PREDSTAVITEV 18. RALLY-ja
ADRIA CLASSIC
Pot nas bo peljala skozi Lucijo do Marine
Portorož, kjer bo točnostna vožnja.
Spretnostna preizkušnja pa se bo izvedla na
parkirišču podjetja Street tour. Od tu se bo z
vožnjo nadaljevalo proti mejnemu prehodu
s Hrvaško – Sečovlje. V kompleksu igralnice
Mulino je predviden postanek z osvežitvijo.
Posadke bodo individualno nadaljevale
turistično pot do Umaga, in nazaj proti
Sloveniji s postankom v Kaštelu. Mejo bomo
prečkali na mejnem prehodu Dragonja in
pot nadaljevali pod Šmarjami do Kopra,
kjer bo krajši postanek. Po postanku
nadaljevanje poti preko Markovca skozi Izolo
8
s postankom na mestnem pomolu. Sledi
vožnja v Strunjan, skozi tunel Parenzane,
v Portorož in povratek na cilj pred hotel
Lucija. Zaključek relija s podelitvijo priznanj
in večerjo ob zvokih glasbe bo izveden v
hotelu Metropol.
Organizacijski odbor
25. RALLY ŠTAJERSKA 2013 Maribor
središču Slovenije, v Europark. Pot smo nadaljevali skozi Maribor,
Hoče, Slovensko Bistrico do Prihove, kjer je sledil postanek in ogled
cerkve Marijinega vnebovzetja. Med potjo je prenehalo deževati in
pokazalo se je sonce in nasmeški na obrazih. V nadaljevanju smo se
peljali preko Tepanj in Žič ter obiskali samostan Žička Kartuzija in
se okrepčali z zasluženim kosilom. Pot smo nadaljevali nazaj skozi
Žiče, Poljčane, Slovensko Bistrico, do muzeja starodobnikov društva
AMK Classic Slovenska Bistrica, kjer so nam pripravili pogostitev
člani društva. Pred nami je bil samo še cilj prireditve, ki je bil na isti
lokaciji, kot je bil start, torej na Trgu svobode v Mariboru. Tam smo
svoja vozila prepustili ogledu obiskovalcev, sami pa smo se odpravili
na zaključni del prireditve s pogostitvijo, podelitvijo priznanj ter
pokalov za najboljše uvrstitve. Iz našega društva se nas je prireditve
udeležilo 11 članov in odnesli smo ekipno prvo mesto.
Veteran klub iz Maribora je najstarejši tovrstni klub v Sloveniji, saj
je bil ustanovljen že davnega leta 1986. Takrat se je zbralo nekaj
navdušencev, ki so hoteli svojo tehniško dediščino ohraniti, ter se
obenem tudi družiti in si izmenjevati mnenja s somišljeniki. Da so
imeli prav, je lepo videti danes, ko je klub prerasel v enega večjih in
najbolj aktivnih v Sloveniji. Združuje člane s širšega mariborskega
območja, močan delež pa imajo tudi člani iz Savinjske doline.
V avgustu leta 2013 smo se udeleženci 25. jubilejnega rally-ja
Štajerska, prireditve za prvenstvo zveze SVS, zbudili v deževnem
vremenu. Ker smo nekateri člani društva Adria Classic prišli že v
petek, smo se prireditve vseeno udeležili. Tudi tokrat smo se dobili
v središču štajerske prestolnice na Trgu svobode ob Mariborskem
mestnem gradu, ki je eden od najimenitnejših arhitektonskih
spomenikov v mestu. Od tukaj smo se zapeljali k prvi tekmovalni
točki v Bohovo na parkirišče pred trgovski center E. Leclerc.
Nadaljevali smo k drugi tekmovalni točki v največjem nakupovalnem
Karel Zahar
9
MAJENCA V DOLINI PRI TRSTU
Za začetek nekaj besed o samem kraju.
Dolina je vas v bližini Trsta in tu so od
nekdaj živeli Slovenci. Niti Mussolinijev
fašistični režim prebivalcev ni pokoril.
Kljub temu, da je bila slovenska beseda
takrat prepovedana, so vaščani ostali trdni
in kleni in so lahko vzor narodne zavesti.
Od nekdaj je v Dolini na prvo nedeljo v
maju velik vaški praznik. Majenca je prastar
vaški običaj, ki poteka vsako leto v samem
središču vasi; to je narodopisna posebnost,
ki nima primere med sosedi. Postavljanje
mlaja poznajo še druge slovenske vasi,
dolinska majenca pa po obliki, vsebini in
trajanju izstopa izmed poznanih načinov
postavljanja mlaja. Praznik pomladi in
mladosti, ki verjetno izhaja še iz poganskih
obredov rodnosti, je zakoreninjen v zavesti
vaščanov, saj je njegov izvor zavit v temo
časa, poleg tega pa je v tem stoletju dobil
še izrazito narodnoobrambni pomen.
Že od vsega začetka pomladi se vas
pripravlja na postavljanje sredi vaškega
trga tega, kar je verjetno največji maj
izmed vseh, tako da bo vse pravočasno
pripravljeno: v središču dogajanja ponosni
petnajstmetrski smrekov steber, na njem
krošnja domače češnje, pod njima plesišče
za mlajše in starejše, pa še bogat spored
razstav in kulturnih prireditev, ob vsem
tem pa obilna ponudba domače hrane
in pijače za številne obiskovalce. Zato
izgovorov nimate: pridite tudi vi na obisk,
da spoznate čar majence.
Majenca je praznik mladosti, zato ne čudite
se, da so vse priprave od vedno domena
fantovske in dekliške. Vsa vaška mladina,
kar jih je neporočenih od štirinajstega
leta dalje, se prvič zbere že pred koncem
zime na prvi fantovski in dekliški uri, kjer je
glavno opravilo izvolitev župana in sestava
delovnega odbora. Od tega trenutka dalje
se nepretrgoma vrstijo pripravljalna dela,
kjer dobi vsakdo svoji starosti primerno
nalogo, za izpeljavo katere odgovarja. Le
še dve uri za trenutek prekinejo mrzlično
delovanje: druga, na kateri mesec po prvi
izvolijo še županjo, in tretja na predvečer
prvega maja, ko bližanje majence
oznanjajo fantje s tem, da ob vaškem
vodometu kaluži postavijo topol iz bližnjih
poljan.
Na majenco so člane društva ADRIA
CLASSIC prijazno povabili prijatelji iz
Doline, sicer tudi ljubitelji in lastniki več
starodobnih vozil, nekateri pa tudi člani
našega društva. Povabilu smo se seveda
odzvali in preživeli enkraten majski dan v
veseli družbi ob prastarih običajih, ki jih
prinaša majenca. Po Dolini in okoliških
vaseh smo se skupaj zapeljali z našimi
vozili, seveda v spremstvu tamkajšnje
policije in tako še dodatno popestrili
dogajanje.
Borut Štenta
10
5. TRADICIONALNO SREČANJE
STARODOBNIH AVTOMOBILOV IN
MOTORJEV V TRŽIČU (MONFALCONE)
Klub »Auto e Moto d´Epoca« iz
Monfalcona nas je povabil v nedeljo, 11.
Avgusta 2013 na srečanje starodobnikov.
Odzvali smo se: Nevenka in Sergej
Čehovin, Gregor Godina, Dietrich
Siegmund, Slavko Dobrin, Nadja in
Karleto Zahar. Manifestacija je imela
start in cilj v parku namenjenem raznim
prireditvam v kraju Ronchi dei Legionari.
Pot nas je vodila ob prekrasni
panorami reke Soče na italijanski strani.
Najprej smo se odpeljali do muzeja
starodobnikov Gratton Paolo v kraju
Farra d´Isonzo , kjer so razstavljeni redki
primerki starodobnih avtomobilov in
motorjev še iz 1. In 2. svetovne vojne. Po
ogledu muzeja se je karavana približno
80 vozil odpeljala mimo krajev Oslavia,
San Floriano, Collio do mesta Mossa.
Tu nas je čakala dobra malica v zadrugi
Zorzenon z degustacijo vin. Pot smo
nadaljevali
do kraja San Lorenzo
Isontino in prešli zaselek Gradisca
d´Isonzo, ki spada med najlepše kraje v
Italiji, nazaj do mesta starta.
