Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Gledališče Koper, Obalne

SVETILNIK
Poštnina plačana pri pošti
6101 Koper – Capodistria
TISKOVINA
/ Kulturni občasnik za mlade zanesenjake
/ Gledališče Koper, Obalne galerije Piran,
Pokrajinski muzej K
­ oper, Pokrajinski arhiv K
­ oper,
Comunità degli Italiani “Giuseppe ­Tartini” ­Pirano,
Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, Osrednja
knjižnica Srečka ­Vilharja Koper, K
­ njigarna Libris
/ Letnik VI / Številka 3 / Februar 2013 /
/ Brezplačni izvod /
MOJ ODER
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
Februar – mesec kulture in pustnih norčij
Trajlala
-la
pustne j-lala, smo še
m
trajlala
-hopsa e, sa, nič nism
o lene. C
e rečemo februar, na kaj najprej pomislimo? Jaz najprej pomislim na pust in na Franceta Prešerna. Najkrajši mesec v letu je po svoji vsebini najbogatejši med
meseci. Za februar bi lahko rekli, da je norčavo kulturen. Posvečamo se branju poezije, prebiramo Prešernov življenjepis, obiskujemo kulturne ustanove, toda hkrati se preoblačimo v pustne
šeme in preganjamo zimo. In seveda so tu še zimske počitnice!
lala, Trajlala-lajo, vse se vrtim
sasa, p
trajlala-ho
.
in veselimo
, li
iil
tr
Trili-li
o smo mi, d
k
,
ali veste
la, tralala-trala
.
e smo, haha
pustne šem
sa,
ajsa
r
d
,
sasa
lja.
,
Hop a nede eha sit
n
p
t
š
s
i
pu mo bl
.
s
Lan pa zelja
s
leto
E
Pa začnimo pri pustu.
timološki slovar nam pove, da je pust čas pred velikonočnim
postom, zlasti pustni torek. Beseda pust je okrajšava mesopust, kar je dobesedni prevod italijanske besede carnelevale,
carnelevare. Ta beseda pa je zloženka iz italijanske besede carne –
meso in levare – dvigniti, odstraniti. Pust je tako ime dobil zato, ker se
naslednji dan, na pepelnično sredo, začne
štiridesetdnevni post, ko ni bilo dovoljeno
jesti mesa.
Od hiše do hiše,
Naloga pustnih šem pa je, da preženejo
prinašamo srečo
in srečo pomlad.
zimo in prikličejo pomlad, prav zato na pustni torek puZato pa nam dajte
en cukrček, dva,
sta simbolično obsodijo na smrt. Ker je zima zelo trdovratri krofe, tri bobe
in
košček zlata!
tna gospa, ki se ne da kar tako pregnati, so pustne šeme
živopisane, smešne, grozne in opremljene z različnimi
zvočnimi pripomočki: piščalkami, kravjimi zvonci, trobentaEna, d
v
mi … Pustne šeme so razigrane, vesele, norčave in so znak
kuren a in tri,
t
novega, veselega življenja, ki se z vsako
Smo m
že na proti nam
aškare
h
d
pomladjo
začenja
znova.
mlade,
plesale
Tamle aleč se nam iti,
bi rade
g
r
Navada pustnih šem je,
,
da bi zim
Joj, ka e tudi vil smeji.
a,
k
a
odšla
da hodijo od hiše do hiše
Repe d
Klovn o je lepa in
ebela k in pomlad bi
s
ter s pesmicami in izšteprišla.
me
in pri e reži na v vsa mila.
so mele
na
sa
maškar tica vesela in
vankami
pri
vsaki
hiši
kmet b
Čarov ša gospod usta,
a prav.
i dejal,
n
a
preganjajo zimo. Za svoj
in tist ica na met pusta.
l
i
i
o
s
trud so nagrajene s sladS krofi tržek tam kremplje k
aže,
l
karijami ali pa z denarin po se bomo sl e laže!
Od hiše do hiše, a
h
d
i
šah d
jem. Nekaj pesmic sem
inarčk kali,
od vrat do vrat, e pob
nabrala tudi jaz. ✱
irali.
prinašamo srečo in pomlad! Zato nam dajte evrček, dva, da zima bo odšla!!! Pošlji nam fotografijo svoje pustne šeme. Najbolj
domiselne pustne šeme bomo objavili v naslednji številki
Svetilnika.
2
3
MOJ ODER
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
Kaj pa France Prešeren?
reizkusi
Tudi ti se p
esmi.
v pisanju p ojo
sv
Napiši nam i
javil
pesem. Ob led­­nas
jo bomo v
iku.
ln
njem ­Sveti
1.) Kdo je France Prešeren?
a) največji slovenski fizik astronom
g)pesnik
h)čebelar
2.) Napisal je veliko
c) zdravniških receptov
a) pesmi
b) znanstvenih člankov
France Prešeren
na razglednici
iz leta 1897
3.) Rodil se je
f ) leta 1924
č) 1416
z) 1800
Kot zadnje pa poglejmo, kaj
počnemo med zimskimi počitnicami
in kje vse preživljamo zimske radosti
4.) v
e) Vrbi na Gorenjskem
k) Brezi na Gorenjskem
I) Hrastovem na Gorenjskem
Razvozlaj spodnje besede ter jih pravilno zapiši.
Izberi nekaj najljubših besed, ki si jih razvozlal, napiši in
­ilustriraj zgodbico ter nam jo pošlji najpozneje do 12. aprila
2013. Najboljša zgodbica ter najboljša ilustracija si bosta
­prislužili po en otroški gledališki abonma za sezono 2013/14.
