Uvodnik - Kmetijska založba

1/2015
Uvodnik
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
…
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova
Vsebina
Zanimivo
Volkovi prihajajo nazaj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
(Tone Pavček)
Poljedelstvo
Zdaj zatrite voluharje na naraven način!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Težak boj za peso. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Reportaža
Miklavž prinesel »kompostni« hlev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Živinoreja
Stare pasme perutnine v Sloveniji po zgodovinskih
virih do leta 1945 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Ugoden vpliv travniške krme. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Avtomat ali vedro? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Dostava mleka za teleta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
10
14
16
18
Tehnika
Posamezno vpetje in vzmetenje sprednjih koles . . . . . . . . . . . .
Novo registrirani traktorji v novembru 2014. . . . . . . . . . . . . . . .
Dve zlati in tri srebrne medalje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zetor od 2015 in 2016 tudi z Deutz motorji. . . . . . . . . . . . . . . . .
Novosti na Eima 2014 in Antarctica 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Avtomatsko krmljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Mešalno krmilne prikolice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vračanje h koreninam. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zmanjšanje proizvodnje kmetijskih strojev. . . . . . . . . . . . . . . . .
John Deere X500 – prava izbira za vsak letni čas. . . . . . . . . . . .
19
19
20
20
22
24
26
30
31
32
Gospodarjenje
Mobilne Android blagajne – PANTHEON za blagajniško
poslovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
Obvestila
Akcija v mesecu decembru in januarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Glasilo Društva kmetijskih
svetovalcev Slovenije
Obvestila Zveze strojnih krožkov
Član EUROFARM združenja
vodilnih kmetijskih časopisov
Član žirije za izbor traktorja leta
Izdajatelj: Kmetijska založba d.o.o.
Uredniški odbor:
Marjan Dolenšek (kmetijska tehnika, gradnje),
Tatjana Čop
Veronika Valentar
Zorica Abraham Panič
Naslovnica: Jerneja Golob
Glavni in odgovorni urednik: Andrej Golob
Tehnični urednik, oblikovanje: Janez Grabec
Grafična priprava: Kmetijska založba d.o.o
Tisk: Malex, d.o.o.
Naklada: 5000 izvodov
Naslov uredništva:
KMETOVALEC, Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec
tel.: 02 88 56 700 in 05 90 10 576
E pošta: [email protected], http:www.kmetovalec.com
Naročnine in oglasno trženje:
KMETIJSKA ZALOŽBA d.o.o.
Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec
tel.: 05 90 10 576
E pošta: [email protected]
Cena posamezne številke: 4,8 €
Letna naročnina (12 številk): 48 €,
za tujino: 75 €
9,5% DDV vključen v ceno
Stopimo v novo leto z verzi Toneta Pavčka. Ne bojmo se preprek, ki nas čakajo na poti, ampak
jih poskušajmo premagati ali obiti.
Čas okoli božiča in novega leta je bil vedno namenjen pogledu nazaj, obračunu in delanju
načrtov za prihodnost. Seveda tudi letos ne bo drugače. Potem ko smo Slovenci preživeli žled
in poplave, pa še dvojne volitve in vedno bolj neumne politike na oblasti in je že vse kazalo, da se gospodarstvo pobira ter se nam nasmiha novo obdobje razcveta, da se spet dvigamo
proti krovu, so se izza Urala začeli dvigovati črni oblaki nove svetovne gospodarske krize. Na
prvi pogled začetni udarci v obliki močnega znižanja cen nafte in drugih surovin Sloveniji in
kmetijstvu ne prinašajo nič slabega, saj so to stvari, ki jih kupujemo, torej se nam bodo stroški
znižali. Vendar pa nas zgodovina uči, da cene kmetijskih pridelkov hitro sledijo padanju cen
nafte. Stanje je zelo podobno letu 2008, ko je najprej strmoglavila cena nafte, nato pa še cena
kmetijskih pridelkov. Cena nafte se je sicer hitro popravila, žal pa pri dviganju cene kmetijskih
pridelkov ne sledijo ceni nafti tako kot pri padanju. Torej lahko v prihodnjem letu pričakujemo
znatno znižanje cen kmetijskih pridelkov. Če se je cena nafte skoraj prepolovila, verjetno tudi
kmetijski pridelki ne bodo veliko zaostajali, za marsikaterega (pšenico, krompir, meso) pa je
bila cena že letos mizerna. Torej bo prihodek kmetom močno upadel in kljub nižjim stroškom
bo dohodka manj kot letos ali lani. To bo najhuje prizadelo kmetije, ki so močneje obremenjene s krediti ali lizingi, saj se mesečni obrok ne bo zmanjšal in se bo proporcionalno močno
povečal njegov delež v mesečnem prihodku. Najhuje bo udarilo intenzivnejše kmetije, ki so do
sedaj največ investirale in so verjetno tudi najmočneje obremenjene z vračanjem kreditov. Na
udaru bodo predvsem živinorejske (poljedelce je udarilo že letos) in kmetije z dopolnilnimi
dejavnostmi, ki dejansko živijo od prodaje kmetijskih pridelkov. Poslovni načrti so bili narejeni
za sedanje prodajne cene. Če te padejo za 30 odstotkov ali celo več, se seveda celotna finančna
konstrukcija podre. Za povrh bodo ti zabeležili še precejšen izpad pri subvencijah, ker je pač
trenutna kmetijska politika kljub javnemu zagovarjanju samooskrbe usmerjena ravno nasprotno – v onemogočanje pridelave.