Vsi udeleženci so prejeli priznanja kot
spomin na to prireditev pa tudi posebne
nagrade. Naše omizje si je prislužilo kar
nekaj teh nagrad: Nevenka in Sergej
Čehovin - najlepši avto manifestacije
in najboljši v svoji kategoriji Gregor
Godina - najlepši avto v svoji kategoriji
Dietrich Siegmund - najbolj oddaljen
avtomobilist Slavko Dobrin - najboljši
med motoristi Nadja in Karel Zahar
- najbolj oddaljen motorist tudi kot
najštevilčnejši klub smo si prislužili
pokal.
Marsikomu pa je bil še posebno
všeč starejši gospod s prikoličarjem
Moto Guzzi 500 letnik 1952, z dvema
izpušnima cevema, ki je v prikolici
prevažal svojega kužka, ki je imel celo
usnjeno čelado in očala.
Lepo avgustovsko nedeljo smo torej
preživeli v slikovitih krajih ob reki Soči
in se polni pokalov in lepih vtisov vrnili
v Slovenijo.
Nadja Zahar
11
OTVORITEV SEZONE 2013 - VILENICA
Kot je v navadi v društvu že vrsto let
organiziramo otvoritev sezone za vse člane
in simpatizerje naše organizacije. Ta akcija
je namenjena članom in bodočim članom
društva, da se vidimo, poklepetamo,
interesenti povprašajo po raznoraznih
informacijah glede včlanitve v društvo,
certifikatih, statusu starodobnika, ...
V letu 2013 smo to organizirali tretjo nedeljo
v maju in kljub dežju se nas je zbralo precej
članov in prijateljev.
Dobili smo se pred picerijo City burger v
Kopru in po malici v koloni odpeljali po
stari cesti proti Kozini in Divači, kjer smo se
ustavili v Lokvah in si ogledali vojaški muzej.
Sledila je vožnja do znamenite kraške jame
Vilenica. Tu sta nam vodiča, eden je bil
tudi naš član Vasja Vadnov, razložila nekaj
zanimivosti o jami in se zelo potrudila, da je
bil obisk jame zanimiv in poučen.
Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, saj
je deževalo cel dan, smo se odpeljali do
picerije „Pri Bzku“ v Dolnjih Ležečah. Tu smo
se osvežili ob domačem pivu in postregli so
nam s kosilom. Po dobrem kosilu in sladici je
sledila vožnja proti domu.
Tako smo preživeli še en lep dan med člani
in simpatizerji našega društva, si ogledali
nekaj lokalnih znamenitosti in ob dobri
hrani in pijači veselo poklepetali.
Mašalin Viktor
RALLY MUTA 2013
Druščina oldtimerjev iz kluba Adria classic
je že v petek popoldne krenila proti Koroški.
Na čelu kolone petih avtomobilov sta pot
v svoje znane kraje kazala Irena in Srečko
Srpčič. Zvečer, ko smo prispeli v Muto,
so nas nadvse prijetno presenetili Irenini
sorodniki. Poleg tega, da so nam postregli
z izvrstno večerjo, so gostoljubno odstopili
svojo veliko hišo sredi gozda v Sv. Primožu
na Pohorju, kjer smo lahko prenočevali.
V soboto 8. 6. 2013 zjutraj so se nam na
startu pridružili še nekateri člani iz našega
kluba. Ob 9. uri je startalo prvo vozilo. Pot
nas je vodila ob Dravi preko Avstrije do
Mitnice v Muti, kjer je bil zaključek rallya.
Pokalov za prva mesta so se tudi tokrat
veselili številni naši člani. Po podelitvi se
je druščina vrnila na Lovrenc na Pohorju.
V gozdu si je privoščila sladkih borovnic,
pripravila pa si je tudi trpotčeve »ocvirke«.
Pred nami je bilo poletje in čas težko
pričakovanih dopustov. Na balkonu hiše
sredi gozda je ožja ekipa v sestavi Danica,
Valter, Aleš in moja malenkost razgrnila
zemljevid Dalmacije in Črne gore. Pripravili
smo BMW motoristični potovalni načrt, ki
smo ga v juliju uresničili. Na potovanju se je
dobro odrezal tudi BMW RT 100 letnik 1979,
ki ga je vozil Valter. Po tem podvigu smo
navdušeno načrtovali nove skupne poti.
Takrat se nismo zavedali, da je bil to
zadnji rally, ki ga je s svojim Mercedesom
prevozil Valter Surina. Prav tako si nismo
mogli misliti, da tudi skupnih motorističnih
počitnic ne bomo mogli nikoli več ponoviti.
Kruta usoda nam je namreč konec poletja
za vedno vzela Valterja.
Suzana Rot
12
PODELITEV PRIZNANJ PRVENSTVA
ZVEZE SVS 2013
Letošnja podelitev priznanj zveze SVS se je
dogajala konec novembra na sedežu zveze
v Škofljici. Člani kluba Adria Classic, ki so se
udeležili vsaj treh tekem za prvenstvo zveze
SVS in dosegli prva tri mesta so v letu 2013
so bili med avtomobilisti: Danilo Hlede in
Srpčič Srečko, motoristi: Slavko Dobrin in
Marino Vukelič, tovorna vozila Avguštin
Zver in motorna kolesa z bočno prikolico:
Karel in Nadja Zahar. Skromna bera, glede
na zlate čase našega društva, ko smo
pobirali prva mesta in prehodne pokale v
trajno last. Prejšnja tri leta smo prepustili
veselje klubu iz Stare gore, ki so lansko leto
prejeli prehodni pokal v trajno last. Letos pa
so se potrudili člani kluba Vipavska dolina.
Našemu klubu je pripadlo ekipno drugo
mesto pred MKV Murska Sobota.
Spet bom na podelitvi edina ženska med
člani Adria Classic, zato sem pregovorila
Suzano Rot naj se nam pridruži. Prireditve so
se udeležili tudi drugi člani, ki so prispevali
točke k skupni uvrstitvi. V Škofljico nas je
peljal kar naš Marino Zakinja z manjšim
avtobusom. S seboj smo odnesli, kot po
navadi, tudi sodček vina in zaboj kakijev.
Najlepši del te prireditve je srečanje in veselo
klepetanje s prijatelji iz drugih klubov. Letos
pa nam je zapel tudi moški kvartet in požel
velik aplavz. Kasneje se jim je pridružil tudi
Rok Ferengja, pevec skupine Rock´n band.
Po večerji je sledila podelitev pokalov, ki so
se cel večer bleščali na mizi v ozadju in čakali
na nove lastnike, pa ploskanje, fotografiranje
in nasmejani obrazi.
Za zaključek so nas člani kluba iz Škofljice
povabili na manjšo razstavo njihovih
starodobnih vozil. Ponudili so nam krofe in
v tem prostoru je bila peč ob kateri smo se
pogreli.
Nadja Zahar
13
NAGRADA PODUTIKA 2013
Poročilo pošiljam po pogovoru s tekmovalci
Nagrade Podutika, saj sam, ta dan nisem bil
na trasi.
Codelli klub je konec septembra 2013
izvedel 15. Nagrado Podutika, ki je bila v
sklopu s Slovenija Classic Marathonom. Le
- ta naj bi povezoval prireditve treh dežel
Alpe Adria Classic Challenge, ki pa zaradi
premalo prijav ni popolnoma uspel.
Nagrada Podutik se je začela s startom
na tehničnih pregledih LPP v Šiški. Vsi
udeleženci so naredili tehnični pregled
in šele nato so se podali na prvo, dežno
preizkušnjo pred startom, nadaljevali smo
tradicionalno pot čez Podutiški klanec, kjer
so v 50 letih in tudi prej, potekale kolesarsko
motoristične dirke. Čez Ljubljano nas je pot
po megli vodila, čez Grosuplje, mimo Višnje
gore na Polževo, kjer je bila druga tehnična
preizkušnja s postankom in golažem. Drugi
del poti, ki nas je še naprej vodila po megli,
med lepimi dolenjskimi griči, čez Muljavo,
proti Trubarjevi domačiji v Rašici. Seveda,
da tekmovalcem ne bi bilo dolgčas, so med
potjo, večkrat merili povprečno hitrost, kar
se je na koncu točkovalo. Po poti proti Igu,
smo se ustavili še na zakuski pri konjeniškem
klubu Zapotok, kjer smo se do sitega na
malicali in še kaj odnesli za popotnico, da
je dobrote lahko preizkusil tudi direktor
dirke. Pot do Ljubljane se je nekoliko
zavlekla, zaradi obnove glavne ceste, toda
kljub vsemu so vsi našli pot na Muzejsko
ploščad na Metelkovi cest, kjer je bil cilj
Nagrade Podutika in hkrati start 2. etape
SCM. Istočasno se je na ploščadi odvijala
prireditev za izbor najlepšega Avtomobila
v Sloveniji in proslava Porsche kluba ob 50
14
letnici modela 911. Kdor je želel, si je šel
lahko ogledat razstavo prvega kolesa, ki so
ga našli na Barju pred 3500 leti, v Mestni
muzej, kamor na je peljal »Krpan«, avtobus
mesnega potniškega prometa, ki še čaka na
potrdilo za starodobnika.