5.) Napisal je pesem
z naslovom
d) Ljubljanski mož
I) Povodni mož
c) Sneženi mož
6.) Po poklicu je bil
a) advokat
h) pesnik
i) zdravnik
Naslovnica knjige
Povodni mož v izdaji
Prešernove družbe (1985),
ilustrirala Jelka Reichman
Prepiši črke pred pravilnimi
odgovori. Dobil boš geslo. Napiši nam, kaj geslo pomeni.
.............................................................
Pravilni odgovor pošlji na Gledališče Koper, za Svetilnik,
­Verdijeva 3, 6000 Koper, najpozneje do 12. aprila 2013.
Pravilni odgovor prinaša dve brezplačni vstopnici
za otroško gledališko predstavo. ✱
Č AOMUMS
..............................
K ASMOAN
..............................
ČIMUESČŠ
..............................
MPIEOJ PE TOL JAČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
MOD
..............................
SALIDŠEČR
..............................
VAČIPPMO ..............................
PAEKOM
..............................
PLITO JARK I
..............................
PLOTICE
..............................
Veliko veselja pri reševanju nalog, pisanju zgodbic in risanju. ✱
Samanta
V
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
prejšnjem Svetilniku smo vam v
pisanje ponudili zgodbice ter risanje
risbic na temo medvedov. Na Svetilnik je prispela velika kuverta, iz katere so po­­
kukale zeloo zanimive zgodbice in zabavne
ilustracije. Poslali so nam jih otroci iz Centra
za korekcijo sluha in govora iz Portoroža.
Hvala otrokom in njihovi učiteljici Vesni Leš­
nik za tako super izdelke! Izmed vseh prispelih sem za nagrado izbrala tri zgodbe in ilustracije. Prva zgodba in prva ilustracija prejmeta vsaka po en otroški abonma, drugi dve
nagrajeni zgodbi in ilustraciji pa prejmeta
vsaka po dve vstopnici za otroško predstavo.
Prvonagrajena zgodba: Izgubljeni medo,
Sara Remištar; Drugonagrajena zgodba:
Duhovi se sladkajo, Adel Redžić; Tretje­
nagrajena zgodba: Mali in Veliki medo –
priprava na zimsko spanje, Martin Iliev­
ski. Prvonagrajena ilustracija, ki je objav­lje­
na na tej strani: Matjaž Stanša; Drugo­
nagrajena ilustracija: Adel Redžić; Tretjenagrajena ilustracija: Luka Petešič
N
Izgubljeni medo
1
ekoč je mali medo
odšel v gozd, da bi
si nabral hrano za
ozimnico. Hodil je čedalje
globlje v gozd, dokler se ni izgubil. Zelo ga je bilo strah. Drevesa so šumela.
Vedno bolj ga je zeblo. Kar naenkrat je na
temnem nebu zagledal utrinek in si zaželel,
da bi ga oče našel, tega bi bil najbolj vesel.
Očeta je skrbelo, kje je mali medo. Odpravil se je, da ga poišče. Iskal ga je vsepovsod, tudi pri sosedih, šel je v dolino k lisjaku, a meda ni bilo. Njegovo zadnje upanje je
bil polž starec, ki je bil velik modrec. Imel je
palico in dolgo brado. Polž starec mu je svetoval, naj gre tja, kamor ga vodi srce, in tako
je tudi storil. Našel ga je v temnem gozdu.
Oče je bil zelo vesel, pa tudi jezen. Medu je
navil ušesa, nato pa sta se premražena sku-
paj zadovoljno odpravila proti domu. Doma
ju je že čakala pripravljena ozimnica. Medveda sta se najedla medu in odšla spat. Sanjala
sta o trenutku, ko sta se našla. Zbudila sta se
v lepo pomlad. ✱ Sara Remištar
N
Duhovi se sladkajo
2
ekoč sta živela dva
medveda, ki sta živela
v hiši.
»Pridi medved Janez«, reče
medo Nejc in ga vpraša: »kdo je
pojedel ves med?«
Medved Janez mu odgovori:«Jaz že ne,
ker sem spal!«
»Jaz ga nisem!« razburjeno reče Nejc,
»delal sem domačo nalogo.«
»Kdo bi pa potem lahko bil?« je zaskrbljen medved Janez.
Nejc reče:« Spomnim se, da sem bral knjigo, ki pripoveduje o duhu, ki je kradel med
… Kaj pa, če ga je duh pojedel?«
Nejc in Janez se skrijeta pod posteljo in
čakata, če bo duh prišel.
Janez zašepeta:«Poglej Nejc, tam se nekaj premika.«
A Nejca ni bilo več pod posteljo. Medved
Janez je pokukal izpod postelje in pogledal,
kaj se premika po hiši. Videl je, da medveda
Nejca nosi luna, saj je v spanju hodil po hiši
in z žlico iskal med. Nato je odprl vrata in
odšel na travnik, tam se je skril v brlog, kjer
je skladiščil na tone medu.
4
Naslednji dan se je Nejc zbudil na mizi v
hiši, kjer ga je pričakal Janez. Ta mu je povedal, kaj je prejšnji dan videl, in sedaj vesta,
da duha ni. Od tistega dneva se medvedi
ničesar več ne bojijo in uživajo pri sladkanju
z medom, ki ga skrivajo v brlogu. ✱ Adel
Redžić
Mali in Veliki medo –
priprava na zimsko spanje
M
3
ali in Veliki medo sta se
pripravljala na zimsko
spanje. Veliki medo se je
šel sprehajat po gozdu ter iskat
zaloge za ozimnico. Nabral je maline, jagode, brusnice in oreščke.
