Lion, številka 21, december 2011

številka 21, december 2011
Distrikt 129, Slovenija
INTERVJU ANDREJ ŠKARABOT
REVOLUCIJA UMETNEGA VIDA
WING-KUN TAM:
VIDETI POMENI VERJETI!
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Zrela modrost
in mlade ideje
LION 1
Voščilo
Hvala za vaše zaupanje, dragi članice in člani!
Zadnja leta so težavna in stresna. Prav vsi se trudimo za dobre rezultate in
prihranke. Verjamemo, da vam na tej poti vsaj malo pomaga tudi naša kartica
Diners Club, ki vam z obroki, nagradnim programom in rednimi prodajnimi
akcijami ponuja več kot vse druge. Izkoristite vse ugodnosti, ki vam pripadajo,
ter z njimi razveselite sebe in svoje najdražje!
Naše podjetje Diners Club Slovenija je tudi letos rastlo, tako po številu članov kot
po številu zaposlenih. Zdaj nas je že 75, ki se dnevno trudimo za vašo varnost in
vaše zadovoljstvo. Hvala celotni ekipi za požrtvovalnost in dobro voljo!
Posebna zahvala gre tudi našim poslovnim partnerjem za prilagodljivost, dobro
voljo in odličen poslovni odnos. To so odlike, ki krepijo naše skupne poslovne
poti in omogočajo dolgoročno sodelovanje.
Ostanite zdravi in sodelujte z nami še naprej!
Saša Pušnik
direktor Diners Club
Anton Horvatič
direktor Diners Club
beseda guvernerja
Leto prostovoljstva,
leto lionizma
Foto: Matic Bajželj
Dragi Lions-i in Leo-ti!
Ali zmoremo še več? Ali lahko pomagamo še
bolj? Ali verjamemo v naš uspeh? Vprašanja so retorična, vendar je odgovor na vsa
tri vprašanja zagotovo DA!
Lions-i in Leo-ti ne spimo na lovorikah, čeprav se uspehov veselimo. Naše delo ne zastane, ko se projekt ali dobrodelna akcija
konča. Tedaj začnemo razmišljati o novih,
tudi smelejših projektih. Prvo polletje tega
lionističnega leta se počasi izteka. Rezultati
naših klubov in distrikta pa so izjemni.
Ob letu prostovoljstva smo Lions-i zavihali
rokave in sadili drevesa ob domovih upokojencev, po vsej Sloveniji zbirali korekcijska
očala, organizirali dobrodelne večere, avkcije slik, srečelove in stojnice, velike in tudi organizacijsko zahtevne dobrodelne koncerte. Popravljali smo hiše nesrečnih ljudi in
prizadetim na lica zarisali nasmehe. Z medijsko hišo smo dobrodelno tekli za otroke
z Downovim sindromom ter kuhali bograč
in golaž, pekli pecivo, prirejali gledališka dela. Zbrali smo sredstva za socialno ogrožene,
za štipendiranje nadarjenih, za pomoč ljudem v stiski in s posebnimi potrebami. Na
taboru Catch the Rainbow smo gostili čudovito mladino z vsega sveta. Uspešno smo se
prijavili za sredstva LCIF-a in prejeli 50.000
ameriških dolarjev za izvedbo programa Lions Quest v Sloveniji.
Uspešni smo bili tudi na mednarodnem prizorišču. Aktivno smo nastopali na Europa
Forumu v Maastrichtu, predstavili naš distrikt in vabili na Mediteransko konferenco
Lions-ov leta 2013 v Sloveniji, na ravni distrikta in klubov smo se srečevali z našimi libanonskimi, bolgarskimi, italijanskimi, hrvaškimi, madžarskimi in avstrijskimi prijatelji. Z veseljem smo sprejeli novico, da se
bo naš mednarodni predsednik Wing-Kun
Tam odzval povabilu, da v februarju naslednje leto obišče naš distrikt. Praznovali smo
tudi 10. obletnico našega izjemnega Leo distrikta. Navdušen sem, ker vidim tristo mladih, ki dajejo svoja srca za prostovoljno delo
in za pomoč drugim.
Ob vsem tem pa smo se tudi izobraževali in izpopolnjevali. Naša 2. viceguvernerka Alenka Marter se je udeležila Lions akademije v Maastrichtu, conski predsedniki so
se s pooblaščencem Andrejem Škarabotom,
PDG Stošickim, 1. VDG Vodopijo in z menoj
na delavnici v Cankarjevem domu usposabljali za vodenje con in sodelovanje s klubi,
izpeljana sta bila seminarja o odnosih z javnostmi in nastopanju v javnosti.
In pri vsem tem naš distrikt raste. Nov klub v
Brežicah in neto prirastek članstva, nov zametek kluba v Izoli in Beli krajini. Žal smo
po poti kakšnega člana tudi izgubili. Nova
strategija, ki jo pripravlja skupina v posvetovalnem svetu distrikta, bo dala odgovore tudi na vprašanje, kako čim bolj obdržati članstvo.
Na vas sem se na začetku mandata obrnil z
geslom Biti za druge. Ali se vam po prebiranju naših rezultatov ne zdi, da pri tem uspevamo? Naša organizacija lahko ponudi rame pomoči in utehe, v teh kritičnih časih
smo ostali vodilna donatorska in dobrodelna sila, tako na svetovni ravni kot na ravni
distrikta. Resnično sem vam hvaležen za vso
pomoč, ki ste jo namenili za humanitarne in
druge dobrodelne namene. Kot je videti, se je
naša misija dela razširila na množico novih
programov in projektov. To našo organizacijo bogati in jo dela pestro ter inovativno.
Danes se svet sooča z mnogimi perečimi problemi. Ti se včasih zdijo obsežni, resni in nepremostljivi. Naš mednarodni predsednik
Tam s svojim geslom pravi »I Believe – Verjamem« in pridoda »I can – Zmorem«. In ob
vsem, kar nas danes pesti, je združena moč
nas posameznikov in naše volje postala mogočna sila. Naj vas ponovno pozovem, da ste
še naprej sestavni in pomemben del te sile
dobrodelnosti. Vaše angažiranje je naša dodana vrednost, vi delate razliko. Vi zmorete.
Dorijan Maršič, guverner 2011/12
lion 3
impresum in kazalo
STRAN
POMAGA MO .
glasilo Zveze lions klubov, Distrikt 129, Slovenija
št. 21, december 2011
Izdaja: Zveza Lions klubov Slovenije,
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
www.lions-d129.si
E-POŠTA: [email protected]
[email protected]
GLAVNi in oDGOVORNI UREDNIK: Igor Savič
UREDNIški odbor: Polonca Kukec, Darinka Pavlič Kamien, Slavko Stošicki, Urban
Centa, Peter Ribič, Marko Mlakar
3
Dorijan Maršič, beseda guvernerja
Mozaik
STRAN
14
Medgeneracijsko sodelovanje
Zrela modrost in mlade ideje
5
Odmevne dejavnosti Lions-ov doma in
v tujini:
• 3000 zbranih očal
• Golobice za mir
• Mednarodni predsednik Wing-Kun
Tam sadi drevesa
• Lions-i na Facebooku in Twitterju
• Osem nepogrešljivih nasvetov
• Sposobni in predani vodje
• Seattle v spominu
8
Wing-Kun Tam, mednarodni
predsednik LCI-ja
18
Olajšano življenje slepih
Revolucija umetnega vida
Videti pomeni verjeti!
IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić
LEKTORICA: Jelka Jamnik
Fotografija na naslovnici: Shutterstock
ZASNOVA in izvedba revije:
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
T: 01/ 300 01 90
[email protected]
www.p-m.si
TISK: Grafično podjetje Schwarz, d. o. o.
Koprska 106/d, 1000 Ljubljana
Natisnjeno decembra 2011
v 2000 izvodih.
Oglasno trženje
PM, poslovni mediji, d. o. o.
Dunajska 9, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Igor Savič
[email protected]
21
Klubsko ogledalo
• LK Škofja Loka: Deset let smo skupaj
• LK Celje: V gledališču s srcem
• LK Brežice: Tudi v Brežicah so Lions-i
• Leo klub Domžale: Na valovih radia
• Leo klub Novo mesto: Praznično razpoloženje
10
Intervju: Andrej Škarabot
4 lion
• Slovenski Lions-i v CEEI
• Izmenjava mladih 2011
• Guverner Maršič v Bejrutu
30
Zadnja beseda: Sanda Jerman
VODSTVO DISTRIKTA 129
Guverner: DG Dorijan Maršič,
LK Ankaran Istra
LANSKa guvernerka: IPDG Tone Horvatič,
LK Bled Golf
1. Viceguverner: VDG I Zoran Vodopija,
LK Slovenj Gradec
2. Viceguverner: VDG II Alenka Marter,
LK Ljubljana - Tivoli
Tajnik: Marko Kocjančič, LK Ankaran - Istra
Zakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale
28
Mednarodno dogajanje
Dobrodelnost je vstopila v njegovo življenje,
ko je bil še deček. Nekako sta se bila prisiljena srečati in si podati roko. Od takrat zanj
dajanje pomoči ni vprašljivo. Andrej Škarabot je Lions že dvajset let in tudi po njegovi
zaslugi lionizem v Sloveniji raste in se bogati.
3000 zbranih očal
Milijon in pol
dreves za Afriko
mozaik
mozaik
Golobice za mir
Akcija zbiranja rabljenih očal sicer pri nas
ni nova, tokrat pa je presegla meje pričakovanega!
V mesecu oktobru je LK Ljubljana Trnovski
zvon ob podpori Zveze Lions klubov in pomoči Poslovnega sistema Mercator ter lokalnih Lions klubov izvedel prvo vseslovensko akcijo zbiranja rabljenih korekcijskih
očal. Prvi cilj akcije je bil dvig zavedanja
uporabnikov očal v Sloveniji, da rabljena
očala ne sodijo v smeti, temveč se z zbiranjem ukvarjajo Lions klubi Slovenije, drugi
cilj je bil klasičen, torej zbrati čim več očal,
tretji cilj pa je bil vzpostaviti lokacije po
vsej Sloveniji, na katerih bodo ljudje lahko
oddajali svoja rabljena očala. Prva dva cilja sta bila uresničena, medtem ko nas ureditev lokalnih zbirališč očal po vsej Sloveniji še čaka, ta cilj pa bo mogoče uresničiti le
skupaj z vsemi Lions in Leo klubi Slovenije.