Razglasitev prvakov je bila po kosilu in vsi
smo komaj čakali , da gremo domov, saj cca.
100 km čez veliko prelazov v petih ura in v
takem vremenu ni mačji kašelj. Pa še jesti je
bilo treba.
Organizator obljublja, da bo letos krajše
in toplejše, seveda, če bo zadosti prijav se
vidimo 05. 07. 2014 na 16. Nagradi Podutika.
Miloš Ješe
Klub Codelli
»IZLET« V SAVONO
Na začetku naj zapišem, da je Savona v
Genovskem zalivu, približno 630 km iz Kopra.
Tam oz. v občini Cosseria se je dogajala 3.
zapored dirka starodobnih kolesarjev in
starodobnih avtomobilov. V letu 2012 sta
se je udeležila Sergej in Nevenka Čehovin
s svojo Balillo Garavini in to prireditev zelo
pohvalila. V letu 2013 pa žal nista mogla
tega ponoviti, zato pa je bil na to takoj
pripravljen Karleto s svojim Moto Guzzijem.
Odločitev je padla, gremo v
Cairo
Montenotte! Mimogrede sva se ustavila še
v Torinu, ker je bil z nama moj oče, ki ima
tam sorodnike. Dobro, da obstaja GPS in
smo v velikem mestu sorodnike kmalu našli.
Po kosilu sva se še sprehodila do bližnje
trgovine Moto Guzzi in po daljšem klepetu
s sorodniki odrinila v Cairo Montenotte. Tam
so nas po prijavi in parkiranju vozil v garaži
z dvema avtobusoma odpeljali v hotel v
Savoni. Hotel je zelo lep, imenuje se Savona
Darsena. V sobi so bila okna čez celo steno
ne moreš pa jih odpreti! Seveda, klima!
Večerja se je pričela ob 20:00, kar se je meni
zdelo prepozno. Začeli smo s prigrizkom,
aperitivom in kanapeji. »Karleto najej se, ker
skopuški Italijani ne bodo dali nič drugega.«
Malo smo pokramljali z drugimi udeleženci
in kar stoje jedli in pili. Ko sva že mislila, da je
večer pri kraju in gremo spat, so nas povabili
v drugo sobo in šele tedaj se je pričela
večerja! Pričakale so nas lepo pogrnjene
mize z veliko pribora in kozarcev, ura pa
že devet zvečer. Sledila je topla predjed –
testenine, pa še druga predjed, pa glavna
jed z veliko mesa in prilogami, pa solata,
pa še sladice, …, natakarji so nam stalno
ponujali dodatek. Za prijetnim omizjem sva
izvedela, da je na prireditvi poleg naju le
še en motor in sicer Indian letnik 1928, tudi
prikoličar, ki ga je vozil mladenič s svojim
dekletom, v nedeljo pa bo predal krmilo in
sedež v prikolici svojima staršema. Pri mizi
sva ponudila znameniti 10 let stari teranov
šampanjec, ki ga proizvaja naš član Jože
Jazbec. Prisotni so z veseljem poizkusili to
pijačo in steklenica je bila kmalu prazna.
Organizatorji manifestacije so bili občina
Cosseria, Club Ruote d´Epoca Valbormida
in Muzej koles v sodelovanju s kolesarskim
društvom Millenium iz Savone. Približno
55 vozil je vozilo v koloni brez posebnih
preizkušenj. Vozila so bila res lepi
primerki Balill, Fiatov, Fordov, in drugih
starodobnikov.
Prvi dan, v soboto smo se po obilnem
samopostrežnem zajtrku spet odpeljali z
dvema avtobusoma v Cairo Montenotte,
kjer so prenočila naša vozila . Ta dan so
obeleževali v Italiji 67. obletnico Republike in
vsi smo dobili njihove nacionalne zastavice,
da smo z njimi pozdravljali mimoidoče.
Najprej smo se odpeljali do podjetja
Continental, kjer nas je poleg obilne malice
čakal tudi pozdravni govor vodstva in
predstavitev podjetja. Izvedeli smo, da
Continental ni samo proizvajalec pnevmatik,
ampak tudi zavornih sistemov in oblog.
Pot smo nadaljevali do kraja Pallare, do
lepega travnatega območja, kjer smo
prisluhnili predavanju o življenju čebel in
si ogledali razstavo likovnih del dijakov
Umetniške gimnazije iz Savone z naslovom
»Avtomobili in ženske«. Po vrnitvi v Cairo
Montenotte in »shranitvi« vozil sta nas
avtobusa spet pripeljala v hotel v Savoni
15
in ob 21:00 še na uradno večerjo ob morju.
Tu so slavnostno podarili del sredstev od
prijavnin bolnici v bližnjem kraju San Paolo.
Poleg obilne večeje seveda ni manjkala niti
velika torta z znakom kluba Ruote d´Epoca
Valbormida. Direktor prireditve Adolfo se je
pošalil ob ponovni obilni hrani, da velja za to
prireditev rek »zrediti se za vsaj tri kilograme
v treh dneh«.
V sobi hotela je na postelji čakal paket –
ženska torbica in v njej listek z napisom
»Draga Nadja, hvala, da si pripeljala Karleta
na našo prireditev«.
Naslednji dan, v nedeljo je večina ženskih
udeleženk hodila z novimi torbicami. Ob
10:30 je bil pričetek dirke starodobnih
kolesarjev v spremstvu starodobnih
avtomobilov. Pot nas je vodila mimo
slikovitih krajev Cosseria, Rossi, Cenigo,
do Millesima, kjer je bil daljši postanek.
Obiskali smo mestno hišo, kjer nas je sprejel
župan in vodja krajevne policije. Nadaljevali
smo mimo krajev Carcare, Plodio in nazaj
do Cosserie. Med potjo smo si ogledali
kolesarski muzej z bogato zbirko koles,
majic, čelad za kolesa in ostalih predmetov
iz bogate zgodovine kolesarstva v Italiji.
Ob 13:30 se je prireditev zaključila z
obilnim kosilom in podelitvijo priznanj in
spominčkov na to manifestacijo. Priznanje
sva sprejela tudi v imenu našega društva.
Še nedeljsko noč sva preživela v čudovitem
obmorskem mestu Savona. Zjutraj sva
se odpeljala nazaj v Torino in s sorodniki
na kosilo, po številnih fotografijah in
pozdravčkih pa je prišel čas za vrnitev v
Koper.
Nadja Zahar
Fiat 850 1964–2014
Letošnje leto je za italijansko tovarno Fiat
iz Torina eno izmed ključnih prelomnic od
obdobja odhoda iz Italije do združitve s
Chryslerjem, a vendar je v zgodovinskem
svetu eno izmed poglavitnih, saj Fiat
praznuje 50-letnico začetka proizvodnje
modela 850.
Pot se je začela že v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja, kjer je imel Fiat že rahel
monopol v italijanski avtoindustriji. Pestila
pa jih je manjša težava, in sicer so morali
zapolniti vrzel srednjega razreda med
Fiatom 600 ter Fiatom 1100. V ta namen
so pričeli razvijati model z oznako 122. Pri
tem je šlo za popolnoma nov model z novo
karoserijo in notranjostjo, kjer so še vedno
ohranjali stil tedanjih modelov z mehaniko
Fiata 600. Zaradi stroškov izdelave le-ta
nikoli ni prišel v serijsko proizvodnjo, vendar
je pa nekatere zamisli prevzela tovarna
Simca za svoj model 1000.