Ko je srečal volka, ga je vprašal:«Kaj delaš
na mojem ozemlju?«
Volk mu je odgovoril: »Na počitnicah sem.«
Nato je na svojem ozemlju srečal ježa.
Jež mu je rekel: »Če me spustiš čez svoje
ozemlje, ti bom povedal, kje je med.«
Medved je rekel: »Prav!«
Jež mu je dal napotke: »Pojdi naprej po
poti, tam boš našel panj.«
Medved se je res odpravil po poti. Res je
prišel do panja. Ko je pogledal vanj, je opazil, da je prazen. Žalosten in razočaran se je
odpravil proti domu. Doma je na mizi zagledal vazo, polno medu. Ugotovil je, da je panj
izpraznil Mali medo. Oba medveda sta se
zadovoljna najedla medu in mirno zaspala.
✱ Martin Ilievski
Ilustracija: Matjaž Stanša
MOJ ODER
5
MOJA GALERIJA
Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si
Naravoslovne ilustracije
v Galeriji Herman
Pečarič v Piranu
ˇ
Z
Na ogled do 1. aprila 2013
arko Vrezec je
priznani akademski slikar, ki
je v Obalnih galerijah
že večkrat razstavljal
svoje abstraktne slike.
Manj znano je, da se
že več kot dvajset let
ukvarja tudi z naravoslovno ilustracijo. Kot
entomolog poglobljeno raziskuje skrivnostni svet žuželk, metuljev, ptic in drugih drobnih živali. Ali ste vedeli, da je
Vrezec odkril tudi jamskega hrošča, ki
se po njem imenuje Prospeleobates
vrezeci?
»Pri opazovanju in risanju delčka
­živalskega sveta me je zlasti očaralo dejstvo, da v naravi ni nič samo sebi namen,
nič ni lepšega, vsi pisani morfološki
­znaki na metuljevih krilih, vse bleščeče
strukture hroščevih pokrovk, vsi ornamenti na krilih ptic, vse ima pomembno
funkcijo v boju za obstanek, razmnoževanju in prehranjevanju.
Vse likovne senzacije,
vsi spektakularni
vzorci, ki se mi ponujajo ob izrisovanju
delčka narave,
so strogo funkcionalni, nič ni nepotrebnega,« nam je
povedal umetnik.
Tako je z leti nastala
bogata zbirka ilustracij. Hrani jo Muzej radovljiške občine
– Galerija Šivčeva hiša, ki skrbi,
da so originalne ilustracije ob­časno na
ogled tudi v drugih muzejih in galerijah
v Sloveniji. Tokrat imamo pri­lož­nost, da si
dragoceno zbirko ogledamo v piranski
Galeriji Herman Pečarič.
Odkrivajo nam skrivnostni
živalski svet, ki
ga pogosto
spregledamo.
Kdaj ste nazadnje sedeli na travniku in opazovali,
kaj vse živi na zeleni
površini? Kdaj ste nazadnje opazili pisanega metulja ali
pikapolonico? Slikar je drobni živalski svet natančno opazoval in njegova spretna roka ga je vero­
dostojno, realistično, skoraj fotografsko prerisala na papir. Tukaj
opazimo raznolikost oblik, pisanost barv
in neštete podrobnosti, kar je lahko
ustvarila samo narava.
Ilustracije so objavljene v Slovenskem
velikem leksikonu, v knjigah Ptice Slovenije, Ptice Črne gore in v različnih revijah,
kjer dopolnjujejo strokovna besedila,
da si opise lažje predstavljamo.
Vabimo vas, da si
nara­voslovne ilustracije
­ogledate na razstavi.
Najavljene skupine
bodo izvedele še veliko
več, zato pohitite s prijavami.
www.obalne-galerije.si,
[email protected]
041 630 689 ✱
MOJA GALERIJA
Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si
6
Tokrat izberi … okus
Osmi natečaj za srednješolce
v Trstu
Zakaj? Da opozorimo na bogastvo
več­kulturnega obmejnega prostora, po­
globimo razumevanje in spoštovanje
drugačnosti, spodbudimo ustvarjalnost
mladih in okrepimo kulturno iz­me­njavo
na likovnem področju med srednje­šolci
v Italiji in v Sloveniji.
Francesca Coreno
Nagrade Med številnimi sodelu­jočimi
Tema Okus: kot čutilo ali v prenesenem
pomenu občutek, užitek, veselje, zadovoljstvo, nagnjenje …
Kako sodelovati? Z likovnimi deli
v različnih tehnikah: slika, risba, kolaž,
fotografija, video …
sta nagradi prejela tudi dijaka koprske
gimnazije Gian Rinaldo Carli Francesca
Coreno (posebno priznanje za strip Il
gusto di riuscire – Užitek ob uspehu) in
Manuel Cernaz (posebno priznanje za
izdelek Il gusto di un foglio bianco – Privlačnost belega papirja).
Kdo sodeluje? Dijaki italijanskih in
slovenskih srednjih šol v Trstu, medna­
rodne šole Mondo Unito v Devinu in
gimnazije Gian Rinaldo Carli v Kopru.
Kje? Na Tehnični šoli Max Fabiani v
T­ rstu (zbiranje likovnih del, izbor in podelitev nagrad).
Idejo je dobila Lorena Matic, umet­
nica iz Trsta in vodja projekta.
Manuel Cernaz
Čestitamo obema in njuni mentorici
Fulviji Grbac, ki dijake vsako leto znova
navduši za sodelovanje.
Razstava Izbrana likovna dela so do
18. februarja razstavljena na Tehnični
šoli Max Fabiani v Trstu, del razstave se
nato seli v Teatro Miela, kjer bo na ogled
do konca februarja 2013. ✱
7
Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si
MOJA GALERIJA
Prenovljena Mestna
galerija v Piranu
V
mesecu maju
2012 je svoja
vrata za obis­
kovalce ponovno odprla Mestna galerija.