G. Š.
Več na www.recikliraj-ocala.si.
V juliju so Lions-i na mednarodni konvenciji izbrali že 95. mednarodnega predsednika svoje organizacije. To je postal
Wing-Kun Tam, ki je hkrati tudi prvi predsednik združenja s Kitajske.
Študenti Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani so očala dostavili afriškim domačinom. (F: mag. Ingrid Rahne)
Gorazd Šalamon, predsednik LK Ljubljana Trnovski zvon, se je za pomoč pri promociji akcije zahvalil miss Slovenije 2011, Lani Mahnič Jekoš.
(F: Jure Murko)
Novi predsednik je svojo kampanjo Verjamem (I believe) začel že v avgustu in Lions-e po svetu pozval, naj verjamejo,
da lahko spremenijo svet na bolje. S pomočjo kampanje Preprečimo pomanjkanje v Afriki, kjer veliko število ljudi še
zmeraj umira zaradi lakote, so Lions-i po
vsem svetu ponovno združili moči in zbrali več tisoč dolarjev za pomoč Afričanom.
Na Švedskem so tako zbrali neverjetnih
77.000 dolarjev, Lions-i v Keniji pa 10.000
dolarev. Pomoč želijo zagotoviti predvsem
najranljivejšim – otrokom na severu Kenije
in Dadaabu, kjer je tudi največje zatočišče
za žrtve iz Somalije. LCIF je zato ustanovil
tudi sklad Aid for Africa 2011, v katerega
lahko še vedno prispevate. Tudi prebivalcem Turčije, ki jo je v oktobru stresel silovit potres, so člani Lions klubov takoj priskočili na pomoč. Še vedno lahko darujete tudi za pomoč po tej naravni katastrofi
(www.lcif.org/donate in izberite Disaster
Donations).
Začela pa se je tudi »zelena naloga«, pri
kateri se LCI povezuje z afriško organizacijo The Aga Khan Development Network.
V Keniji bodo posadili več kot 1,5 milijona
dreves. Predsednik LCI-ja Wing-Kun Tam
in kenijski princ Hussain Aga Khan pa sta
novembra v City Parku v Nairobiju že poT. M., F: LCI
sadila prva drevesa. Trinajstletni Tilen Kardašević je v objemu
golobic in sončnih žarkov s svojo sliko letos zmagal na natečaju Plakat miru. Za nagrado je Tilen iz OŠ Antona Janše v Radovljici skupaj z delom, ki je nastalo pod pokroviteljstvom LK Bled, že odpotoval v ZDA na
svetovni izbor. Petindvajset najboljših risb od
devetdesetih prispelih na letošnji natečaj bo
J. P.
na ogled na spomladanski razstavi.
Lions-i na Facebooku
Če ste eden od ljubiteljev spletnega druženja,
gotovo veste, da ima svoje mesto na Facebooku
tudi Lions distrikt 129, Slovenija.
»Slovenski Lions-i se pogosto sprašujemo, zakaj je naša podoba v javnosti drugačna od tiste, ki jo imamo sami o sebi. Verjetno je treba
odgovor iskati tudi v našem komuniciranju z
javnostjo. Lions-i nikoli nismo marali pretirane
publicitete, zato so nam pogosto prilepili kak­
šno etiketo. Danes tudi LCI spodbuja predstavljanje našega dela javnosti in svetovni splet se
ponuja kot prava rešitev. Ne samo Facebook,
tudi Twitter, LinkedIn in drugi so lepa orodja
za komuniciranje. Pri vzpostavitvi FB-profila za
naš distrikt mi je pomagal predsednik LK Ankaran Istra, Dean Žigon, urejam pa ga sam,«
nam je zaupal guverner Dorijan Maršič, ki je
pojasnil, da je tako zaradi aktualnosti. Novico,
sliko ali video lahko takoj po nekem dogodku objavi kar sam. Do arhiva novic pa imamo
dostop prav vsi. Tako se tudi širi glas o dobrih
delih. »V nekaj mesecih smo dosegli več kot
50.000 vpogledov. Virtualno prijateljujemo z
Leo in Lions klubi ter distrikti z vsega sveta, kar
lahko privede tudi do konkretnih dogovorov in
prijateljstev. Vabljeni torej. Pridružite se in objavljajte,« nas na svetovni splet vabi guverner
S. M.
Distrikta 129, Slovenija.
lion 5
Osem nepogrešljivih
Darovali smo kri!
Osem praktičnih nasvetov, ki jih morate poznati kot Lions,
ki javno komunicira
Osem ni nikakršno pravljično število niti ni skrivnostna ali čudežna številka, s katero bo svet boljši in konec srečnejši. Pred
vami je le seznam osnovnih praktičnih nasvetov, ki vam jih ponujamo kot opomnik
za lažje komuniciranje.
1.Nikoli ne pozabite na to, kaj je naše poslanstvo, za kaj delujemo, kje je naše
mesto v družbi. Pomagamo! Seznanite
se z našimi koreninami, zgodovino delovanja, ključnimi prelomnicami in aktivnostmi – tako v svetu kot tudi doma.
2.Na vsako javno nastopanje ali pogovor
z novinarjem se dobro pripravite. Preštudirajte gradivo, in če je le mogoče,
se z vsebino seznanite še nekoliko širše,
kot sega le vaše področje.
3.Simulirajte možna vprašanja, ki bi novinarja ali spraševalca lahko zanimala.
Če še vedno niste dovolj samozavestni,
prosite prijatelja, da odigra vlogo novinarja. Vaja dela mojstra.
4.Obiščite stran www.lions-d129.si,
na kateri so v zavihku »za medije«
od­govori na najpogostejša vprašanja
(Q & A). Pošljite nam tudi predloge
vprašanj.
5.»No comment« ni odgovor slovenskega
Lions-a. Mi imamo odgovore na vprašanja. Če jih ne vemo, spraševalcu odgovore obljubimo naknadno, ko jih pridobimo. Obljubo tudi vedno držimo.
6.Javno nastopanje je boj za pozornost
gledalcev in poslušalcev. To zahteva vaše aktivno delovanje in popolno predanost, ko ste v vlogi govorca.
7.Spoštujmo šest načel komuniciranja:
dosegljivost, hitrost, iskrenost, obveščenost, kooperativnost, zanesljivost.
8.Obiščite naš tradicionalni Lions PR-seminar – do sedaj je bil že štirikrat, vsako leto v novembru.
Se vidimo novembra 2012 na petem Lions
PR-seminarju! Darinka Pavlič Kamien
Ob 10. obletnici ustanovitve slovenskega
Leo distrikta se je rodila pobuda, da bi v
počastitev dogodka člani Lions in Leo klubov pripravili krvodajalsko akcijo. Akcija je potekala od 19. do 23. decembra
2011 v krvodajalskih centrih po Sloveniji.
Sposobni in predani
Lionizem bo čez nekaj let, točneje leta 2017, zaznamoval stoletnico obstoja. V tem času smo bili priča tako
številčni rasti kot tudi vsebinskim spremembam. Da bi bilo naše gibanje tudi v prihodnje kos izzivom časa, je
obveljalo prepričanje, da le sposobni in predani vodje lahko poskrbijo za vitalnost našega delovanja.
Skrb za prepoznavanje in izobraževanje bodočih vodij so pri organizaciji Lions
Clubs International zaupali t. i. global leadership teamom, ki so bili imenovani v
vseh distriktih. Naloga timov je prepoznavanje uspešnih klubskih vodij in njihovo
načrtno vključevanje v vodstvo distrikta.
OBOGATENA IZOBRAŽEVANJA
V našem distriktu smo izobraževanje skrbno načrtovali že v preteklih letih, koncept
pa se je iz leta v leto oblikoval tudi po priporočilih in potrebah slušateljev. Tradicionalna izobraževanja za vodstva klubov
smo obogatili z izobraževanji za nove člane in s seminarji iz retorike. Regijski seminarji o lionizmu članom omogočajo boljši vpogled v gibanje na svetovni in domači ravni ter prispevajo k bolj motiviranemu
delu in inovativnim načinom pomoči. Seminarji za conske predsednike so namenjeni boljšemu razumevanju njihove vlo6 lion
naših članov, smo že tretje leto zapored
organizirali kakovostne brezplačne seminarje iz retorike. Predvsem člani Leo klubov, med katerimi so mnogi šele na začetku profesionalne poti, se zelo zavedajo pomena teh spretnosti za svojo prihodnost.
Utrinek z novembrskega izobraževanja v retoriki pod vodstvom Zdravka Zupančiča.
ge, ki je, da pripomorejo k učinkovitejšemu povezovanju klubov in izvajanju večjih
projektov.
Ker pa pri lionizmu ne gre le za projekte
pomoči, ampak sta med cilji tudi osebnos­
tna rast in razvijanje vseživljenjskih veščin
V zadnjih nekaj letih je pri LCI-ju nastal izjemno bogat spletni Lions učni center. Vsem
članom je na voljo dostop do izredno kakovostnega gradiva v angleškem jeziku, ki
omogoča razvoj vodstvenih veščin s pomočjo polurnih on-line tečajev. Ključne veščine, ki jih lahko s pridom uporabimo tudi pri
svojem profesionalnem delu, obsegajo področja vodenja, upravljanja človeških virov,
doseganja ciljev in komunikacije.
Upamo, da boste s pridom izkoristili možnosti izobraževanja v živo in obiskali tudi spletni Lions Learning Center (LLC) na
www.lionsclubs.org. Polonca Kukec
F: Zdene Podlesnik
mozaik
Seattle v spominu
94. mednarodna konvencija LCI-ja
Le še nekaj let nas loči od slavnostne stote obletnice ustanovitve prvega Lions kluba. Praznovali jo bomo leta 2017 v ameriškem velemestu Chicagu in zagotovo nas
čaka nepozaben dogodek, na katerem se
bo predvidoma zbralo petdeset tisoč udeležencev z vsega sveta.