A vizija novega modela ni zamrla, nasprotno,
saj so projektanti, kot denimo Dante Giacosa,
začeli razvijati nov model na platformi Fiata
600. Tako je začel nastajati projekt s šifro 100
G (G- grande). Uvedli so vizualne spremembe
celotne karoserije in notranjosti; dodano
je bilo večje vetrobransko steklo, večje luči
kot pri modelu 1100 (premera 170 mm) ter
zaznamujoč aerodinamičen zadek, zaradi
katerega se je dolžina avtomobila povečala
za 360 mm. Seveda ne smemo pozabiti
na eno izmed novosti modela 100 G, in
sicer gretje kabine s pomočjo dodatnega
hladilnika in premik rezervoarja iz prednjega
dela vozila v zadek, tik ob motor.
Motor je bil ena izmed novosti tega modela,
saj je iz 767-ih kubičnih centimetrov prešel
na 843 – od tod tudi ime 850. Z novim
blokom motorja in novimi komponentami
je motor dosegel moč kar 34-ih konjev in
končno hitrost 120 km/h. Tako je pridobil
sloves limuzine spodobnih voznih lastnosti.
Potrebno je poudariti, da se je zaradi novih
motornih komponent spremenila tudi smer
vrtenja motorja v levo.
Fiat 850 je maja 1964 prvič uzrl nove kupce.
16
Sprva sta bila v prodaji dva modela, in sicer
Fiat 850 Normale ter Super.
V naslednjem letu se mu je pridružil model
Fiat 850 T, ki je služil kot gospodarsko vozilo
ali enoprostorec. Slednji je tako zamenjal
Fiat 600 T.
Seveda ne smemo pozabiti na športne
izvedbe fiata 850 (Coupe in kasneje Sport
Coupe ter cabrio – Spider). Te so prišle v
promet v letu 1965 z močnejšimi motorji ter
z nepozabnim oblikovanjem hiše Bertone.
Vrstila so se nova preoblikovanja in verzije
Fiata 850 – vse od Speciala do različic
karoserijskih hiš (Vignale, Siate in ostalih).
Tudi na motornem področju so se vrstila
preoblikovanja, kar je vodilo v to, da je imel
novi Fiat 850 Sport Coupe vgrajen motor z
52-imi konjskimi močmi.
Celo znani predelovalec vozil, Carlo Abarth,
je pod okrilje vzel model 850. Tako sta
nastala modela Fiat Abarth 1000 OT in OT
2000 ter ostali.
Končna številka proizvedenih modelov Fiat
850 se je ustavila pri 2.2 milijona vozil. K temu
je seveda potrebno prišteti tudi vozila, ki so
bila proizvedena v drugih državah sveta –
na primer v Španiji in nekdanji Jugoslaviji. V
slednji se je model 850 prodajal pod oznako
Fiat Zastava 850.
Pomemben podatek, ki ga ni moč
spregledati, je tudi to, da letos praznujemo
še eno obletnico povezano z Fiatom 850, in
sicer 40-letnico izida modela Fiat 133. Slednji
je bil izdelan v Španiji pod oznako Seat 133,
a so vse mehanične komponente, vključno
z motorjem, izvirale iz modela 850. Izšlo je
le 200 000 primerkov. To je bila tudi zadnja
izmed prenov modela 850.
Po končani proizvodnji, leta 1973, so
oblikovalci Fiata upali, da bo novi model 127
dosegel enak sloves kot svoj predhodnik, a
so se pošteno ušteli, to so dosegli le kasnejši
modeli Uno in Panda. Tako Fiat 850 ostaja
eden izmed številčnejših proizvedenih
modelov tovarne iz Torina.
Tomaž Kaligarič
STROKOVNI OGLED MUZEJEV
STARODOBNIKOV V ITALIJI
Tretjo soboto in nedeljo v oktobru 2013
smo izbrali za klubski izlet z ogledom
dveh muzejev v Italiji. Avtobusni prevoz
in organizacijo smo prepustili naši zvesti
agenciji Street tour iz Lucije.
Zgodaj zjutraj je avtobus zapustil Slovenijo
in zapeljal na italijansko avtocesto. Šofer je
bil Boštjan, ki mu je pomagal tudi naš Marino
in vodička Alenka, ki nam je med vožnjo
povedala marsikaj zanimivega. Postanku za
jutranjo kavo je sledil obvezni postanek za
malico s šunko. Nato smo se ustavili v bližini
kraja Bassano del Grappa in si ogledali
muzej avtomobilov Bonfanti – Vimar. Muzej
ni zadovoljil naših pričakovanj. Tu prirejajo
predvsem tematske razstave, ko se kaj
posebnega dogaja v svetu avtomobilizma
ali ko se obeležuje kakšna pomembna
obletnica. V času našega obiska se očitno ni
dogajalo nič posebnega in malo razočarani
smo muzej zapustili. Pot smo nadaljevali do
Gardskega jezera oz. do kraja Lazise, kjer
smo imeli še čas za sprehod po mestu in
kosilo v lastni režiji. Nato smo se vkrcali na
ladjo in se zapeljali po znamenitem jezeru.
Žal tudi vreme ni bilo najlepše in na palubi
je bilo kar precej vetrovno. Voda je bila sicer
lepe barve a motna. Iz kraja Lazise smo po
jezeru odpluli na drugo stran v Desenzano,
kjer nas je pričakal naš avtobus. Peljali smo
se še do Bresce in v okolici poiskali prodajni
salon Luzzago, kjer pa smo naleteli na
zaprta vrata, čeprav smo bili najavljeni.
Medtem ko smo napisali poslovilno pismo
in obrnili avtobus, pa se je nekdo prikazal
in vstopili smo. Ogledali smo si prodajne
eksponate različnih starodobnikov in
njihovo delavnico, kjer ta vozila obnavljajo.
Razstavljen je bil tudi starodobnik, ki je
sodeloval na znameniti dirki ˝Mille miglia˝.
Po ogledu smo se odpeljali v hotel, se tam
namestili in pričakali večerjo v bližini, kamor
smo se odpravili kar peš. Obvezne testenine
in kos mesa s prikuho smo si sami popestrili
z medsebojnim klepetom in tako je bil naš
prvi dan zaključen. S Karletom sva prenočila
v sobi 102 (sto dve), kaj se je tam dogajalo pa
se ne pove.
Po obilnem zajtrku smo se odpeljali do
Verone. Najprej smo si kar z avtobusa
ogledali veliko mesto in znamenito areno.
Peš smo se odpravili do znamenitega
balkona Romea in Julije. Tam je bila velika
17
gneča turistov iz raznih koncev sveta in za
popestritev so še nekaj snemali in zahtevali
tišino! Halo, v tej gneči!? Vsak po svoje smo
se vrnili proti avtobusu in nato zapustili
to veliko in znamenito mesto. Naslednji
postanek je bil muzej Nicolis v bližini Verone.
Tu pa je bilo kaj videti, muzej avtomobilov,
tehnike in mehanike se je raztezal v treh
nadstropjih. Bil je poln zanimivih primerkov
starodobnih vozil, gramofonov, telefonov,
pisalnih strojev in na strehi smo opazili celo
3 starinska letala. Po ogledu, ki je trajal kar
nekaj časa smo si privoščili našo znamenito
malico, ki pa se je žal končala v dežju. Vseeno
smo se dobre volje in polni lepih vtisov vrnili
proti domu.
Nadja Zahar
ZAKLJUČEK SEZONE
ADRIA CLASSIC - ISTRA 2013
Zbor ob zaključku sezone društva je bil na
običajnem mestu pri Mašalinu-Cityburger
v Kopru. Kljub slabemu vremenu - dež je
padal od jutra se nas je zbralo 52 članov in
prijateljev.
Edi je opisal progo in z enominutnim
molkom smo se poklonili pred kratkim
preminulemu članu Valterju Surini.
Odhod je bil ob 10. uri in smo krenili po
mestu Koper in nato v smeri mejnega
prehoda Dragonja, Kaštela do Grožnjana. Ob
prihodu v Grožnjan nas je pričakala lokalna
vodička in nam povedala nekaj besed o
tem kraju. Sledilo je prosto ogledovanje
mesta. Grožnjan (it. Grisignana) je manjše
starejše slikovito mestece v osrednjem
delu Istre na Hrvaškem. V starih listinah
se prvič omenja leta 1103. Do leta 1358 je
bil v posesti oglejskih patriarhov, nato pa
upravno središče zahodnega dela beneške
Istre. V okolici so odkrili prazgodovinska
arheološka najdišča. Sistem fortifikacij iz
14. Stoletja je deloma ohranjen, tako da
so vidna še glavna mestna vrata in del
obrambnega zidu. Pri mestnih vratih stoji
renesančna loža (loggia). V baročni župnijski
cerkvi ˝svetih Vida, Modesta in Krešencije˝,
postavljeni leta 1770 na temeljih starejše
cerkve˝Majke Božje˝iz 14. Stoletja, je več
poznobaročnih marmornih oltarjev in
druge bogate notranje opreme. Grožnjan
je danes poznan kot mesto umetnikov.