Dvonadstropna
stavba na Tartinijevem
trgu je bila v preteklosti
mestna loža, povezana
je bila z mestno hišo, kjer je
danes sedež občine. V loži so
se zbirali pomembni meščani,
tam je bil tudi urad varuhov
občinskega premoženja.
Na njenem mestu so pozneje
zgradili Kazino.
Zgradbo so v šestdesetih
letih prejšnjega stoletja pre­
uredili v Mestno galerijo. Leta
1976 je postala osrednje
­razstavišče Obalnih galerij
Piran, namenjeno večjim
in pomembnim razstavnim
projektom.
Dotrajano stavbo so v celoti
­obnovili leta 2012. Na zunanjosti
opazimo predvsem novo streho, ki
je z novo konstrukcijo v obliki loka
nadomestila dvokapnico. Povsem
drugačna pa je notranjost galerije
z novim stopniščem in razgibano
večjo površino razstavnih prostorov. Obnova, ki je zgradbo spre­
menila v sodobno galerijo, je potekala po načrtih svetovno pri­
znanega arhitekta slovenskega
rodu, ki živi na Dunaju. ✱ Tatjana
Ali veste, kako je ime slavnemu arhitektu?
Odgovor pošljite na naslov:
Obalne galerije Piran (Svetilnik), Tartinijev trg 3, 6330 Piran
ali po elektronski pošti: [email protected]
Izžrebani pravilni odgovor bomo nagradili.
MUZEJSKI ZAKLADI
Na potep po muzeju
Dragi muzejski detektiv,
v tokratnem Svetilniku te vabimo, da preveriš svoje poznavanje
Pokrajinskega muzeja Koper.
Preberi besedilo in ga smiselno dopolni tako, da med danimi
besedami v oklepaju izbereš pravo in jo prepišeš na črto:
Pokrajinski muzej Koper je bil ustanovljen leta . . . . . . . . . . . . . . . .
(1911 / 1950 / 1999) in domuje v palači . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si
Sedaj pa s pomočjo prejšnje naloge in fotografij hitro
reši še tole ­križanko! V poudarjenem okvirčku boš prebral
­najstarejše ­legendarno ime za Koper:
1 – Zaščitnik Kopra, sveti . . .
2 – Sliko, ki prikazuje pogled na mesto, imenujemo . . .
3 – Etnološka zbirka se nahaja v meščanski hiši
iz obdobja . . .
4 – V muzeju hranimo portrete koprske plemiške
rodbine . . .
5 – Muzejski vrt, v katerem so razstavljeni antični kamniti
­spomeniki, imenujemo tudi . . .
6 – Muzejska vrata krasi bronasti . . . s podobo Venere.
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Tarsia / Belgramoni Tacco / Gravisi). V muzeju si
1
lahko ogledamo več zbirk: arheološko, umetnostno, kulturno-
2
zgodovinsko in zbirko novejše zgodovine. K muzeju spadajo
tudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (etnološka / prirodoslovna)
3
zbirka, ki jo najdemo v gotski hiši na Gramscijevem trgu
v Kopru, ter zbirke na gradu . . . . . . . . . . . . (Podsreda / Prem / Bokalce)
pri Ilirski Bistrici. V muzeju delajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
(kustosi / restavratorji), ki raziskujejo predmete, pripravljajo raz­
stave in vodijo obiskovalce po zbirkah, ter . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
(kustosi / restavratorji), ki skrbijo za predmete, jih čistijo in obnav­
ljajo. Pokrajinski muzej Koper je ustanova, ki zbira, hrani,
8
4
5
6
Najstarejše legendarno ime Kopra je:
­raz­iskuje in razstavlja kulturno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
(dekliščino / dediščino / miloščino) naše pokrajine.
Rešitve: Nazarij, veduta, gotike, Tarsia, lapidarij, tolkač.
Rešitve: 1911, Belgramoni Tacco, etnološka, Prem, kustosi, restavratorji, dediščino.
9
MUZEJSKI ZAKLADI
Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si
Ustvarjalnice
V
Slovenski kulturni praznik
petek, 8. februarja 2013, smo v muzeju široko odprli
svoja vrata in postavili na ogled muzejske zaklade.
Ogled zbirk je bil ta dan brezplačen, vodstva in drugi
dogodki so se vrstili od 9. do 17. ure, pripravili pa smo tudi
muzejsko matinejo za otroke: ob 10. uri smo v atriju muzeja
odprli Vitrino meseca za otroke, Vedrica iz Mušje jame; nato
je bila na vrsti delavnica Kako izdelati vedrico?, na kateri ste
s pomočjo risb, merjenja, raziskovanja poskusili izdelati
rekonstrukcijo
prazgodovinske posode.
Na odprtju in
delavnici sta
bili z vami
­arheologinja
Maša Sakara
Sučević in
­muzejska pedagoginja Brigita
Jenko. ✱
T
Ustvarjalne počitnice
udi v zimskem počitniškem tednu bomo spoznavali
muzejske zbirke, ustvarjali in se zabavali ob reševanju
nalog iz Svetilnika. Delavnice bodo potekale v torek,
26., in v sredo, 27. februarja, od 10. do 12. ure.
Za podrobnejše informacije pokukajte na našo spletno
stran http://pokrajinskimuzejkoper.si ali se nam pridružite na
­Facebooku; za prijavo na delavnice mi pišite na e-naslov:
[email protected] ✱
Rešitev nagradnega vprašanja:
Grad Prem je bil prvič omenjen leta 1213. Na tem gradu,
ki spada med starejše in bolje ohranjene gradove na
­Slovenskem, so razstavljene tudi zbirke, ki spadajo pod
okrilje ­Pokrajinskega muzeja Koper.