Zanimivi in obiska vredni pa so pred tem
tudi vsi prihodnji svetovni letni zbori: poleti 2012 v Koreji (Busan), leta 2013 v
Nemčiji (Hamburg), 2014 v Kanadi (Toronto), 2015 na Havajih in leta 2016 na Japonskem (Fukuoka).
V osemnajstih letih mojega članstva v LK
Ljubljana Tivoli sem se udeležila kar nekaj
mednarodnih srečanj in na vsako imam
lepe spomine. Doživela sem atraktivne
otvoritvene predstave, koristne in zanimive tematske delavnice, pisane in vesele
sprevode članov pod zastavami klubov z
vseh celin sveta, emocionalne govore novoizvoljenih mednarodnih predsednikov
LCI-ja in svečane inavguracije nekaj slovenskih guvernerjev.
Priznam, da me poleg temeljnega zaupa-
nja v vrednote in uspehe dobrodelnosti
ter ob želji, da bi lahko pobližje spoznala svetovno združenje, na poletna potepanja s slovenskimi Lions-i vleče tudi radovednost običajnega turista. Vsaka konvencija doslej je članom po zaključku uradnega
programa ponudila še zanimive in cenovno ugodne večdnevne oglede najrazličnejših delov sveta.
NEKOČ RIBIŠKA VAS, DANES
VELEMESTO
Prve štiri dni bivanja v Seattlu v ZDA smo
namenili 94. mednarodni konvenciji LCI-ja
in druženju z Lions-i z vsega sveta. Po
sončnih ulicah mesta smo se v dolgi paradi sprehodili skupaj z nekaj tisoč drugimi člani LCI-ja in bili ob tem (posebej kot
Slovenci) deležni ljubeznivih pozdravov ter
vzpodbud domačega občinstva. Mesto se
lahko pohvali z odlično urejenostjo, z veliko cvetja, galerijami in turističnimi znamenitostmi. Zahvala za to gre tudi dobičkom
industrije Boeingovih letal in poslovnim
uspehom računalniškega mogotca Billa
Gatesa ter njegovega Microsofta. Upali
smo, da bo Gates obiskal plenarni del sre-
čanja, saj je znan po svoji dobrodelnosti,
vendar je bila častna govornica zadnjega
dne Condoleezza Rice, nekdanja ameriška
zunanja ministrica.
Konvencijo je impresivno zaključil razigran, z glasnim bobnanjem in milijonom
papirnatih lističev pospremljen nastop pisanega kitajskega zmaja v čast in pozdrav
letošnjemu mednarodnemu predsedniku
Wing-Kun Tamu.
ČAROBNA ALJASKA
Letos je majhna slovenska delegacija z
novim guvernerjem Dorijanom Maršičem na čelu na predlog organizatorja teh
potovanj, liona Boruta Šraja, po zaključni slovesnosti iz Seattla z ogromno potniško ladjo za en teden odplula na Aljasko.
Ogledali smo si čarobne narodne parke, polne ledenikov, zgodaj zjutraj smo v
pacifiških zalivih opazovali dihanje kitov,
spremljali prelete beloglavih orlov in poslušali avtentične zgodbe o avanturah zlatokopov ter starih indijanskih totemih.
Alenka Marter
Bilo je nepozabno.
F: Borut Šraj
Sid L. Scruggs preda pooblastila Wing-Kun Tamu.
Slovenci na paradi narodov.
Mala Indijanka
Wing-Kun Tam posluša sinovo igranje. pred nastopom.
Inavguracija guvernerja D 129 Dorijana Maršiča.
Urbana umetnost v centru Seattla.
Z ladjo do Aljaske.
lion 7
Wing-Kun Tam, mednarodni predsednik Lions Clubs International
Videti pomeni verjeti
Wing-Kun Tam, ki je kot prvi Lions s Kitajske julija prevzel predsedovanje mednarodni Lions
zvezi, velja za prijetnega in toplega moža. Za seboj ima vrsto življenjskih preizkušenj, ki ga
delajo močnega in hkrati čutečega. Šolal se je v Hongkongu, a kot mladega poslovneža ga je
pot kmalu vodila v Združene države Amerike. Zahodni svet pa ga ni posrkal vase, saj se je Tam
po nekaj letih vrnil v Hongkong, kjer živi danes, in na noge postavil svoje podjetje. Pravi, da so
osnovni elementi kitajske kulture, na katero je zelo ponosen, neločljivo povezani z lionizmom.
S. M. FOTO: LCI
Večkrat so vas že označili za »prebivalca sveta«. Posvečate
se mednarodnim sodelovanjem, prijateljstvu in poslu hkrati. Zakaj vam je to tako pomembno?
Ko sodeluješ z različnimi narodnostmi in kulturami, ne moreš kar
pričakovati, da ti bodo vsi samo sledili. Naše poslanstvo je spoznati poslovne partnerje, razumeti njihovo kulturo in njihova občutja.
Najpomembnejše pa je vedeti, kje so njihove zavore in česa ne bodo
želeli narediti. Poznavanje tega je pomembno tudi zato, ker se kulture med seboj tako močno razlikujejo. Želiš postati del njihovih
življenj, njihov prijatelj, poslovni partner. Odnos je najpomembnejši. To pomeni, da ga zgradimo okoli strankinih potreb. Moramo
jim zadostiti, hkrati pa ostati zvesti svojim načelom.
Se imate za pravega podjetneža? Kako je podjetniški duh
krojil vaše poslovno življenje?
Kot kdor koli drug, ki je hongkonškega ali kitajskega porekla, sem
bil s podjetniško žilico že rojen. Pri nas verjamemo, da moraš iti na
svoje, zaslužiti še več denarja in podpirati družino.
Zakaj ste tako ponosni na to, da ste Kitajec?
Verjamem, da ne glede na to, kje si bil rojen, pripadaš svoji rasi. Zelo sem srečen, da sem Kitajec, saj imamo bogato kulturo in smo zelo omikani, skromni ljudje. Radi se spoprijateljimo z drugimi, zato
me veseli, da sem takega porekla.
Wing-Kun Tam bo slovenske Lions-e obiskal
20. februarja
Kateri element kitajske kulture se da najmočneje povezati z lionizmom?
Kitajci verjamemo, da je treba odpustiti, pozabiti in ljubiti. Smo
skromni ljudje. Vedno damo še eno priložnost in sklepamo nova
prijateljstva. Poleg tega naša komunikacijska sredstva nikoli niso
nasilna.
Bi rekli, da je to najpomembnejša odlika Lions-ov na Kitajskem – da se pokaže, kako pomembno je to na ravni celotnega človeštva?
Ko smo leta 2002 na Kitajskem odprli prvi klub, so se drugi Lions-i
po svetu spraševali, ali lahko lionizem pri nas deluje na enak način
8 lion
Wing-Kun Tam na obisku pri indijskih otrocih.
kot drugje. Težko je to pojasniti, a ko smo doživeli potres, so se Lions-i takoj odzvali, še posebej kitajski. Vozili so se tri dni, pozabili na službene obveznosti … Zapustili so svoje družine in se tri dni
prevažali do najbolj prizadetih predelov, kjer so lahko pomagali. S
tem niso izkazovali le identitete Lions-ov, ampak tudi človečnost,
da znajo pomagati človeku v stiski. Čeprav je bila situacija zelo tragična, sem bil vesel, da se je končno izkazalo, kako pomembna je
njihova pomoč.
Vemo, da ste zelo skromen mož, a ste pri osnovanju lionizma na Kitajskem odigrali ključno vlogo. Lahko poveste, kako ste odpirali vrata?
Veseli me, da sem lahko bil del evolucije lionizma na Kitajskem. Sicer se mi zdi, da je takšna pomoč dolžnost vsakega člana, a je tukaj še to dejstvo, da sem sam Kitajec in verjamem, da lahko Lions-i
na Kitajskem močno pomagajo. Najprej je bilo seveda treba prenesti sporočilo kitajski vladi, da res mislimo izključno na ljudi in njihove potrebe, ne pa na svoje interese. Treba je bilo pridobiti zaupanje in pomoč oblasti. Veliko vlogo pri tem je odigrala tudi akcija Sight First China, s katero smo kitajsko vlado prepričali za sku-
15. dobrodelni ples
Z lučjo do po-moči
Kdor je v stiski, v krempljih pomanjkanja in
brez pogleda naprej, potrebuje predvsem moč.
Moč pa je svetloba. Luči se je zato zavezal 15.
dobrodelni ples Lions kluba Ljubljana, ki bo
28. januarja 2012 in na katerega člani prisrčno
vabimo vse slovenske Lions-e.
Prejemniki donacij se z veseljem zvrstijo na odru Linhartove dvorane.
Wing-Kun Tam na govorniškem odru pozdravlja Lions-e.
pni program. Število naravnih nesreč nas je potisnilo v to, saj se Lions-i najbolje izkažejo pri pomoči ljudem. To se mi res zdi najpomembnejše.
Nam lahko v enem stavku poveste, kdaj ste spoznali, da
morate postati Lions?
Ko sem postal član Lions zveze, sem razumel, da je vedno bolje dajati kot jemati.
Lionizmu ste se pridružili leta 1981. Mislili ste, da gre za
značko in prestiž, v resnici pa ste spoznali, da gre za skrb,
dajanje …
Preden sem se včlanil, sem vedel le to, da je velika čast, če si lahko
na prsi pripneš značko. Potem pa sem dobil priložnost, da ji služim.
Začel sem razumeti duha združbe. Ovedel sem se, da lahko pomagam in svojo srečo delim z drugimi.
S čim ste si prislužili predsedovanje organizaciji? Kateri tematiki se boste najbolj posvečali?
Sloganu »videti pomeni verjeti«. Vedno najdeš petsto razlogov, zakaj v nekaj ni dobro vstopiti. Ko pa se zaveš, da je za to, da se za nekaj odločiš, potreben le en razlog, si na pravi poti. Šele ko pomoč
vidiš od blizu, začneš verjeti v moč lionizma.