Med izvajanjem projekta revitalizacije
so številne zapuščene hiše preuredili v
slikarske ateljeje, galerije in druge objekte
namenjene kulturni dejavnosti. Tako
se v Grožnjanu nahaja dvajset galerij in
umetniških ateljejev, poletna mednarodna
18
filmska šola ter Mednarodni kulturni center
hrvaške glasbene mladine. V Grožnjanu
živi 185 prebivalcev(2001), velika večina so
italijansko govoreči. Je pa Grožnjan tudi
ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska
manjšina v Istri. Po ogledu mesta smo z
vožnjo nadaljevali proti Livadam. V Livadah
smo bili gostje na Dnevih tartufov. Imeli smo
rezerviran parkirni prostor, pred šotorom
kjer so nas pogostili s fuži in tartufi Žigante
tartufi. V šotoru smo imeli degustacijo
Istrskih vin in istrskih dobrot iz mesa in
gozdnih sadežev. Kljub slabemu vremenu se
nismo dali in smo nadaljevali po postanku
proti Sloveniji, kjer smo imeli zaključek v
Gračišču v priznani restavraciji Ražman. Po
kosilu je tudi dež nehal padat, tako da smo
bili boljše volje.
Sergej Čehovin
IZKORIŠČANJE BONITET
Bonitete so razne ugodnosti in popusti pri registraciji in zavarovanju
starodobnikov, ki jih je, kot opažam, začel marsikdo izkoriščati.
Menim, da je do tega pojava prišlo iz dveh razlogov. Prvi je kriza, ki se
je zavlekla v vse pore našega življenja. Prisilila je ljudi k razmišljanju,
kako izkoristiti vsako priložnost ter jo tako odnesti čim ceneje. Zato
mnogi uporabljajo starodobnike za vsakodnevno potrebe. Drugi
razlog pa je ta, da lahko na trgu za par sto evrov kupiš vozilo letnik
80-90 ter ga z lahkoto registriraš kot novodobnega starodobnika. To
pri marsikateremu pooblaščenemu komisarju sploh ni problem. Tudi
oni so izpostavljeni vsesplošni krizi in tudi njim pride prav vsak evro.
Izkoristiš vse bonitete in že si na cesti za vsakodnevnimi opravki.
Tako je na naših cestah vedno več takšnih vozil. Da jih bo na cestah
vedno več je v interesu posameznikov kot tudi zveze, ki se ravna po
načelu »več starodobnikov - več članarin« in s tem več denarja. Od
tu naprej pa postaja zadeva vedno bolj nevarna. Kajti vsi prav dobro
vemo, da je državna blagajna konstantno prazna in ji vsak pobran
evro presneto prav pride. Tako se bo lepega dne oblasti ob pogledu
na tisoče starodobnikov, ki se vozijo naokoli praktično brez plačanih
davkov, zameglilo pred očmi. Nadaljevanje pa je vsakemu jasno:
»ukinitev bonitet za VSE«. Tako bomo zaradi nespametne politike, ki
jo vodijo tuje in slovenske zveze starodobnikov, ob bonitete tudi tisti
imetniki starodobnikov, ki si to zaslužimo. Na tem mestu je potrebno
pojasniti definicijo starodobnika, kot ga predpisuje mednarodna
zveza vozil FIVA. Nekoliko skrajšana definicija predpisuje, da je
varovano zgodovinsko vozilo mehanično gnano vozilo, izdelano
pred več kot 25 leti, ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko
pravilnem stanju in za katerega skrbi oseba ali organizacija zaradi
njegovega zgodovinskega in tehniškega pomena, ga pa ne
uporablja za vsakodnevni prevoz. Kot vozilo, ki se ne uporablja za
vsakodnevni prevoz, se razume tisti starodobnik, katerega lastnik
uporablja v ljubiteljske namene. Za vsakodnevne prevoze pa sam
poseduje drugo registrirano (sodobno) vozilo.
Mnogi se bodo sedaj vprašali kaj sedaj? Je sploh mogoča kakšna
rešitev?
Seveda je in to presneto enostavna. Predlagam, da se uvedejo vsaj
tri kategorije starodobnikov in sicer prva denimo do leta 1960, ki
bi ohranila današnjo 90 odstotno boniteto; vozila do leta 1970, bi
imela 50 odstotno boniteto, mlajša vozila pa bi imeli 20 odstotno
boniteto. Ne smemo pozabiti glavnega razloga, ki smo ga dolga
leta zagovarjali, da smo zakonsko uredili status starodobnika v
javnem prometu. Boniteto nam je oblast dodelila zaradi izredno
majhnega števila prevoženih kilometrov in s tem posledično majhne
škode, ki jo povzročimo na cestah in v okolju. Naš glavni sponzor
Zavarovalnica AdriaticSlovenica še vedno zahteva posest še enega
vozila za vsakdanje namene, da bi s tem preprečili opisane zlorabe.
Posest takega vozila bi morali preverjati tudi zaposleni na institucijah
registracije vozil. Priznam, da me je o posesti še enega vozila za
vsakdanje namene tamkajšnja zaposlena ob registraciji mojega
starodobnika letos dejansko vprašala. Zadovoljila se le s pritrdilnim
odgovorom. Podatka pa ni preverila.
Staro vozilo
Starodobno vozilo
Vsakdo v opisani zgodbi – lastniki novih starodobnikov, ki jih
uporabljajo za vsakdanjo rabo, komisarji naših društev in zvez,
zavarovalniški agentje in institucije za registracijo, bi morali imeti
več samokontrole, samokritičnosti, da stvar ne uide iz rok. Tako bi
zmanjšali pritisk za registracijo novodobnih starodobnikov. Tu pa
smo zopet pred veliko težavo. Namreč, skoraj prepričan sem, da
se ne bo prav nič zgodilo in to zato, ker je voznik takega (mladega)
vozila marsikdo, ki danes zaseda vodilne položaje društev in zvez in
se naokrog vozi z vsemi možnimi bonitetami.
Logično je, da so ti gospodje proti vsaki spremembi, saj bi jih za
marsikaj prikrajšala. Bojim se, da bomo na koncu prav elegantno
prikrajšani VSI.
Toliko vsem v razmislek, dokler še imamo bonitete in dokler je
prihodnost v naših rokah.
Ivan Družina
19
POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA
STARODOBNEGA VOZILA
CENIK ZA IZDAJO IZKAZNICE
O STARODOBNEM VOZILU SVS
Ministrstvo za promet, sektor za vozila, v »Pravilniku o ugotavljanju
skladnosti vozil« (Ur.l. RS štev. 30/04, štev. 17/07) določa, da mora
lastnik vozila za podelitev statusa starodobnega vozila pridobiti
in predložiti Pooblaščeni organizaciji za ugotavljanje istovetnosti
in stanja vozila, ki ugotavlja skladnost in istovetnost vozila, tudi
»POROČILO o uvrstitvi vozila v razred statusa starodobnega
vozila« in »Zapisnik o oceni starodobnega vozila«. POROČILO
in ZAPISNIK izda organizacija za starodobna vozila, ki je članica
mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA.
Zveza SVS, ki je uradni predstavnik organizacije FIVA v Sloveniji z
nazivom FIVA ANF (Authoritee Nationale FIVA), je torej pooblaščena
za podeljevanje »POROČILA o uvrstitvi vozila v razred statusa
starodobnega vozila« in »ZAPISNIKA o ocenitvi«, tistim vozilom, ki
izpolnjujejo pogoje po Pravilniku.
POROČILO in ZAPISNIK je potrebno pridobiti za naslednja
starodobna vozila:
- Za vozila, ki se prvič registrirajo v Sloveniji (nakup ali uvoz iz
tujine),
- Za vozila, ki so že registrirana v Sloveniji in v evidencah še nimajo
vpisanega statusa starodobnega vozila,
- Za vozila, ki so bila v Sloveniji že pred letom 2004 a zanje ne
obstajajo dokumenti o registraciji ali nakupu (lastnik mora
pridobiti izjavo o lastništvu na osnovi Stvarno pravnega zakonika
pri Upravni enoti R Slovenije).