✱ Brigita
MUZEJSKI ZAKLADI
Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si
10
Muzejska zima na fotografijah
Spet smo po
starem okrasili
božično drevesce
– na fotografiji še
zadnji popravki
in …
… nato smo si
s Katarinino pomočjo
po starem izdelali
punčko iz robcev …
Na delavnici šege in navade
v adventnem času nam je
Avelina pripovedovala, kako
so na praz­nik svete Lucije peš
romali iz Pregare v nekaj ur
oddaljeni Oprtalj …
… že je tu zadovoljna ekipa
ob okrašenem
božičnem »pinu«!
… za konec pa
smo z Marinello posejali
božično žito in ga odnesli domov.
Z muzejskim kovčkom
smo obiskali enoto Vrtca Koper
v Vanganelu in OŠ Koper –
tam smo prvošolko ujeli pri
mletju kave …
Učenci OŠ Livade Izola
so redni obiskovalci našega
muzeja. Šestošolca nam
kažeta svoj izdelek –
mavčni odlitek, ki sta ga
naredila na restavratorski
delavnici.
… naša vsestranska
Jasmina pa jih je
vpeljala v skrivnosti
tkanja! Kaj je bilo
najtežje, kaj najbolj
zabavno?
Petošolce
OŠ Prade je muzejska
prostovoljka Ivica (na)učila kvačkati …
… pri izurjenih klekljaricah
Sonji in Janji so klekljali …
Na »ta veseli dan
kulture« smo pri­
pravili delavnico
Geme in horoskop
za najst­nike, obiskali
pa so nas tudi otroci
iz skupin Medvedkov
in Ribic Vrtca Koper,
s katerimi smo v atriju
muzeja »zaplesali po
starem Kopru«.
11
IZ ARHIVSKE SKRINJE
Pokrajinski arhiv Koper / www.arhiv-koper.si
Grbi v Arhivu
G
Pomen barv:
rb je simbolna podoba, ki
predstavlja osebo, družino,
rodbino, mesto, državo, društvo, versko skupnost itd.
Izvor grbov sega v čas vitezov, ki so
svoje ščite barvali, da so bili lažje prepoznavni. Ravno tako so s tem lažje ločili
zaveznika od sovražnika. Namreč, vitezi
so imeli obraz zakrit s šlemom in v spopadu so barve na ščitu sporočale, kdo se
skriva za oklepom.
Veda, ki se ukvarja z grbi, se imenuje
heraldika oziroma grboslovje. Pravila za
oblikovanje grba so stroga, določa pa jih
heraldična stroka v skladu s heraldičnim
pravom. Grb oziroma podoba mora biti
vedno upodobljena na ščitu.
Dovoljene barve, ki se uporabljajo za
izdelavo grba, so: rumena, bela (kovina
zlata oziroma srebrna), rdeča, modra,
črna in zelena. Uporabljata se lahko še
pomožni barvi, in sicer rožnata in škrlatna. Barve morajo biti med seboj ločene
s kovino (rumena, bela) in tudi kovina
mora biti med seboj ločena z barvo.
Poveži grb s pravim imenom:
Istra
zlata veličastnost, ugled, bogastvo; srebrna
­čistost, ­modrost, veselje; rdeča moč, pogum, dostojanstvo, ljubezen;
modra slava, poštenost, ­zvestoba; črna ponižnost, mir, propad,
­žalost; zelena svoboda, veselje, ­upanje, zdravje; rožnata
človeška polt; škrlatna pokrivala (klobuk, plašč)
Nariši in pobarvaj sedanji grb Kopra:
Opiši, kaj pomenijo barve v grbu Kopra:
Grb družine Barbato
Nariši grb svoje družine
(upoštevaj barve in pravila) ✱
Koper
Piran
GIROTONDO
Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita
della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org
12
František Čap
L
1913–1972
etos mineva 100 let
od rojstva češkega
režiserja ­Františka
Čapa, ki je med letoma
1957 in 1972 ustvarjal
v Piranu. Ob tej priložnosti so se učitelji in
učenci osnovne šole
Vincenzo e Diego de
Castro iz Pirana v Tartinijevi hiši
srečali s scenaristko Hano Slavikovo in
­režiserjem Rodrigom Moralesom. Oba se
že nekaj let ukvarjata z življenjem in delom slovitega režiserja, ki je za Triglav
film posnel med drugim slovenske filme
Vesna, Ne čakaj na maj, Trenutki odločitve, Kruh in sol, Naš avto. Slednjega
so si učenci po obisku razstave karikatur
in fotografij ter pogovoru s poznavalcema tudi ogledali. Nekateri so v filmu
prepoznali svoje dedke in babice, kar je
dalo ogledu filma še poseben čar. Mlajši
učenci so v delavnicah pobliže spoznali
poklic ­režiserja, scenografa in kostumografa. Pridobljeno znanje so zabeležili na
kratek film. ✱
O
ggi, il 14 gennaio, ci siamo ritrovati
in Comunità degli italiani per la
­presentazione del regista František
Čap e il suo lavoro. Dopo una breve presentazione abbiamo guardato il film Naš Avto.
Poi ci siamo divisi in gruppi.
Ogni gruppo partecipava ad un labo­
ratorio e la ci insegnavano un mestiere.
Il nostro gruppo faceva i costumi. Alla
fine c‘era la sfilata dei nostri lavori. Dopo,
ritornati a scuola, abbiamo pranzato e così
abbiamo concluso la giornata culturale.