Kaj želite doseči kot mednarodni predsednik Lions-ov?
Želim, da se začnemo člani počutiti kot člani družine. Želimo
ustvariti družino. Ko vstopiš v to celico, je ne zapustiš več. Umrl
boš v njej. Verjetno te besede ne bi smel uporabiti, a se ji težko izo­
gnem. Ko postaneš družinski član, boš naredil vse, da pomagaš
»svojim«. Z družino boš ostal za vedno in je nikoli ne boš želel zapustiti.

V LK Ljubljana smo v dvajsetih letih pomagali s 350.000 evri
zbranih sredstev. Tudi na letošnjem tradicionalnem dogodku v
Cankarjevem domu bomo del zbranega denarja poklonili študentu, ki za dokončanje ekonomske fakultete potrebuje sodobno povečevalno lupo, sedmim šolarjem brez toplega doma pa
želimo pomagati čez stiske življenja. Socialno-varstvenemu centru Dolfke Boštjančič bomo dokupili pripomočke za boljše življenje njegovih varovancev s posebnimi potrebami, vključiti pa se
želimo tudi v botrstvo otrokom pri ZPMS.
»Samo oktobra smo razdelili 5.000 evrov najbolj prizadetim. Za
otroke, ki so ostali brez šolske prehrane. Enako me pretresejo
zgodbe starih, osamljenih ljudi brez vsega. Klub razdeljuje sredstva samo prek ustanov, ki poznajo preverjene primere stiske,«
pravi predsednik komisije za razdeljevanje sredstev pri LK Ljubljana Miro Bogataj.
POSTANITE BOTRI
»Projekt Botrstvo živi od lanskega tedna otroka, ko sva se srečali z Mileno Štular, ki je s to idejo iskala zaupanja vredno družbeno angažirano ustanovo. Že lani smo imeli več kot 300 prošenj za pomoč otrokom iz vse Slovenije. Botrstvo je mogoče
spoznati in skleniti tudi na www.botrstvo.si. Boter z mesečno
donacijo 30 evrov podpira potrebe enega otroka, botrsko pogodbo sklenemo za leto dni, trenutno pa imamo 118 botrov za
prav toliko otrok,« predstavi botrstvo Anita Ogulin, ZPMS. Tako bomo na plesu z donacijo 3600 evrov zagotovili botrstvo
desetim otrokom in »iskali« nove botre.
Po besedah Dušana Papeža, predsednika LK Ljubljana, je tradicionalni dobrodelni ples največja priložnost za zbiranje sredstev: »Zato smo še posebej hvaležni vsakemu udeležencu dogodka, ki podpre naša donatorska prizadevanja tako z vstopnico kot z nakupom prisrčnih izdelkov naših varovancev iz centra
Dolfke Boštjančič.« Tokrat nas bodo razveselili z lučkami-sve­čniki v obliki hišic iz glazirane keramike.
Potem ko je organizacijski odbor plesa skoraj desetletje in
pol vodila Darinka Pavlič Kamien, je za 15. ples štafeto predala Željki Toplek Luzar: »Med Lions-e, predvsem pa v splošno
javnost želimo ponesti posebno sporočilo, da vsak zmore premaBogi Pretnari
gati še tako temno situacijo v življenju.«
lion 9
Andrej Škarabot
Dobrodelnost je vstopila v njegovo življenje, ko je bil še deček. Nekako sta se bila prisiljena
srečati in si podati roko. Od takrat zanj dajanje pomoči ni vprašljivo. Andrej Škarabot je
Lions že dvajset let in tudi po njegovi zaslugi lionizem v Sloveniji raste in se bogati, saj je že
vrsto let pooblaščenec za izobraževanje in vodenje klubov.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Pred nami so decembrski praznični dnevi in kljub siju, veselju in čudovitim vonjem jih nekateri ne marajo
preveč. Pa vi, imate radi praznike?
Prazniki so vedno prijetni. Človek jih nekako mora praznovati, da se spomni tistih
lepih dni, da se spomni praznikov, kot so
bili včasih. Sam imam zelo lep spomin na
praznike, kot smo jih imeli v družini, in
posebej za otroke je bila to velika priložnost za vesele trenutke. Eden od razlogov
je bila gotovo hrana, saj smo takrat jedli
vse, česar si med letom nismo mogli privoščiti. Seveda so prazniki tedaj pomenili mnogo več kot danes. Danes pa ... veste,
ko si v pokoju, pa na neke vrste dopustu
in je še praznik, je to lahko trojno praznovanje. In vedno veselo. Delam še vedno, a
vseeno ni več tiste zasedenosti, kot jo ima
človek v službi. Sam sem imel dvajset let
svoje podjetje, še prej sem delal v instituciji, v kateri si zaslužil toliko, kolikor si bil
uspešen.
Kakšna profesionalna kariera je za
vami?
Bil sem svetovalec za menedžment in sem
včasih delal v največjih jugoslovanskih poslovnih sistemih ter tudi slovenskih, kot so
Krka, Mercator, Sava, SCT, Iskra ..., pa tudi v manjših podjetjih. Hočem reči, da ko
imaš svoje podjetje, je napetost zelo velika,
in šele ko sem nehal delati, sem se zavedel, kakšen stres doživljamo in da so dnevi
Prazniki so priložnost za obračun
ali sklep za naprej, da človek
razmisli, kaj je tisto, kar je
pomembno v življenju.
10 lion
lahko tudi drugačni. Če hočeš voditi kak
posel, namreč ni prostega časa, vsi dnevi
so delovni. Poleg tega sem kot habilitirani
profesor šestindvajset let poučeval predmet menedžment na treh tehniških fakultetah Univerze v Ljubljani.
A Lions ste že zelo dolgo, torej ste
našli čas za tovrstno udejstvovanje
tudi prej?
To je prijetna dopolnitev. Lionizem je prostovoljna dejavnost in te lahko tudi sprosti,
ko ne moraš razmišljati, kako boš pridobil
neko pogodbo. In še z zelo lepimi stvarmi
se ukvarjaš, z dobrodelnostjo.
A ti praznični časi so v lionizmu zelo
aktivni. Zakaj so ljudje ob praznikih
bolj pripravljeni prisluhniti drugim?
Prazniki so priložnost za obračun ali sklep
za naprej, da človek razmisli, kaj je tisto,
kar je pomembno v življenju.Dokler si v
službi, večino časa delaš za posel, in šele
ko se ta napor konča, začneš ceniti drugačne vrednote. Zavedam se, da se to sliši nekoliko sebično, a nekako tako je. Po
tistem času, ko si v službi agresiven, prizadeven in napet, se zdaj vse umiri. Zato
lahko svoje življenjske cilje ovrednotiš na
novo.
Torej ste se tudi vi lotili tega obračuna?
Sem, sem ... Človek razmisli, kateri so zdaj
njegovi cilji, kaj se mu zdi pomembno. Če
pogledam svoje vrednote pred dvajsetimi
leti ali pa danes, so res drugačne.
Kaj danes postavljate v ospredje?
Družina je prva. V ospredju pa sta prav
gotovo lionizem in dobrodelnost. Ta dobrodelnost v klubu mi veliko pomeni; iz-
hajam iz LK Ljubljana Tivoli, v katerem se
res dobro počutimo, ob tem pa smo tudi
zelo uspešni in letno zberemo okoli deset
tisoč evrov dobrodelnih sredstev. Res pa je
bil včasih izkupiček še večji. Še več kot to
pa mi pomeni osebna dobrodelnost, tista,
ko posvetiš čas in energijo nekomu v svoji okolici. To so stvari, ki fomalno ne štejejo, a človeku ogromno pomenijo. Recimo, poglejte tole otroško dvorišče na drugi strani ograje (pokaže skozi okno čez vrt,
op. a.): občina ga ne čisti, sam pa ga skozi
leto kake petkrat pokosim. V svoje osebno
zadovoljstvo, za zadovoljstvo najmlajših
občanov. Tako sem tudi šestkrat daroval
kri in več let pomagal prijatelju pri zdravljenju alkoholizma.
Kako se spomnite srečanja z lionizmom? Kako ste spoznali organizacijo?
Lionizem sem spoznal, ko sem delal kot
svetovalec v kranjski Savi, v kateri je bil
direktor Janez Bohorič. Povabil me je k
ustanovitvi kluba Ljubljana Tivoli leta
1992, ustanovni večer smo imeli v začetku leta 1993. Klub je zrasel, nekaj ljudi je
odšlo, še več pa jih je prišlo. A zadnja leta
moram reči, da smo se tudi člansko ustalili in nam je skupaj zelo prijetno. Imamo
že čez trideset članov. Tako kot vsak klub
imamo na eni strani delovni program, na
drugi pa je naša družabnost, a eno z drugim se odlično dopolnjuje. Imeli smo tudi zelo dobre predsednike kluba, kar poudarjam zato, ker je za delovanje kluba zelo pomembno, kako dela in si prizadeva
predsednik kluba.
Kako ste v svoje življenje sprejeli dobrodelnost?
To pa je bilo zelo daleč nazaj ... Dobrodelnost mi je bila nekako vcepljena že v
intervju
otroštvu, takrat sem jo doživel. Med drugo svetovno vojno smo bili begunci, in ko
smo kot begunska družina prišli v vas z
nekaj kovčki, ne bi mogli preživeti brez
pomoči ljudi, ki so bili okoli nas in so nas
sprejeli. V času zadnje vojne v Jugoslaviji
smo tukaj v našem domu eno leto gostili fanta iz Slavonskega Broda, ki se je nato dobro znašel, stvari so se uredile in je
šel živet na Češko. A takrat, ko je živel pri
nas, se je ljudem to zdelo izjemno, nam
doma pa prav nič posebnega. Čisto tako,
kot mora biti. Mislim, da če sam doživiš
bridko izkušnjo, se ti dajanje pomoči ne
zdi več vprašljivo.
Ste ob prevzemu ideje lionizma začutili tudi odgovornost do največje humanitarne organizacije, se vas je to
gibanje kaj dotaknilo?