Ogled vozila na sedežu društva v dogovorjenem času je brezplačen,
za ogled vozila pri kandidatu doma ali na drugi lokaciji izven
sedeža društva, pa kandidat komisarju plača potne stroške v obliki
kilometrine.
Cenik izkaznic Zveze SVS velja od 01. 10. 2011 dalje.
VELJAVNOST 5 LET
1.Vrsta A – motorna kolesa
a.Kategorija A-1: 30 €
b.Kategorija B-2: 40 €
c.Kategorija C-3: 50 €
2.Vrsta B – osebni avtomobili, traktorji
a.Kategorija A-1: 40 €
b.Kategorija B-2: 50 €
c.Kategorija C-3: 60 €
3.Vrsta C - tovorni avtomobili, avtobusi, avtodomi
a.Kategorija A-1: 80 €
b.Kategorija B-2: 100 €
c.Kategorija C-3: 120 €
Postopek za izdajo je enak kot postopek za izdajo Izkaznice o
starodobnem vozilu SVS:
kandidat poda zahtevek na svoje ali najbližje društvo Zveze SVS v
obliki Evidenčnega lista (glej povezavo), na katerega pripiše, da
poleg Izkaznice o starodobnem vozilu SVS potrebuje tudi POROČILO
(na dnu obrazca),
4. Ostalo C1 - tovorni avtomobili, avtobusi, avtodomi
- velja za lastnike, ki nimajo osebnega avtomobila ali motorja z
veljavno Izkaznico SVS
a. oznaka pri plačilu C1: 240 €
sledi ogled in ocenitev vozila, ki ga opravi Tehnični komisar Zveze
SVS,
Tehnični komisar preko svojega društva dostavi celotno
dokumentacijo o vozilu predsedniku Tehnične komisije Zveze SVS,
5. Prepis na novega lastnika, ali izdaja duplikata 20 €
Opomba:
- Za vozilo, ki izpolnjuje samo pogoje za pridobitve statusa
starodobnika, se izda Poročilo in zapisnik o ogledu. Če lastnik
naknadno postane član društva v SVS dobi na zahtevo brezplačno
Izkaznico starodobnika SVS.
- Za lastnika starodobnika, ki je tudi član društva v Zvezi SVS se izda
tudi Izkaznica starodobnika SVS.
Evidenčni list in prijava za pridobitev izkaznice za starodobno
vozilo«, s katerim kandidat zaprosi za izdajo POROČILO pridobite v
našem društvu pri tehničnih komisarjih:
- Jožef FURLAN – za avtomobile
- Marino ZAKINJA – za motorje
- Edi GLAVIČ – za avtomobile in motorje
po preveritvi podatkov in če vozilo izpolnjuje pogoje, izda Tehnična
komisija POROČILO, katerega vrne v društvo, ki je zanj zaprosilo,
Tehnični komisar društva preda kandidatu original POROČILO in
kopijo Evidenčnega lista. Kandidat navedeno dokumentacijo skupaj
z eno sliko vozila, preda pooblaščeni organizaciji za ugotavljanje
istovetnosti.
Skupaj z izdajo POROČILO, bo za vse člane društev Zveze SVS,
istočasno izdana tudi »Izkaznica o starodobnem vozilu SVS«. V
kolikor pa lastnik že veljavne Izkaznice o starodobnem vozilu SVS
potrebuje tudi POROČILO, lahko zanj zaprosi preko svojega društva,
kjer POROČILO dobi brezplačno.
Strokovna organizacija, ki je pooblaščena za izvajanje ugotavljanja
skladnosti in z njo sodeluje ADRIA Classic je AVTOPLUS Koper.
Člani društva imajo ob predložitvi Izkaznice članstva in Izkaznice
Starodobnega vozila Zveze SVS za posamezno vozilo, posebne
popuste.
Za tiste kandidate, ki še niso člani enega od društev Zveze SVS, bo
Zveza SVS izdala POROČILO in ob tem istočasno tudi pravico do
naknadne brezplačne izdaje Izkaznice o starodobnem vozilu SVS po
kandidatovi včlanitvi v enega od društev Zveze SVS (v Evidenčni list
se navede, da kandidat še ni član društva Zveze SVS).
Predsednik tehnične komisije SVS
Edi Glavič, dipl. ing
Cena za izdajo POROČILO je enaka kot cena za izdajo Izkaznice o
starodobnem vozilu SVS in je odvisna od pridobljene kategorije
vozila (A-1, B-2, C-3). Cenik:
Koper, 08.02.2014
20
PRIMER IZVEDENSKEGA MNENJA
IZVEDENSKO MNENJE
Opravilna številka 23
Naročnik: X
1000 Ljubljana
Zadeva:
Motorno kolo znamke TOMOS
Dirkalni motocikel TIP D-5 S
Kraj in datum izdelave mnenja:
Ljubljana XXXXXXXX
Sodni izvedenec:
Avgust Urban Demšar
Vrtna pot 7, Dragomer
1351 Brezovica
Slovenija
KAZALO
POVZETEK IZVEDENSKEGA MNENJA
IZJAVA SODNEGA IZVEDENCA
I. OPIS PRIMERA
VOZILO : znamka TOMOS DIRKALNIK tip
D-5S leto proizvodnje okoli 1962/63
Identifikacijska tablica : X
Številka motorja : XXX
a.
b.
c.
d.
e.
Okvir D-5S s pripadajočimi sestavnimi
deli ( komplet)
pogled iz leve in desne strani motornega
kolesa
pogled zadnjega dela motornega kolesa,
sedeži in primerjava
rezervoar za gorivo
vzmetenje, zavore, kolesni obroči in
izpušna cev
krmilo
Deli pogonskega agregata
a. razstavljen agregat TOMOS D-5 ,
b. cilinder, glava agregata in bat
c. uplinjač
d. agregat s cilindrom in primerjalni
cilinder
e. bati
POVZETEK IZVEDENSKEGA MNENJA
V zadevi z opravilno številko 23 je sodni
izvedenec ugotovil naslednje: dirkalno
motorno kolo znamke TOMOS, TIP D-5 S
leto proizvodnje okoli 1962/63, je naprodaj
preko lastnika iz tujine. Po dogovoru s
strani kupca, ki ga zastopa poznavalec
vozil TOMOS in prodajalca, so bili s strani
slednjega podani izčrpni tehniški podatki
o motornem kolesu. Vozilo je kompletno,
originalno in vsa leta vzdrževano. Vsi
podatki, ki so priloženi pisno bodo
obravnavani v nadaljevanju.
IZJAVA SODNEGA IZVEDENCA
Po svojem najboljšem poznavanju in
prepričanju izjavljam , da:
- sem pri prevzemu naročila bil seznanjen
z vsemi tehničnimi podatki motornega
kolesa, ki je predmet tega izvedenskega
mnenja, ter opravil primerjalno analizo
na osnovi danih virov,
- da sem uporabljal vire, ki so navedeni v
Virih informacij,
- so v izvedenskem mnenju prikazani
podatki in informacije z možnostmi, ki
sem jih imel na razpolago in uporabljeni
v dobri veri, pri čemer verjamem in
zaupam v njihovo točnost,
- nimam osebnih interesov v tej zadevi in
nisem pristranski do naročnika,
-plačilo za mojo storitev v zvezi
izvedenskega mnenja ni vezano na
vnaprej določen vrednost predmeta
izvedenskega mnenja, ki bi bila ugodna
za naročnika, oziroma rezultat mnenja,
povezan s tako obliko pogovora,
- so prikazana mnenja in sklepi omejeni
samo s predpostavkami in omejevalnimi
okoliščinami, ter predstavljajo moje
osebne, nepristranske in strokovna
mnenja in sklepe.
Vsako motorno vozilo ima Identifikacijsko
tablico s podatki, ki ustrezajo tipu vozila,
seriji in vpisom VIN številke ( na motornih
kolesih) na okvirju, se pravi da gre v tem
primeru za TOMOS tip D5-S serija 03
s številko okvirja X, gibno prostornino
49ccm in težo 50 kg. Ta podatek odgovarja
v postopku vozila, ki je predmet
izvedenskega mnenja.