­Secondo la mia opinione abbiamo passato
una bella giornata. ✱
Christian Miroslav Šubic
13
Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita
della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org
Laboratorio come nasce un film,
guidato da Rodrigo Morales
Mojca Železen Repe, Rodrigo Morales,
Manuela Rojec e Hana Slavikova
a conclusione della conferenza sulla
vita e l'opera di František Čap tenutasi
in Casa Tartini (sabato, 12 gennaio 2013)
GIROTONDO
Laboratorio: il lavoro dello sceneggiatore, guidato da Hana Slavikova
Alunni delle classi IV, V e VI durante la giornata culturale
František Čap in Casa Tartini (lunedì, 14 gennaio 2013)
lezione sulla vita e l'opera del regista
O
ggi, 14 gennaio 2013, siamo stati in Casa Tartini a
svolgere la giornata culturale. Ci siamo trovati alle
otto in Sala delle Vedute con gli altri alunni della
scuola di Sicciole. Abbiamo guardato il film Naš avto del
regista František Čap. Il film mi è piaciuto perchè l‘hanno
girato a casa mia e perchè era comico. Alla fine del film la
maestra Manuela ci ha diviso in gruppi. Io e le mie amiche
(Aurora, Laura, Laureen) ci siamo ritrovate nel gruppo di
costumografia. L‘insegnante Fulvia ci ha spiegato cosa fa
il costumografo e dopo la sarta Mariella ci ha mostrato
come si cuce con la macchina da cucire. Io ho cucito l‘orlo
di un fazzoletto. Alla fine abbiamo sfilato con dei costumi
degli anni ‚50. Conclusa la giornata siamo ritornati a scuola. La giornata mi è piaciuta moltissimo. ✱ Anna Klarica
Alunni delle classi VII, VIII e IX durante
la giornata culturale František Čap in Casa Tartini
(lunedì, 14 gennaio 2013) visita guidata alla mostra
Lezione sulla vita e l'opera del regista
(alunni delle classi VII, VIII e IX)
ˇAKULE S TRABAKULE
C
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/
14
Sporazumevanje
na morju
Le kakšno bi bilo življenje na
zemlji, če ne bi poznali spo­
razumevanja oz. sporočanja
(s tujko komunikacije)?
V
sa bitja, pa naj bodo še tako
majhna, poznajo obliko komunikacije, s katero nekaj sporočajo. Za sporočanje nečesa lahko
uporabljajo barve, znake, simbole,
zvoke, glasove, ki jim lahko pripi­
šemo nek pomen.
Sporočanje ali sporazumevanje
na ladji in med različnimi plovili je
bilo v obdobju, ko še niso poznali tehnologije, še toliko bolj pomembno.
Ko še ni bilo radarjev, telefonov ali
radijev, je ravno dobro poznavanje
signalov lahko vplivalo na to, da se
je ladja izognila trku, varno priplula
v pristanišče ali da je delo na
njej potekalo nemoteno.
Zato da
boste tudi vi
spretno in varno
pluli po svetovnih
morjih, vam bom v
tej številki predstavil oblike sporočanja oz. sporazumevanja in signalizacije,
ki so jih uporabljali na
ladjah. Mnoge od teh
uporabljajo še danes!
Dolga stoletja so za identifikacijo in sporočanje z ene ladje na drugo uporabljali
zastave. Vsaka zastava ima svoj pomen, ki pa se glede na njen položaj ali jambor,
na katerem je razpeta, spremeni. V kombinaciji z drugimi zastavami pa ima lahko poseben pomen.
Sporazumevanje z zasta­
vami je za plovila na morju
še danes zelo pomembno.
Vsako plovilo namreč mora
imeti izobešeno zastavo
države, iz katere prihaja,
ko pa vstopi v morje druge
države, more v znak spoštovanja izobesiti njeno nacionalno zastavo. Nekatere druge
zastavice imajo enak pomen
po vsem svetu. Pomenijo lahko
številke, črke ali prinašajo cela
sporočila.
15
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/
ˇAKULE S TRABAKULE
C
Podobno kot zastave zvočni in svet­
lobni znaki oz. signali sporočajo
­namene ladje. Znaki se lahko izvajajo
samostojno ali pa se dopolnjujejo;
tako kot se na primer v šoli dopolnjujeta matematika in fizika. Sedaj pa si
poglejmo, katere signalizacijske pripomočke uporabljajo v pomorstvu.
Signalizacijska pištola »Very«
se je uporabljala tako, da so v zrak izstrelili rakete različnih barv v različnih časovnih
presledkih. Tako so na kopno ali morebitnim oddaljenim ladjam pošiljali sporočila.
Danes pa to signalizacijsko pištolo uporabljajo predvsem za klic na pomoč. To so
tiste pištole, ki v zrak izstrelijo rdečo luč, ki nato počasi pada. Prepričan sem, da
ste tako padajočo lučko že videli.
Morsova abeceda je sestavljena iz
kombinacij črtic in pikic, ki so enakovredne zvočnim ali svetlobnim znakom oz. signalom. Različne kombi­
nacije teh znakov tvorijo besedno
sporočilo. Tudi tega ste najbrž že
­slišali v kakšnem pustolovskem filmu.
Najpomembnejše sporočilo, ki ga
vsak, ki se odpravlja v naravo, more
poznati, je klic na pomoč. Sestavljen
je iz treh kratkih, dveh dolgih in treh
kratkih znakov.
Na risbi poišči ustrez­ne znake in se
pozabavaj s petjem črk.
ˇAKULE S TRABAKULE
C
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/
16
Seveda je vsak kapetan ali
admiral imel svojo zastavo, tako kot
na primer vitezi svoj grb.