Hitro sem se začel ukvarjati z izobraževanjem. Prvi seminar, ki sem ga organiziral,
smo imeli štiri dni leta 1998, takrat smo
Med drugo svetovno vojno smo bili begunci, in ko smo kot
begunska družina prišli v vas z nekaj kovčki, ne bi mogli preživeti
brez pomoči ljudi, ki so bili okoli nas in so nas sprejeli.
začutili to mednarodno širino linonizma. Prišli so predavatelji iz Švice in Grčije, slušatelji pa smo bili iz Slovenije, Makedonije, BiH-a, Srbije, Hrvaške. In ko je
bil članek o tem našem prvem seminarju
objavljen v mednarodni reviji Lion, je bila to za nas izjemna pohvala. Vedno si želimo v naše seminarje vključiti mednarodno komponento, če le moremo, organiziramo predavanje mednarodnega strokovnjaka; tako so gostovali Ernst Musil, Horvath z Madžarske, pa hrvaški guverner
... Mislim, da se moramo ukvarjati predvsem z življenjem v lokalni skupnosti in
se hkrati zavedati te mednarodne širine
lionizma.
Že vrsto let je izobraževanje Lions-ov
pod vašim okriljem, kako je to postalo vaše področje?
To se nekako navezuje na moje poklicno
delo. Bil sem svetovalec in profesor za menedžment, menedžment pa se pojavlja tudi v lionizmu, resda posebne vrste – menedžment prostovoljnih organizacij. Vsi smo
tukaj prostovoljno, med nami ni hierarhije,
nihče nas ne sili v delo ... Vendar pa uspešno vodenje zahteva neka znanja. Najprej
smo organizirali izobraževanja za predsednike klubov, na katerih smo udeležence
skušali naučiti, kakšne so tehnike vodenja
klubov, kako se organizirati, kako motivirati, reševati konflike, komunicirati in izlion 11
govorov: »Bravo, ustvarili ste fantastično
vzdušje.« »To je seminar, ki se te resnično
dotakne.« Te pohvale se mi zdijo res fantastične in iskrene. Moram reči, da se posameznikom tudi osolzijo oči, čeprav to zveni »pocukrano«, a vseeno – to nas opomni,
da je ne glede na vse v ljudeh še ogromno
dobrote. Le spomniti jih je treba nanjo. Časi se spreminjajo, razmere in okolica, v katerih delamo, se spreminjajo, kar pomeni,
da se spreminjamo tudi Lions-i. Na izobraževanjih tako udeležencem ponudimo
tisto, kar od nas pričakujejo in kar mislimo, da jim bo najbolj koristilo.
Ste pa tudi vodja projekta za lionistično izrazoslovje. Na vas se torej
obrnemo, ko ne vemo, kako kdaj zapisati Lions?
Cilj seminarjev za predsednike
klubov je, da se vodstva
klubov seznanijo z vodenjem,
organizacijo, izkušnjami starejših,
ki so vse to že izkusili, in da
izdelajo svoj lastni program.
delati program – vse to, da bi bili čim sposobnejši in posredno klubi čim uspešnejši. Od začetkov pa do danes smo doživeli
razcvet na vseh področjih, predavatelji so
postali pravi eksperti. Jedro teh predavateljev, ki imajo nosilne teme, so Slavko Stošicki, Lorena Hus, Janez Bohorič, Polonca
Kukec in Zdene Podlesnik. So pa še drugi zelo dobri, ki predavajo o plakatu miru, izmenjavi mladih, odnosih z javnostmi, administraciji itd. Poleg osnovnih seminarjev za klubske in conske predsednike ter nove člane (pri njihovi organizaciji
sodeluje Irena Oven) so v distriktu še specializirani seminarji za zakladnike (Boštjan Pavlič), za odnose z javnostmi (Darinka Pavlič Kamien), predavatelje (Zdene Podlesnik) ... Vsem sodelujočim se moramo zahvaliti za uspešno izobraževanje v
distriktu.
Kakšen krog slušateljev imajo Lions
izobraževanja, se jih člani radi udeležijo?
12 lion
Izobraževanja so se izjemno razširila na
številna področja, pa tudi udeležba je številna. Če je bila ta za predsednike klubov
včasih obveza, je danes velika prednost.
Letos smo na seminarju za predsednike
na Bledu imeli fantastičen odziv – od triinpetdesetih slovenskih klubov se le predstavniki treh klubov niso udeležili seminarja, prišli pa so tudi iz petnajstih Leo
klubov. Sto sedemnajst prijav. Vsi funkcionarji na ravni distrikta ugotavljajo, da se
delovanju klubov zelo pozna, če klubi svojih predsednikov in tajnikov ne pošiljajo
na seminarje. Cilj teh seminarjev je, da se
vodstva klubov seznanijo z vodenjem, organizacijo, izkušnjami starejših, ki so vse
to že izkusili, in da izdelajo svoj lastni program. Ogromno je odvisno od dobrega
programa, ki ga izdela predsednik. Če je
program pomanjkljiv, slab, skromen, narejen mimogrede, uspeha v klubu ne more
biti. In na osnovi vseh znanj, ki jih udeleženci pridobijo v dneh seminarja, se naučijo biti uspešni.
Verjetno je zadovoljstvo obojestransko. S kakšnimi popotnicami zaključite seminarje?
Po vsakem seminarju imamo obsežne ankete, da vidimo, kaj moramo narediti v prihodnje. Vsako leto zamenjamo od 10 do 20
odstotkov tem in predavateljev, da smo aktualni, zanimivejši. Osnova vsega tega pa
je anketa, v kateri skušamo od udeležencev
izvedeti, kaj si želijo. Poglejva primera od-
V projektni skupini petih ljudi smo imeli
kar dolge razprave o tem, kako kdaj zapisovati različne izraze v lionizmu. Končna
razprava o izrazih je vključila kar veliko
število ljudi. Projektna skupina skrbi, da se
uporablja pravo izrazoslovje, in opominja
na to. Tako na primer tudi na področju distrikta mnogi še vedno govorijo o lionistih
namesto o lionih ali Lions-ih, čeprav je lionist italijanski izraz, in o lionskih klubih.
Tudi z vašo revijo smo se v začetkih lovili,
pa z lektorji ... Sicer vem, da je izrazoslovje
zadeva, ki je ni mogoče z dekretom takoj
spremeniti, a kot vodja te skupine poskušam, da se čim bolje uveljavi.
Opomniva kar tukaj na nekatere posebnosti, pri katerih se člani in javnost še motijo.
Nekateri izrazi so bili uveljavljeni že do
te mere, da smo jih uporabnikom nekako
»poklonili«, recimo Leo in Leo-ti. Sicer izrazoslovca nekoliko zabolijo ušesa, a ker je
bilo to že zelo uveljavljeno, ni imelo smisla
spreminjati, saj bi oni te izraze še naprej
uporabljali po svoje. Vedno, kadar napišete Lions ali Leo, se to šteje kot lastno ime
in se piše z veliko začetnico: Lions član, Lions klub, Lions časopis, Lions skupščina.
Enako velja za Leo. Če delate tako, se ne
morete zmotiti. To je osrednje pravilo. Kadar pa gre za nagovor, lahko uporabljamo
veliko začetnico (»spoštovani Lions« ali
»spoštovani Lions-i«, če gre za skupino),
lahko pa tudi rečemo »dragi lioni in lionke«. Pri slednjih je »l« mali.
Katere so danes najbolj iskane, cenjene vrednote?
intervju
Mislim, da moramo najbolj ceniti to, da
kdo pokloni del svojega časa in da se je
pripravljen poistovetiti s človekom, ki mu
želi pomagati. Sicer res nekaj daješ, a mnogo več dobiš. To lahko zveni kot fraza, a ko
nekomu posvetiš svojo pozornost, poslušaš posameznikove težave, preženeš osamljenost ..., vidiš, da je celo tvoje zadovoljstvo lahko večje kot zadovoljstvo tistega,
ki si se mu posvetil. To se mi zdi največja
vrednota. To je nekaj, kar se morda ne dotakne vsakega in ob vsakem času, a se te
ob nekaterih priložnostih in postane filozofija življenja.
Prihodnje leto bo dvajset let, odkar
ste del Lions združenja. V tem času
se je verjetno mnogo spremenilo, tudi ko gre za dobrodelnost. Kako danes motivirati ljudi, da pomagajo?
Mislim, da če so ljudje motivirani in jih
spodbudiš, so se pripravljeni angažirati.
Res pa so mladi tako obremenjeni s preživetjem, da jih je kar težko pocukati za rokav in spomniti na to dimenzijo. Saj sodelujejo, a mi, starejši, lahko prispevamo
veliko več kot pa nekdo, ki se bojuje, da
bi obstal na površini življenja. Mi starejši smo si že uredili življenje in smo manj
obremenjeni z vsakdanjimi težavami.
In kadar se ne posvečate lionizmu,
čemu namenjate prosti čas? Ste ljubitelj umetnosti ali bolj športa? Morda
celo joge?
Ukvarjam se z jogo, da. Več se sicer hčerka in žena, ki sta zelo prizadevni članici.
Sam moram priznati, da sem jogo v zadnjem času malce opustil, bolj mi ustreza
hoja v hribe. Rad imam tudi različne športe, a sem lani pretiraval z nogometom in si
v neki nočni tekmi poškodoval glavo, roko, nogo ... Tako je, če hočeš tekmovati z
vnuki, ki so stari šestnajst in sedemnajst
let. Vse kaže, da bom moral nehati igrati
nogomet. Rad pa imam tudi umetnost, z
ženo imava kar nekaj gledaliških in koncertnih abonmajev.
Pa ljuba literatura, kaj berete?
Mislim, da moramo najbolj ceniti to, da kdo pokloni del svojega
časa in da se je pripravljen poistovetiti s človekom, ki mu želi
pomagati. Sicer res nekaj daješ, a mnogo več dobiš.
Veliko različnega: od Pirjevčeve knjige
Tito in tovariši, ki je trenutno prodajna
uspešnica, do zabavne literature, kot je
Tomijćev roman Kaj je moški brez brkov
(sam namreč imam brke in nimam takih
skrbi), Kovačičeve Tri ljubezni itd. Običajno berem kar pet, šest knjig naenkrat.