Vedno več ekonomistov tudi napoveduje, da je pred nami deflacijsko obdobje. Vsi, ki smo
preživeli velik del življenja v obdobju inflacije, smo nekako navajeni „kupiti danes, ker bo jutri
dražje“. V času deflacije pa se stvar obrne na glavo: zakaj bi kupil danes, saj bo jutri ceneje. In
ker za vsakim jutri pride nov jutri, se nakupi odlagajo, potrošnja se manjša. Zaradi manjšega
povpraševanja se ponudba veča, ker se izdelovalci želijo znebiti blaga, mu spuščajo ceno in krog
se ponovi le za nekaj odstotkov nižje. Kar naenkrat smo v špirali, ki tone vedno globlje. Vedno
manj je zaposlenih, ljudje imajo vedno manj denarja, kljub vedno nižjim cenam si lahko privoščimo vedno manj .... Skratka, nižanje cen ne prinaša nič dobrega, kot tudi pretirana inflacija ne.
Kako zgleda deflacija, bodo kmalu začutili tisti, ki so si že nabavili mineralna gnojila po „ugodnih“ predsezonskih cenah, saj bo sezonska cena precej nižja od predsezonske. Ravno tako ne
kaže hiteti s predsezonskimi nakupi strojev, kajti zaloge po evropskih tovarnah se že kopičijo in
kmalu bodo trgovci začeli oglaševati izredne popuste ....
Obeti za gospodarstvo in kmetijstvo niso nič kaj rožnati. Na drugi strani oblast in javni sektor
nimata nobenega posluha za težave prvih, imata pa kar naprej na jeziku besede o socialni državi. A spet gre za lepe besede, ki prekrivajo gnusna dejanja. Tom Palmer ugotavlja, da socialna
država ne pomaga revnim, saj ti dobijo le majhen del pogače. Pogosto celo nosijo večje finančno
breme v primerjavi s subvencijami, ki jih dobijo. Predvsem omogoča bogatim, da pod krinko
solidarnosti še bolj bogatijo. To utemeljuje na primeru kmetijskih subvencij: EU naj bi s subvencijami pomagala malim kmetom, da jim ne bi bilo treba tekmovati na trgu. V praksi pa so
največji prejemniki kmetijskih subvencij razmeroma premožni ljudje.
Francoski ekonomist Frédéric Bastiat pa socialno državo opisuje kot „vzajemno ropanje“.
Ljudje razmišljajo takole: če ne dobim državne pomoči, jo bo pa nekdo drug. In vsak je spodbujen, da vir izčrpava, dokler je to mogoče. Ljudje niso več usmerjeni v ustvarjanje nečesa, ampak
v iskanje ugodnosti (subvencij), „da bodo dobili nazaj, kar so plačali z davki“. Čeprav nekateri
dobivajo veliko več, kot so kdaj dali. Vsi si prisvajajo, kar si lahko. Vlade so preštevilnim obljubile preveč ugodnosti, zato sistem ni vzdržen. Toda nihče izmed prejemnikov se noče odreči
ugodnostim. Morda bi se jim odrekli v zameno za nižje davke, a te možnosti nimajo na izbiro.
Vlade si izposojajo denar in prelagajo težave z davki na pozneje oziroma do naslednjih volitev,
ko bodo obljubile še več, to pa bo financirano s še številčnejšimi posojili.
Se vam zdi to znano?
A kot sem že velikokrat napisal, ljudje gredo na lepe besede kot muhe na med.
Dejansko potrebujemo manj, ne več socialne države. Naj država pusti delati tistim, ki hočejo,
ne pa jim z vedno bolj nemogočimi predpisi zbijati moralo. In podpre naj samo tiste, ki delati
res ne morejo, ne pa vseh lenuhov.
Naj zaključim z najboljšimi željami za prihodnje leto, predvsem vam želim miren božič.
In poslušajte Pavčka: Ne se vdati, poskusi znova in znova.
Vaš urednik
3
`