Zato vam svetujem, da si tudi
­sami izdelate osebne zastavice, ki
jih boste nato obesili v svoji sobi.
Kdor pa bi želel obiskati Pomorski
muzej v Piranu, mu svetujem, da
z zastavicami napiše oz. nariše svoje
ime in priimek ter slikico pošlje na
elektronski naslov:
[email protected]
Poveljnik ladje ima pri sebi vedno
piščal. S piščaljo daje ukaze ali pošilja
navodila oziroma opozarja. Piščalka
ima dva glasova, nizkega in visokega,
ter tri tone.
V naslednji številki bom sporočil,
katerih deset srečnežev me bo obis­­
kalo na plovbi po muzejskih ­zbirkah
in ustvarjalni delavnici o signalizaciji.
✱ Boštjan
Vsaka ladja mora imeti tudi
s­ ignalizacijske plovne luči, ki ponoči
sporočajo, kam se ladja premika, če
stoji, kako velika je in s katere strani
jo vidimo. V gosti megli, ko se ladje
ne vidi, pa je treba vključiti sireno,
ki na ladjo opozarja z zvokom.
Projekt je sofinanciran v
okviru Programa čezmejnega
sodelovanja Slovenija-Italija
2007–2013 iz sred­stev sklada
za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. / Progetto
è finanziato nell´ambito
del Programma per la
Coopera­zione Transfron­taliera
Italia-Slovenia 2007–2013,
dal Fondo europeo di sviluppo
regionalee dai fondi nazionali.
17
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si
ˇ NICA
MOJA KNJIZ
T
Veseli december
retjega decembra nas je obis­
kal duet Lunin med, ki ga
sestavljata Štajerka Mateja Gorjup in
­Samo Kutin iz tolminskih
hribov. Naši najmlajši
iz italijanskega in slovenskega vrtca enote
Kekec so v njuni družbi
ob spremljavi zvočil in
glasbil sveta spoznali
slovensko ljudsko
pesem. Skupaj z otroki
sta predstavila čarobni svet ljudskih
pesmi naših babic in dedkov, ki jih
spremljata na afriška, avstralska,
slovanska glasbila. Ko Mateja bere
ljudske pesmi, se ji pogosto porodi
tudi melodija. Tako ima že nekaj
uglasbenih pesmi. Mateja je
pevka in poustvarjalka ljudskega, glasbenega izročila.
Instrumentalni del njune
glasbe je sestavljen iz ljudskih glasbil iz raznih delov
sveta.
M
Obisk vrtcev
Ta glasbila na
samosvoj
­način
vključita
v melo­
dijo slovenske
ljudske pesmi. Najmlajši so se jima
pridružili, se z njima povezali, sproš­
čeno pomagali s petjem, plesom
in igranjem na zvočila pri veselem
rajanju v veselem decembru. ✱
esečno nas obiskuje vedno več
vrtčevskih skupin. Pripovedujemo jim različne pravljice. Tokrat
smo s Potujočo knjižnico obiskali vrtec
Zajček v Pobegih.
Naša potujoča knjižnica obiskuje
šole v treh občinah, vrtci so izjema. Vrtec
Zajček smo obiskali na začetku decembra, otroci so nas bili zelo veseli. Večina
otrok skupine Sončki je na bibliobus
vstopila prvič. Zanje je bil to lep dogodek. Zelo so bili presenečeni nad tem,
da lahko knjige potujejo okoli, ne da bi
popadale na sredino bibliobusa. Poslušali so dve lepi novoletni, zimski pravljici
in bili zelo pridni. ✱
ˇ NICA
MOJA KNJIZ
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si
Knjižna uganka
od 6. do 9. leta starosti
Napiši naslov pravljice, v kateri nastopa bosa deklica v mrzli
in zasneženi božični noči.
18
V
Ustvarjalne delavnice
(Odg.: Deklica z vžigalicami)
Odgovori na vprašanje
veselem decembru smo pripravili razstavo
v knjižnici, predstavili smo knjige, ki govorijo
o Miklavžu, božiču in novem letu. Izdelovali smo
novoletne okraske z otroki, ki so nas obiskali na urah
pravljic. Pripravili smo tudi nagradno uganko in razdelili
darila nagrajencem. Tudi tokrat so to bile knjižne
nagrade. ✱
Pri kateri temperaturi se voda
spremeni v led.
(Odg.: 0 °C)
Foto: DAV
Uganke
Vsako leto decembra obudimo
spomin na Prešerna. Katero
okroglo obletnico smo praznovali pred nekaj leti?
Božiček je našel pismo,
izgubljeno v snegu, skupaj
z medvedkom gresta na
potovanje, polno prigod, ter
upata, da bosta pravočasno
prinesla Božičku pismo.)
(Odg.: 200)
Kljub ustrezni izobrazbi
je Prešeren dobil službo šele
dobri dve leti pred smrtjo.
Kakšno?
(Odg.: bil je advokat)
Miha Maleš
Prešeren je umrl razmeroma
mlad, leta 1849. Pokopali so
ga v mestu, kjer je zadnja leta
služboval. Kje?
(Odg.: v Kranju)
Med prva Prešernova dela
sodijo pesem Dekelcam,
­prevod Burgerjeve balade
Lenora ter balada, ki govori
o prevzetnosti dekleta in
­njenem plesu v valovih.
­Uganite naslov!
To je prvi kužkov božič! Mama
je že več dni v kuhinji, v hiši
je velikansko drevo in otroci
so na kamin obesili nogavice.