lion 13
Zrela modrost in
mlade ideje
Demografski trendi se že nekaj let nagibajo k vse višji povprečni starosti prebivalstva.
Sodobni način življenja in napredek medicine omogočata vitalnejšo starost in daljšo
življenjsko dobo. Čeprav je v številnih pogledih to razveseljiv podatek, pa nekateri opozarjajo
na vedno večjo socialno izoliranost starejših na eni strani in pozen vstop mladih v aktivno
delovno obdobje na drugi strani. A generacijski prepad je vse večji.
Saša Mesarić FOTO: MATIC BAJŽELJ, MATEJ KOLAKOVIČ in OSEBNI ARHIV
Tako državna politika kot številni nevladni
programi uspešno vzpostavljajo vezi med generacijami in ustvarjajo nove družbene tokove. Programi, kot sta univerza za tretje življenjsko obdobje in vseživljenjsko učenje, niso osameli primeri aktivnosti in inovativnosti
starejših. Morda pa v modrosti in izkušenosti
zrelih ter v energiji in zanosu mladih tiči rešitev za boljši jutri, rešitev, ki jo v kriznih časih
tako hrepeneče iščemo. In ne, ne govorimo o
tržnih nišah, ampak o medgeneracijskem sodelovanju, katerega vzorčni primer smo spoznali pred dobrima dvema mesecema.
ZMAGOVITA KOMBINACIJA
»Zakaj ne bi mladi, ki obvladajo računalnike,
učili starejše, kako jih uporabljati,« je bila pre-
OSVOJIMO ČAROBNO ŠKATLO
Fanči Moljk je zgovorna gospa iz Dola pri
Hrastniku, ki smo jo spoznali kot navdušenko nad e-opismenjevanjem. Njena naloga
se je začela že nekaj mesecev prej, lotila pa
se je je izjemno zavzeto. »Vedela sem, da
bom lahko marsikoga prepričala, da sodeluje. Blokade se lahko odstranijo, če le začnemo s prvim korakom. Vrstnikom sem ob
tem predstavljala prednosti usvajanja čarobne škatle. Le zakaj ne bi izkoristili tega tehničnega čudeža, če je že na razpolago?!« Gospa Fanči tudi sicer rada posreduje
naprej zgodbe, dogodke, osebe, ki jo navdušujejo, in zato sodeluje s kar nekaj časopisi in glasili. Pravi, da ji je projekt medgeneracijskega sodelovanja pisan na kožo, saj
je pred nekaj leti tudi sama usvojila osnov14 lion
Medgeneracijsko sodelovanje
MENTOR MLADIH PODJETNIKOV
Pomoč, o kateri govorimo, ne poteka nujno v smeri od mladih k starejšim.
Kaj je vrednejše od življenjskih izkušenj in iz njih izhajajočega znanja, ki ga
imajo modre glave uspešnih posameznikov?!
Borut Jeglič
prosta ideja, ki se je spontano porodila v Zavodu Ypsilon, ki združuje talentirane in družbeno aktivne mlade, predstavnike tako imenovane generacije Y. Iz te zamisli se je počasi
začel oblikovati velik, nacionalni projekt.
V začetku jeseni smo Slovenci projekt spoznali pod imenom Simbioza, e-pismena Slovenija. V dobrem mesecu dni je v duhu medgeneracijskega sodelovanja združil Slovenijo, ko je pozival: Ostanimo v stiku! V duhu
medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljstva je na 240 lokacijah po Sloveniji brezplačne računalniške delavnice obiskalo več kot
5700 udeležencev in več kot 2400 prostovoljcev, ki so skupaj premagovali strah in si izmenjavali izkušnje. Kako jim je v tako kratkem
času uspelo dvigniti na noge in spraviti pred
računalnike »vso Slovenijo«, sprašujemo vodjo projekta Boruta Jegliča.
»Naloga zagotovo ni bila lahka. Sprva so nam
vsi govorili, da je pretežko zastavljena in da
nam ne bo uspelo. A smo vztrajali in z ogrom­
no vloženega truda in časa tudi uspeli. Zahvala za to gre predvsem ekipi mladih, zagnanih
ljudi, ki so prispevali čez 10.000 prostovoljskih ur. Na koncu nam je uspelo ravno zaradi
iskrene želje povezati Slovenijo, povezati generacije in na svoj majhen način spremeniti
svet,« je nad izkazanim sodelovanjem navdušen Jeglič in dodaja, da je bil projekt javno-
Enzo Smrekar, tudi član LK Domžale,
ima za seboj dolga leta dela za vodilne mednarodne korporacije, danes pa
je višji izvršni direktor in član uprave
podjetja Kolinska. Pred časom se je odločil s svojimi bogatimi izkušnjami prispevati k razvoju slovenskega poslovnega okolja. V programu za mlade podjetnike CEED, za študente podiplomskega študija MBA na IEDC in mlade liderje
v programu AMCHAM Young Professionals je sprejel vlogo mentorja.
Kaj je tisto, kar mlade navduši, pritegne pri uspešnem, uveljavljenem podjetniku – je to zgolj poslovni uspeh ali
gre tudi za življenjsko filozofijo, načela, osebnostne lastnosti?
Vsekakor gre za mešanico različnih dejavnikov, skladno z razvojnimi potrebami posameznika. Mladi cenijo znanje,
praktične izkušnje, lahko bi rekli modrost, ki pride z leti. Želijo si enakopravnega, odkritega pogovora, v katerem
lahko preverijo svoje ideje in razmiš­
ljanja ter dobijo iskreno povratno informacijo in nasvet.
Kaj od tega bi želeli prenesti na mlade?
Sam stremim k temu, da mladi začnejo razmišljati s svojo glavo, si zgradijo
samozavest in pogum, da še tako noro
poslovno idejo uresničijo v praksi. Inovacije, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, večinoma prihajajo s strani malih podjetij, zato je nujno mlade spodbuditi h kreativnemu razmišljanju in jim
omogočiti, da ideje uresničijo.
Kaj po vašem mnenju označuje dobrega mentorja? Pa učenca?
Fanči Moljk svoj blog zapisuje na
http://semvstiku.blog.siol.net.
ne veščine računalništva s pomočjo mladih.
»Kako radi pomagajo! In kako vse vedo! Še
vedno imam okoli sebe štiri guruje, ki vskočijo, kadar kaj zaškriplje.«
sti všeč že na prvi pogled, saj nam je mnogim
pričaral spomin na naše stare starše, na to, kaj
vse so nas naučili. Zdaj pa se ponuja možnost,
da jim nekako povrnemo trud. Ko se je začel
teden e-opismenjevanja, je bil ves dolgotrajni trud organizacijske ekipe poplačan. Deževali so klici, zahvale, navdušenje in čudovite zgodbe, seveda pa je bilo energijo simbioze
najbolj čutiti na samih delavnicah. Jegliča in
njegovo ekipo je vodilo prepričanje, da medgeneracijsko sodelovanje obstaja od nekdaj, a
smo v hitrem tempu življenja nanj pozabili.
»Medgeneracijsko sodelovanje je pojem, ki
ga zadnje čase slišimo zelo pogosto, opazimo
Enzo Smrekar
Dober coach – mentor zna poslušati, postavljati prava vprašanja, povzemati slišano in poskrbeti, da učenec sam sprejme odločitev za ukrepanje ali naslednji
korak. Za uspešno sodelovanje je ključno, da si učenec želi razvijati svoje sposobnosti in prepozna coaching kot način, ki mu bo pomagal pri osebnem razvoju.
Kako na svojem primeru doživljate
medgeneracijsko sodelovanje?
Medgeneracijsko sodelovanje je nujno,
saj lahko bistveno olajša razvoj mladih
poslovnežev. Po drugi strani pride v tak­
šnem odnosu tudi do obratnega transferja, ki veliko da tudi coachu, saj je nenehno v stiku z novimi idejami, generacijami, mladostno energijo in navdušenjem.
Zato lahko trdim, da je takšno sodelovanje koristno za učenca, coacha in tudi širšo skupnost.
pa redkeje, a je edina pot k srečni in uravnoteženi prihodnosti. Starejši imajo znanje
in izkušnje, mlajši imamo energijo, zanos in
nove ideje. Če to združimo, dobimo zmagovito kombinacijo. Poudaril pa bi, da morajo biti projekti medgeneracijskega sodelovanja nujno vsebinski, ne pa sami sebi namen.
Pri Simbiozi se je izkazalo, da je bilo največ
navdušenja ravno nad stikom med generacijami. Starejši so v teh nekaj urah delavnic dobili neskončno mladostne energije, mladi pa
smo začutili iskreno hvaležnost in od naših
»učencev« pogosto slišali tudi številne modrosti.«

lion 15
Zveza Leo klubov Slovenije
Deset veličastnih let
Zveza Leo klubov Slovenije ima za seboj deseto leto svojega delovanja. Minilo je deset let,
odkar so leta 2001 v Celju ustanovili samostojni distrikt v okviru Lions Clubs International.
Od takrat opažamo rast klubov in članstva, kar nas uvršča med najhitreje rastoča okrožja v
Evropi, pa tudi v svetu.
Peter Ribič FOTO: Matej Miklavec
Tedaj je bilo za pridobitev samostojnega distrikta potrebnih šest klubov, danes pa se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in
povemo, da smo v tem mandatu ustanovili že enaindvajseti klub (Leo klub Trbovlje).
Tako je v našem distriktu dejavnih preko tristo levčkov, ki so s svojim delom in neomajno
energijo svetel zgled in svetilnik upanja za pomoči potrebne.
Vredno je poudariti, da so predsedniki Zveze
Leo klubov in klubov ter posamezne članice
in člani s svojim nesebičnim delom, finančnimi sredstvi in razdajanjem drugim tvorno
pripomogli k širjenju našega poslanstva in gibanja, ki je danes skupaj z Zvezo Lions klubov pomemben člen v naši družbi. S skrbjo
za socialno šibke, slepe in slabovidne ter vse
druge ranljive skupine smo v teh letih dodobra pokazali, kaj zmoremo in znamo narediti skupaj.