OKVIR D-5-S s pripadajočimi sestavnimi
deli (komplet) in primerjave
a. pogled iz leve in desne strani motornega
kolesa
Tovarniška vozila dirkalnikov TOMOS D-5 S
so bila izročena kupcem brez oklepa, ki pa
so se kasneje z različnimi oblikami pojavljali
na dirkališčih. Najbolj značilna oblika je
predstavljena na tem dirkalniku, s tem, da
je šlo pri nekaterih dirkalnikih za nekoliko
manjšo vidno panoramsko zaščito
b. pogled zadnjega dela motornega kolesa,
sedeži in primerjava
IDENTIFIKACIJSKA TABLICA
lastnik
II. VIRI INFORMACIJ
III. SKLEP
IV.OMEJITVENI POGOJI
V. GRAFIKON S PREGLEDNICO CEN
STARODOBNIKOV
VI.PRILOGE
primerjava
21
Dirkalnik prodajalca, ki ga primerjam z
dirkalnikom slovenskega lastnika xxxxxx
kaže na originalnost predstavljenega vozila
prodajalca, med drugim tudi z sedežem.
oddelku tovarne. Iz zgornjih fotografij je
razvidno, da gre za dirkalnik TOMOS D-5 S.
Kolesni obroči Conti 19 col. Zavore so
serijske z bobni.
c. rezervoar za gorivo
e.krmilo
c.uplinjač
prodajalec
prodajalec
primerjava
Rezervoarji za gorivo so bili projektirani in
narejeni v Tomos-u iz tanke pločevine, ki so
se pri lažjih padcih praktično uničili, zato so
vozniki kljub nekoliko večji teži uporabljali
poliester rezervoarje.
Na dokumentu prodajalca je eksplicitno
naveden podatek, da je kot dirkač
uporabljal plastičen rezervoar ter repliko
agregata, original pa je varčeval kot
dober gospodar in poznavalec prednosti
originala. Značilnost teh rezervoarjev je tudi
odprtina za točenje goriva, ki se odpira le s
posebnim ključem in ne z pokrovom, ki ga
običajno poznamo.
d.vzmetenje, zavore, kolesni obroči in
izpušna cev
prodajalec
d. agregat s cilindrom in primerjalni cilinder
primerjava
Prodajalec je bil dirkač, kar je vidno iz
fotografije s tem, da ima na ročici zavore in
prestav nameščene plastične zaščite, ki so
bile predpisane zaradi varnosti pri padcih.
prodajalec
DELI POGONSKEGA AGREGATA
a. razstavljen agregat TOMOS D-5
Glava cilindra z vrtino 38 in gibom 43 mm
na motorju prodajalca odgovarja primerjavi
leve fotografije.
delni prikaz vozila prodajalca
Fotografije prodajalca
Po podatkih, ki so omenjeni v strokovnih
listih tovarne TOMOS, gre v primeru
dirkalnika D-5 S za predelavo okvirja
serijskega mopeda Colibri 11 ali 12, s
prednjimi in zadnjimi vilicami. Menjalnik
s petimi brzinami je bil dodatno razvit
v razvojnem oddelku tovarne TOMOS.
Vzmetenje je bilo izboljšano, izpušna cev
pa je bila prav tako narejena v razvojnem
primerjava
Uplinjač dirkalnika D-5 S italijanskega
proizvajalca Dell Orto, je bil takrat in danes
pojem za motorna kolesa, kar je vidno tudi
na levi fotografiji in primerjalni slov. lastnika
xxxxxxxx. Gre
za stranski Dell Orto z difuzorjem 18.
- bati -
Fotografije prodajalca
b. cilinder, glava agregata in bat
Razstavljen agregat dirkalnika D-5
S prikazuje zobniška razmerja petih
prestavnih zobnikov z monoklinom, ter
glavno motorno gred s prikazom cilindra ,
ki odgovarja levi fotografiji.
22
Primer rabljenega bata
Odgovarjajoči bati ELKO serijski z dvema
obročkoma dirkalnika D-5 S.
II.VIRI INFORMACIJ
I. Podatkovna baza vozil TOMOS iz
Tehniškega Muzeja Slovenije
II. tehnični podatki in natančen opis s
fotografijami prodajalca
III. delavniška knjiga vozil TOMOS vseh
tipov,
IV.foto dokumentacija restavriranja za
znanega kupca po načelih ASI – Italija
V. register proizvodnje vozil TOMOS z
vsemi tehničnimi podatki in številom
narejenih primerkov po tipih motorja
VI.pravilnik mednarodne organizacije za
starodobna vozila FIVA za uvrščanje
starodobnih vozil v razrede
VII.primerjalna dokumentacija lastnikov
originalov in replik za omenjeno vozilo
dveh vozil, bi bili stroški previsoki, čas
izvedenskega mnenja pa bi se s tem tudi
podaljšal.
Izvedenec smatra, da je dosegljiva
strokovna dokumentacija in fotografije
originala argument, ki zadovolji
izvedenskemu mnenju, ki ga je podal
izvedenec.
Primerjava obeh vozil na enem mestu
ne bi bistveno spremenilo podanega
izvedenskega mnenja.
V. GRAFIKON S PREGLEDNICO CEN MED
LETI 1960 - 2013
III.SKLEP
Vozilo lastnika in obenem prodajalca,
ki je predmet izvedenskega mnenja je
originalno motorno kolo znamke TOMOS
tip D-5-S. Vozilo ima vse značilnosti iz
obdobja proizvodnje omenjenih vozil v
detajlih značilnih za originalno vozilo.
Predvsem gre tu za vozilo dirkača iz
preteklega obdobja, ki je svoje vozilo
izredno čuval in vzdrževal. Za dirke ni
uporabljal originalnega agregata niti
originalnega rezervoarja za gorivo, kar je
omenjeno v dopisu zastopniku kupca. Vse
opisane komponente vozila so identične
s primerjavami drugih originalnih vozil in
replik, replike pa so verne kopije originala
in so zato vzete kot predmet raziskav.
Tudi drugi podatki iz dopisa se ujemajo s
katalogom TOMOS. Iz podatkovne baze
TOMOS vozil je razvidno, da je bilo za
znanega kupca narejenih sto vozil, ki pa
ne zajemajo vso nadaljnjo proizvodnjo.
Kasneje so se začele pojavljati replike
motorjev D-5, D-6 itd., posebno v zadnjem
obdobju med leti 2000 - 2013. Težko je
razlikovati originalno vozilo od replike,
razen s postopki raziskave materialov in
primerjave z današnjimi materiali. Tu pride
v poštev omejitveni pogoj, ki govori o tem,
da je strošek take raziskave previsok in se
ga običajno opusti, ko je izvedenec siguren
v svoje mnenje.
Ugotavljam po natančnem pregledu
dokumentacije, da gre za originalno vozilo
v vseh detajlih, ki so omenjeni in opisani v
predloženi dokumentaciji.
IV. OMEJITVENI POGOJI
Pri izvedenskemu mnenju je pomemben
tudi pravilnik FIVA, ki starodobna vozila
uvršča po tipih in iztrošenosti in sicer:
Po tipih se vozila delijo na
1.STANDARDNA
2.MODIFICIRANA
3.IZJEME
4.REPRODUKCIJE
Po iztrošenosti se vozila delijo na
1. AVTENTIČNA
2.ORIGINALNA
3.RESTAVRIRANA
4.SESTAVLJENA
Po tem pravilniku, ki razdeli starodobna
vozila v štiri grupe spada omenjeno vozilo
TOMOS D-5 S med originalna vozila se
pravi rabljena vzdrževana in brez velikih
restavratorskih posegov razen zamenjave
potrošnega materiala (zavore, pneumatike
itd.). Po informacijah dobljenih od
lastnikov originalov in replik je vrednost
tega vozila med 8000 € - 10.000 €, replike
pa imajo vrednost med 3000 € do 5000
€. Z gotovostjo trdim, da je vrednost
tega vozila realna s pripombo, da se ob
nakupu še enkrat prepričamo s pregledom
o istovetnosti vozila z danimi podatki
prodajalca.
Iz tabele je razvidno, da vrednost vozil pada
vse do starosti dvajset let, po dvajsetih
letih pa se vrednost vozil dviga, glede na
znamko in tip vozila. Pomembno je tudi ali
gre za omejeno serijo
in inovativne tehnične rešitve.