(Odg.: Povodni mož)
19
VSEVEDNA KNJIGARNICA
Libris / www.libris.si
Strip
1
Dovolj branja,
poimenujte stripovske
junake z njihovimi ­
imeni, pobarvajte jih
in se zabavajte. ✱
5
Ingrid in Santina
6
2
3
4
Foto: svetovni splet
Rešitve:
1. Popaj, 2. Garfield,
3. Pika Nogavička,
4. Asterix in Obelix,
5. Maruška Potepuška,
6. Zvitorepec, Trdonja
in Lakotnik
L
istam časopis,
brez volje
obračam liste,
ker me noben članek
ne pritegne. Pridem
do zadnje strani in tam
vidim zaporedje sličic,
v oblačkih preberem nekaj
besed in že se smejim. Tudi
vi tako berete revije? Potem
veste o čem pišem – o stripu, seveda.
Kaj točno pa je strip? Strip je kratka
zgodbica, napisana oziroma narisana
v zaporednih slikah. Junaki so lahko
ljudje, živali ali celo predmeti.
Pogovor, ki med njimi poteka, je na­
pisan v oblačkih. Zelo zanimivo pa so pri­
kazani zvoki (BAMF! TOF! Oiiiii! Grrrrrrr!).
Zelo znani stripovski junaki so na
primer Miki Miška, Popaj, Asterix in Obelix, slovenski junaki Zvitorepec, Trdonja,
Lakotnik ter še mnogi drugi. Zato ker vsi
raje gledamo slikice, kot beremo dolgo
besedilo, je veliko pravljic dobilo tudi
svojo stripovsko obliko. Zagotovo
poznate Piko Nogavičko, Malega princa,
Maruško Potepuško, Pikico in Tončka
ter še veliko drugih. Če jih ne
­poznate, pa brž v knjigarno.
MOJ ODER
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
20
Binka Tinka Pobalinka je navihana deklica,
ki skupaj z najmlajšimi otroki in njihovimi
starši odkriva vse ­»velike in zapletene« stvari
tega sveta. V polurni predstavici se deklica
Binka Tinka Pobalinka vsakokrat dotakne
drugačne tematike, ki jo nato z otroki odkriva
in preizkuša med samo uprizoritvijo. ✱
Veliki medo Malega meda nenehno
opozarja na red in čistočo. K redu spada
tudi pospravljanje igrač, in prav zaradi tega
Veliki medo od Malega meda zahteva, naj
pospravi plišastega zajčka ter ga zamenja s
plišastim medvedom. Toda Mali medo se temu
odločno upre. Zajec je njegov prijatelj, ki mu
pomaga premagovati strah pred temo v brlogu, nenavadnimi šumi in strašljivimi zvoki, zato
se Mali medo čuti varnega le v zajčevi družbi.
Pravo življenje in njegove resnice se vedno
skrivajo v majhnih ter na videz nepomembnih dogodkih in odnosih. Predstava Mali
in Veliki medo razkriva želje, strah in
čustva – predvsem prijateljska, ki si
jih vsak otrok nabira od prvega
diha naprej. ✱
Skoči z mano v pravljico in po­
peljali se bomo v čudežni svet gledališča. Bodi kraljična, bodi princ, bodi
navihan škrat ali pa medved, ki lomasti po gozdu in išče med za pod zob.
Pri nas je vse to mogoče, saj bomo
z domišljijo, iznajd­ljivostjo in seveda
s pomočjo gledališča vse spremenili
v znane pravljične junake ter jim dali
možnost, da žaživijo v nas samih. ✱
Foto: Jaka Varmuž
Predstavi Mali medo, Binka Tinka Pobalinka in gledališko druženje Skok v pravljico
z Igorjem na vas čakajo v Gledališču Koper. Predstavi sta namenjeni vsem vam, ki ste
stari od 3 do 6 let. Na Skok v pravljico z Igorjem pa lahko skočite vsi majhni in veliki,
željni gledaliških dogodivščin.
Za natančen spored predstav pokukajte na www.gledalisce-koper.si/mesečni
program ali na facebookovo stran Gledališča Koper.
Marca 2013 bosta na programu dve prireditvi za otroke:
2. marca 2013 ob 10. 30 Skok v pravljico, Svetlana Makarovič: Glavni petelinček.
Pripovedovalec Igor Štamulak. 16. marca 2013 ob 10. 30 Simona Hamer, Ajda Valcl:
Zajtrk, SNG Nova Gorica. Za abonma Mavrična ribica in izven.
Svetilnik / Kulturni občasnik za mlade zane­senjake / Letnik VI, številka 3 / Izdajajo
Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Obalne galerije Piran, za izda­ja­telja Lilijana
Stepančič; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja dr. Luka Juri; P­ o­krajinski arhiv Koper, za
izdajatelja mag. Nada Čibej; Comunità degli Italiani “Giuseppe ­Tartini” P­ irano, za iz­da­jatelja
Fulvia Zudić; Pomorski muzej “Sergeja Mašere” Piran, za iz­da­jatelja v. d. direktorja
mag. Fla­vio Bonin; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za iz­da­jatelja David Runco;
Libris, d. o. o., za izdajatelja Ingrid Celestina / Uredniški odbor: Samanta Kobal (urednica;
[email protected]), Brigita Jenko ([email protected]), Tatjana
Sirk ([email protected]), Fulvia Zudić ([email protected]) / Lekto­
rica slovenskega jezika Alenka Juvan / ISSN C506–158X / Priprava slik in tisk Tiskarna Vek
Koper / Naklada 3.500 / Koper, februar 2013 / Na naslovnici prizor iz pred­sta­ve Ajde
­Toman Binka Tinka Pobalinka in srečna hrana Gledališča Koper (foto: Jaka Varmuž)
`