Številne akcije, ki so jih klubi in celoten distrikt izvedli v tem desetletju, so bile usmerjene tako v zbiranje finančnih sredstev, higienskih pripomočkov, različne opreme kot tudi
v pomoč v obliki spremstva, druženja, učnih
inštrukcij, nastopanja in različnih družabnih
dogodkov, ki so predstavili naše delovanje in
poslanstvo širšemu krogu ljudi po vsej državi.
V teh desetih letih smo zbrali okrog pol milijona evrov finančnih sredstev, poleg tega pa
opravili številne ure prostovoljnega dela v najrazličnejših oblikah in za različne namene.
Ob tem pomembnem jubileju izrekam zahvalo in iskreno čestitam vsem članicam in članom slovenskih Leo klubov, se zahvaljujem
botrskim Lions klubom in Zvezi Lions klubov za pomoč pri delovanju ter sodelovanje in
želim vse dobro tudi v prihodnje. Naj ob tem
velja zahvala tudi vsem bivšim predsednikom
naše zveze in klubov, ki so s svojim nesebičnim delom in predanostjo pripomogli k temu, da imamo danes organizacijo, ki je lahko vzor dobrodelnim organizacijam doma in
na tujem. Naj nas plemenita dejanja odlikujejo tudi v naslednjem desetletju.
Pomagamo. We serve.

16 lion
Aktualni predsednik Zveze Leo klubov Peter Ribič (tretji z desne) in nekdanji Leo predsedniki Primož Punčuh, Žiga Tolič, Mirjam Noč, Andrej Brumat in Gaber Marolt s Suzano Bajuk, ki je na
deseti obletnici prejela priznanje Leo leta.
Čas teče in nič ne reče
Tako razmišlja prvi predsednik slovenskega Leo distrikta Andrej Brumat. »V dneh,
ko mineva natanko deset let od ustanovitve Leo distrikta 129, Slovenija, me pregovor opominja na to, da morda čas res hitro
teče in nič ne reče, vsekakor pa za nami neizbrisno pušča sledi naših dejanj.
devnejših: Ana, Snežana, Nadja, Tina, Maša, Maja, Jure, Metka, Nina, Maša, Franc,
Kostja, Mateja, Blaž, Primož, Gregor, Željko, Gaber, Darko, Matjaž, Primož, Zef,
Marko, Lara, Anny, Andreja, Matjaž, Marko, prav tako pa gre velika zahvala lionu
Borisu in guvernerju Slavku.
Če zavrtim spomin osemnajst let nazaj do
ustanovitve prvega Leo kluba, Leo kluba
Ljubljana, katerega ustanovni član sem
tudi sam, ugotavljam, da se je v tem času
zgodila vrsta pomembnih dogodkov, na
katerih temelji današnji leoizem v Sloveniji. Najpomembnejše so dobrodelne aktivnosti v lokalnem in nacionalnem, pa tudi
širšem okolju, ki so z veliko dobre volje, časa in energije predanih Leo članov pomagale prenekaterim pomoči potrebnim.
Naše dejavnosti člane Leo navdihujejo in
jim dajejo veliko osebno zadovoljstvo ter
omogočajo notranjo rast, ki človeka dela boljšega in odgovornejšega do sebe in
do drugih. V današnjih časih, ko je občutiti
pomanjkanje moralnih, socialnih in družbenih vrednot, je to tisto, kar je v leoizmu
najpomembnejše. Leoizem, kot je zapisano že v kratici LEO, daje mladim možnosti
in priložnosti, da se dokazujejo s pozitivnimi in koristnimi dobrodelnimi dejanji ter
si s tem pridobivajo dragocene izkušnje za
nadaljnje življenje. In če bi bilo Leo-tov še
več, bi bil jutrišnji svet še lepši in boljši.«
Za uspešno uresničitev teh začetkov so
pravzaprav zaslužni vsi takratni Leo člani,
a bi želel izpostaviti nekaj imen najpriza-
Levček Aleksander
Ni še dolgo, odkar je izšla prav posebna knjiga, a njen glavni junak
že pogumno rjove v svet in navdušuje najmlajše. Knjiga z namenom,
Levček Aleksander. Njeni avtorici sta Urška Kajtner in Tamara Juričič,
članici Leo kluba Mavrica Celje.
šel zaklada. Toda doma ga pričakajo omenjene živali, ki mu v zahvalo zapojejo pesmico,
in takrat levček ugotovi, da največji zaklad
ni skrinja, polna zlata, temveč dobrota, ki jo
imamo v srcu.«
NAJBOLJŠE
IDEJE ZA
DARILA!
Od 15. novembra
Tako dekleta prijazno in domiselno opozarjajo na pomen morale, pomoči in prijateljstva v
neizprosnem svetu sodobnega potrošništva,
ki sili k nenehnemu hlepenju za materialnimi
dobrinami. »Naša glavna ideja je torej, da je
dobro pomagati prijateljem v stiski, hkrati pa
se pomoč vedno tudi povrne, ni pomembno,
v kakšni obliki.«
Kako začeti vseslovenski projekt, ki bi omogočil dolgoročno zbiranje sredstev za otroke?
Kako se otrokom približati in jim predstaviti
idejo lionizma – pomagati? Takšna vprašanja
si je zastavljala Urška Kajtner, ko se je odločila za pravljico: »Idejo sem predstavila članicam Leo kluba Mavrica Celje in za pomoč
pri pisanju prosila Tamaro Juričič, ki se je s
pravljicami že ukvarjala. Takoj sva se strinjali, da bi pravljica govorila o levčku kot simbolu leoizma in da je najprimerneje, da v zgodbi levček nesebično pomaga drugim živalim,
saj tako lahko otroci najbolje razumejo pomen pomoči. Tamara je izbrala različne živali
in prigode kot simbol raznovrstnih dobrodošlih pomoči. Z ilustratorko, študentko likovne akademije Neo Likar, smo tako ustvarile
projekt Knjiga z namenom – z namenom pomagati socialno ogroženim družinam in posameznikom, hkrati pa otrokom približati občutek za sočloveka ter empatijo.«
Zgodbico nam je predstavila Tamara: »Levček Aleksander si zelo želi poiskati zaklad,
o katerem prebira v gusarskih knjigah. Tako se odpravi na lov za zakladom, vendar pa
ga na poti zamotijo noj, žirafa in krokodil, ki
se znajdejo v težavah, levček pa jim nesebično pomaga. Vsaka od živali da levčku moralni nasvet, tako da se tudi levček veliko nauči.
Ko se začne večeriti in se mora Aleksander
vrniti domov, je nekoliko razočaran, saj ni na-
Če Božiček in dedek Mraz še nista opravila svojih nakupov, ju mavrice cukajo za rokav, da naj vendar pomislita na Levčka Aleksandra. Sredstva, zbrana s prodajo knjige,
bodo namenjena izključno za potrebe otrok,
socialno ogroženih posameznikov, invalidnih
oseb, slepih ali slabovidnih ter gluhih in gluhonemih. Za zdaj se dogovarjajo za prodajna mesta v Celju, Mariboru in Ljubljani, prav
tako pa so naročila dobrodošla na spletnem
S. M.
naslovu [email protected]
F: LK Mavrica Celje
ZAKAJ PRAVLJICA?
Tako nas dekleti spomnita, da je že Frie­
drich von Schiller dejal: »Pravljice, ki so
mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, ki me
jih je naučilo življenje.« S tem se strinjata in nas opozorita na pomembno vlogo pravljic pri odraščanju – zaradi krepitve domišljije, na podlagi katere se oblikuje tudi intelekt, in poučnih naukov, ki
jih pravljice večinoma vsebujejo. »Otroci namreč še nimajo razvitega abstraktnega mišljenja, zato lahko pravljice, ki
so napisane v preprostem jeziku in imajo preproste motive, močno vplivajo na
njihovo percepcijo sveta. Zgodbe se namreč ukvarjajo s splošnimi človeškimi
problemi, ki zaposlujejo otrokove misli. Povedano s psihoanalitičnega vidika:
pravljice prenašajo pomembna sporočila
zaves­tnemu in podzavestnemu delu duševnosti,« pojasni Urška, zakaj sta se odločili za pravljični način sporočanja.
Zlate točke, pridobljene v letih
2010 in 2011, lahko unovčite
JANUAR
do 31. januarja 2012!
Revolucija
umetnega vida
Vid je eden od pomembnejših človekovih čutov. Zaprite oči, vstanite in se sprehodite do
kuhinje. Čeprav je to pot, ki jo gotovo prehodite večkrat dnevno, je tokrat najbrž tudi vas na
poti presenetil kakšen stol ali pa ste se spotaknili ob čevlje, ki ste jih pustili sredi hodnika. Bi si
upali z zaprtimi očmi na cesto?
Tina Mesarić FOTO: Matic Bajželj in Comland
Ljudje, ki so izgubili vid, imajo največ težav z orientacijo, z načrtovanjem svoje poti,
s komunikacijo in z navigacijskimi sposobnostmi. Svetovna zdravstvena organizacija
(WHO) opozarja, da je na svetu okoli 314
milijonov posameznikov, ki so slepi ali imajo poslabšan vid. Kvaliteta njihovega življenja je v veliki meri odvisna od nas – od tega, kaj smo kot odgovorna in visoko razvita
družba zmožni in pripravljeni narediti zanje. Pred nami je, kot kaže, prava revolucija na področju umetnega vida. Pripravlja jo
skupina strokovnjakov s tega področja, ki v
podjetju Comland razvija navigacijski pripomoček za slepe in slabovidne Comsight.
Od ideje do ...
»Diplomiral sem iz področja umetnega vida, takrat se je vse začelo. Že od ustanovitve podjetja – pred dvajsetimi leti – sem si
želel, da bi razvili takšno napravo. Čeprav
sem idejo imel v glavi, je bila takrat vendarle čisto prezahtevna. Trg na kaj takega še ni
bil pripravljen,« pove Tomaž Pogačnik, sicer
generalni direktor in lastnik podjetja. Odločitev o začetku razvoja je padla pred dvema letoma, ko so se v Comlandu zavedli, da
lahko s svojim znanjem pomagajo tistim, ki
jim je bila možnost videnja odvzeta ali jim
sploh nikoli ni bila dana. »Jasno je bilo, da
iz tega ne moremo narediti humanitarnega
projekta, a smo se sporazumeli, da mora biti projekt finančno vzdržen in da vendarle
mora imeti humanitarno noto. Pri delu je to
tudi mogoče občutiti, projekt je velik motivator za vse nas,« še doda Pogačnik.