Razširitev kategorij v tabeli pomeni, da
so cenitve starodobnih vozil različne
v državah evropske unije. Mednarodni
ceniki uvrščajo starodobnike v pet
kategorij glede na obrabljenost. Peta
kategorija v mednarodnih cenikih je vozilo
, ki je potrebno postopka restavriranja s
postopkom rekonstrukcije manjkajočih
delov.
Gibanje cen za starodobna vozila je
podano na osnovi tabel za ocenjevanje
vozil organizacije ASI ki ima mednarodno
veljavo.
Po tej tabeli so razdeljena vozila na deset
kategorij in sicer od avtentičnih vozil desete
kategorije, do najnižje kategorije ena, ki ima
90 % nižjo od osme ocene.
Za bolj natančno ugotavljanje originalnosti
vozila prodajalca ni bilo mogoče narediti
natančnega pregleda originalnosti na enem
mestu, kajti v Sloveniji se nahaja samo nekaj
originalnih primerkov motorjev TOMOS
D-5 S, prodajalčevo vozilo pa se nahaja v
inozemstvu.
Za tako primerjavo ob prisotnosti
23
VI. PRILOGE
a.fotografije prodajalca poslane preko
e-pošte in naknadno razvite v format
13x18
b. dopisi med prodajalcem in zastopnikom
kupca.
c. fotografija iz obiska bivšega angl. dirkača
in kasneje trgovca in zastopnika vozil
TOMOS v tovarni leta 1964.
Ljubljana 25.11.2013
Sodni izvedenec za stroje in opremo
- starodobna vozilaAvgust Urban Demšar
Moji prvi znaki bolezenske
odvisnostni od zarjavele
žlahtne kovine
Začelo se je leta 1998, ko sem se udeležil
2.relija Adria Classic z nonotovim Pony
exspressom iz leta 1973. Naslednje leto
pa sem se odločil, da želim avto. Šel sem
do našega Furlana, ki je imel Fiat Topolino
B. Zanimiv avto, a kaj ko je bil v zelo, zelo
slabem stanju, da je bil prepih na vse strani.
Nato mi starejši mehanik pove, da je v Pivki
neki Fiat 1400. Kakšen pa sploh je Fiat 1400?
Vprašal sem očeta, ki mi pove, da je to velik
avto, da pije dosti bencina in da raje ne.
Ko sem pogledal v knjige, mi je model bil
takoj zanimiv in preskočila je iskrica, moje
''prve ljubezni'', bi se lahko reklo. Sledil je
telefonski pogovor z lastnikom in kasneje še
ogled vozila. Po par mesecih prepričevanja
lastnika je bil avto Fiat 1400 doma.
Seveda so me sosedje imeli za norega in se
spraševali, kakšen avto je, ali dela ali je za
odpad… Začelo se je triletno restavriranje
avta, prvi sejmi v Imoli, Padovi, Reggio
Emilii in Milanu. Z očetovo pomočjo je bi
leta 2003 končan in sledila so prva srečanja,
tekmovanja po Sloveniji, Hrvaški in Italiji.
Na sejmu v Padovi sem spoznal gospoda
Flavia Paolini, ki ima klub ARA Fiat 14001900. Paolini me je še bolj navdušil, ko sem
izvedel, da ima doma vse modele Fiata 1400
in 1900.
Leta 2005 smo se udeležili njihovega
srečanja v Sieni. To je bila prva v vrsti
napornih in dolgih poti z mojim Fiat 1400. Od
takrat redno obiskujemo njihova srečanja,
vsi člani ARE nas imajo radi in z veseljem se
vedno znova obiskujemo tudi izven srečanj.
Tri leta po končani obnovi Fiata 1400, to
je bilo leto 2006, si je sestra zaželela en
majhen avto. Izvedel sem za Fiat 600 iz leta
1956. Letnica me je pritegnila, poklical sem
soseda Boruta Štento in sva šla pogledat
avto. Z lastnikom sva se hitro dogovorila,
avto je bil za vikend doma.
Tistega leta sem se zbližal s Simonom
Dodičem, saj je imel v garaži stričevo
Fiat Multiplo letnik 1956, to je bil prvi
enoprostorec tistih časov. Simonu sem
pomagal poprijeti za kladivo tudi po 8 urnem
delovniku. Z ljubeznijo do pločevine sva v
eni zimi naredila kleparijo na multipli, nato
sva jo peljala k naslednji operaciji, ličarska
dela in barvanje. Medtem sva v roke vzela
mojega Fiat 600. Nabavil sem kolone, robe
in pod, Simon pa je zavihal rokave in delo
je steklo. Pridne roke kleparja so to naredile
zelo hitro, tako da sta bila Fiata restavrirana
izmenično in končana leta 2007. Vožnja s
Fiatom 600 je lepa in vsak te pogleda, ljudje
te ogovorijo, povedo kakšno zgodbo, saj so
ga vozili mnogi.
Da smo prišli do tretjega vozila so krivi moja
punca Karmen, Simon, Irena in Internet. Leta
2008 smo organizirali dopust na Nizozemsko
z namenom, da gremo po novo igračko,
to je bil Fiat Simca 6CV coupe, francoski
model italijanske Balille. Med vsemi temi
starodobniki je prišla na svet tudi naša mala
navihanka Valentina.Tako je Balilla prišla
na vrsto šele leta 2012. Restavriranje se
premika, sedaj smo komaj v leseni dobi.
Zaradi svoje dolgoletne bolezni po modelu
1400, sem okužbo prenesel tudi na prijatelja
Simona. Začelo se je tako,da sem leto dni na
internetu opazoval Fiat 1900, model ki sem
si ga po tihem želel. Model 1900 ima nekaj
posebnega kar 1400 nima, to je hidravlična
sklopka, peto prestavo, zaklep kardana,večjo
zadnjo šipo,lučko pri motorju ter naslone za
roko spredaj in zadaj. Pokličem lastnika in se
dogovorim za datum. Še prej pa sem poslal
prijatelja iz Perugie, da gre pogledati avto.
31. oktobra 2013 sva se s Simonom odpravila
na pot zgodaj zjutraj. Ko sva prispela v
Perugio, sva bila navdušena. Simon ni
mogel verjet svojim očem, jaz pa sem se
kar tresel od veselja, da je 60 let star avto
v originalnem stanju.(letom primerno) Z
lastnikom se dogovorimo za ceno. Prijatelja
iz kluba ARA sta pomagala urediti papirje in
prepis na ACI-ju in po poslovilni pijači, sva
se vesela z nakupom odpravila na dolgo
pot domov. Avto sem z veseljem popravil,
naš član Ivan Družina je pripomogel, da so
luči delale in sirena trobila. Sledile so slike
za certifikat, Edi Glavič je uredil vse papirje
potrebne za registracijo in 04.01.2014 je bi
Fiat 1900 registriran z registrsko tablico KP
MILLE9.
Skratka, zlata ribica mi je izpolnila tri želji,
ali mi bo še kakšno? Želja imam namreč še
veliko!
Gregor Godina
P.S. Nekaj več o modelih fiat 1400 – 1900
lahko pričakujete v eni izmed prihodnjih
številk glasila SVS.
ADRIA Classic nedvomno dosega na vseh področjih delovanja velike uspehe.
Delovanje našega društva je odvisno od delavnosti in enotnosti članov ter sredstev, ki jih
uspemo pri tem zbrati. Večji del sredstev za naše delovanje se zbere pri pripravah na naš
tradicionalni rally ADRIA Classic.
Naš največji sponzor in generalni pokrovitelj je zavarovalnica ADRIATIC SLOVENICA. Na višino
finančnih sredstev, ki jih lahko od tega sponzorja pridobimo lahko vpliva vsak član sam. Način
je preprost: več zavarovanj kot imamo člani sklenjenih (zavarovanja avtomobilov, stanovanj,
oseb, …) višja je vsota sponzorstva, ki jo ADRIA Classic prejme.
Premislite, preden obnovite vaša zavarovanja, odločite se po svoje, vendar ne pozabite,
da s sklenitvijo zavarovanj pri zavarovalnici ADRIATIC SLOVENICA pripomorete k boljšemu
poslovanju našega društva, saj je ADRIATIC SLOVENICA naša zavarovalnica !
Zahvaljujemo se sponzorjem za dolgoletno sodelovanje.
`