Usodnih dvajset centimetrov
Dr. Davorka Šel, vodja oddelka za umetni
vid, nam razloži, da navigacijski pripomo18 lion
Slika se z različnimi metodami obdela v trenutku, saj mora slepi takoj dobiti zanesljivo informacijo o tem, kaj je pred
njim.
Tomaž Pogačnik je zelo dolgo negoval idejo o navigacijskem pripomočku za slepe.
Davorka Šel: »Slepih ne želimo opremiti tako, da bi zaradi naprave izstopali, hkrati pa naš namen ni nadomestiti belo palico.«
Olajšano življenje slepih
Za začetek po predvidenih poteh
Navigacijska naprava bo z uporabnikom
komunicirala s pomočjo vibracij in zvoka.
Če bo uporabnik moral zaviti levo, mu bo
vibracija na levi sporočila, kam naj zavije
ali kam se naj umakne. Ker so za slepega
zvoki okolja zelo pomembni, ga bo naprava slušno čim manj obremenila.
Na začetku si bo posameznik izbral svojo
destinacijo. GPS bo tako skrbel za globalno smer, kje in kdaj je treba zaviti, sicer pa
bodo uporabnika usmerjali vizualni senzorji, torej informacija o okolju, ki jo naprava pridobi iz slike. Informacije so želeli
zmanjšati na minimum, dokler uporabnik
hodi v pravo smer. Kakor hitro pa se posameznik začne bližati na primer prehodu za
pešce, ga je na to treba opozoriti – da je pozoren na avtomobile, se ustavi, počaka.
Za začetek so si zastavili predvidene poti,
kar pa želijo nadgraditi. »To pomeni, da se
nekdo, ki vidi, s to napravo sprehodi in s
tem zapiše poteke poti ter jim doda opise,
ki jih pri gibanju potrebuje slepa ali slabovidna oseba. Glede na prispevek k samostojnosti, ki jo celotni družini slepega ali
slabovidnega prinese taka naprava, pričakujemo, da se bo sčasoma oblikovala skupnost uporabnikov, ki bo po spletu zbirala
opise poti in jih izmenjavala,« razlaga Špela Rubio Brenčič, odgovorna za marketing.
A to je šele prva faza, pozneje načrtujejo
tudi možnost sprehajanja, da bi se pot generirala avtomatsko.
Marko Mikulin, član skupine slepih in slabovidnih, ki v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije sodeluje pri razvoju navigacijske naprave: »Slepi in
slabovidni bomo z navigacijskim pripomočkom, ki ga razvija Comland, pridobili
bistveno večji občutek svobode in predvsem popolnoma nove dimenzije pri raziskovanju prostora. Danes se na primer težko odpravim po poti, ki je ne poznam.
Še več – pot, ki je ne poznam, zame ne obstaja. Samostojnost in večji občutek
varnosti zaradi možnosti opisa ovir, ki nam ju bo naprava prinesla, bosta zame
osebno neprecenljiva!«
ček Comsight povezuje različne že obstoječe tehnologije, ki jih v Comlandu nadgrajujejo z lastnimi metodami vizualne navigacije, detekcije s pomočjo slike, ki jo posname kamera.
»V našem razvojno-raziskovalnem timu
nadgrajujemo najnovejša znanstvena dognanja in jih prenašamo v praktično uporabo. Slika se z različnimi metodami hkrati obdela v trenutku, saj mora slepi takoj
dobiti zanesljivo informacijo o tem, kaj je
pred njim, kakšne so razmere. Vse se mora dogajati sproti, da uporabnika usmerimo in primerno opozorimo. Ker pa živimo
v komplek­snem okolju s cestami, potkami,
vijugastimi in ravnimi, s prehodi, podhodi, stopnicami, stolpnicami, drevesi, brzečimi avtomobili in soncem, ki ustvarja tu-
di sence, pa vse to vpliva na kakovost informacij. Ravno zato izbiramo metode, ki bodo
znale to sliko pravilno obdelati in uporabniku sporočiti dejansko informacijo. GPS-naprava na primer ni dovolj natančna, da bi jo
uporabili za navigacijo nekoga, ki ne vidi, saj
obstaja verjetnost, da se zmoti za deset, dvanajst metrov. Za slepega je tudi dvajset centimetrov lahko usodnih,« pojasni Šelova.
Navigacijski pripomoček bo diskreten. Temeljil bo na pametnem telefonu, ki je že
opremljen s kamero in potrebnimi senzorji ter dodatno procesno enoto, saj sami telefoni za zdaj še niso dovolj zmogljivi. »Slepih ne želimo opremiti tako, da bi zaradi
naprave izstopali, hkrati pa naš namen ni
nadomestiti belo palico – ta je slepim še vedno v izredno pomoč.«
»To, kar delamo, ima smisel.«
Matej Zorc, vodja razvoja produktov umetnega vida v Comlandu, je prepričan, da bo
pripomoček, ki ga razvijajo, v veliko pomoč
tako slepim kot tudi slabovidnim. »Vse, kar
nas obdaja, je prilagojeno nam, ki vidimo.
Navigacijski pripomoček, ki ga razvijamo,
bo predstavljal oporno točko, na katero bi se
lahko slepi in slabovidni popolnoma zanesli.
Dejansko bi spremenil njihov odnos do sveta.« Naprava bo namreč lahko zaznavala tako barve kot oblike in bo slepim omogočila,
da do okolja vzpostavijo neposrednejši odnos. Doda: »Od slepih in slabovidnih, s katerimi sodelujemo prek Zveze društev slepih
in slabovidnih Slovenije, smo se že ogromno
naučili, hkrati pa so naši veliki motivatorji. Delamo s skupino šestih, sedmih ljudi, ki
nam dajejo dodatno spodbudo in potrditev,
da ima to, kar delamo, smisel in je potrebno.
Usmerjajo nas, kaj je zanje pomembno in kaj
ne. Morda pa bodo ravno s pomočjo naše navigacijske naprave kdaj res šli na sprehod po
parku, ne da bi bili obremenjeni, kako bodo
prišli nazaj domov.«
Prvi prototip pripomočka je bil izdelan sre­
di decembra, za trg pa bo pripravljen v letu
2012. Upajo, da čim prej.

lion 19
Program Lions Quest v Sloveniji
Za prihodnost gre!
Lions Quest je program LCI-ja za otroke in mlade, ki je namenjen razvijanju pomembnih
kompetenc s poudarkom na izoblikovanju osebnosti, pozitivnem reševanju sporov,
preprečevanju nasilja, veščinah komuniciranja, kritičnem mišljenju, samodisciplini, odgovornosti
in dobri presoji ter krepitvi pozitivnega socialnega vedenja.
Jurij Šarman FOTO: LCI
Program, ki se izvaja v 65 državah sveta že
26. leto, aktivno vključuje učitelje, starše in
mlade, krepi družinske vrednote, spodbuja
pozitivne odnose med starši, dijaki in šolo
ter učinkovito komunikacijo.
Kako se je začelo v Sloveniji?
Februarja 2008 je v Slovenijo prišel mednarodni predsednik Mahendra Amarasuriya.
Gostili smo ga na Ptuju, kjer sem bil klubski predsednik, in predlagal mi je, da bi se
začel ukvarjati s programom Lions Quest.
In tako se je s podporo naslednjih guvernerjev in guvernerke začela zgodba čudovitega programa pri nas, sam pa sem postal
pooblaščenec za Lions Quest.
Kaj smo že izvedli do sedaj?
Sam sem pred leti spoznal mag. Viljema
Ščuko, otroškega zdravnika in psihoterapevta, ki je v letu 2007 izdal priročnik za
starše in učitelje z naslovom Šolar na poti do
sebe – oblikovanje osebnosti. Predstavil sem
mu projekt Lions Quest in ugotovila sva, da
je izredno podoben programu razvoja osebnosti, za katerega si on prizadeva v slovenskih šolah. Program Lions Quest je vsebinsko širok in je namenjen različnim starostnim skupinam (na Finskem ga uvajajo na
fakultete). Odločili smo se, da se z »veščinami za mladostnike« usmerimo na starostno
skupino učencev zadnjega triletja osnovnih
šol, tj. med 12. in 14. letom starosti.
Konec oktobra 2010 smo gostili Matthewa Kieferja, vodjo programa Lions Quest v
LCIF-u. Srečal se je z mag. Ščuko in se skupaj z Janezom Bohoričem, ID, ter Dorijanom Maršičem, takrat VDG I, udeležil sestanka s tedanjo državno sekretarko Alen20 lion
Program Lions Quest se izvaja tudi na Tajskem.
ko Kovšca in dr. Andrejo Barle Lakota, direktorico Urada za razvoj šolstva na Ministrstvu za šolstvo in šport. Rezultat je bil pismo podpore ministrstva za izvajanje programa v osnovnih šolah.
Kandidirali za sredstva v LCIF-u
LCIF za vzpostavitev programa v posameznih državah omogoča dodelitev zagonskih
sredstev. V novembru 2010 smo uradno zaprosili zanje in avgusta 2011 prejeli pisno potrditev o prejemu 50.000 ameriških dolarjev
za razvoj triletnega pilotskega projekta Lions
Quest v Sloveniji med letoma 2011 in 2014.
Šele oktobra 2011 so nam v podpis poslali
pogodbo o sofinanciranju projekta, ki smo
jo podpisali in 28. oktobra poslali na LCIF.
Na vrnjeni izvod pogodbe še čakamo.
Da smo prišli do možnosti pridobiti ta sredstva, sta veliko pripomogla Janez Bohorič,
ID, in Dorijan Maršič, DG, saj sta govorila
z odgovornimi na mednarodni konvenciji v
Seattlu. Ta sredstva so namenjena izključno
za pripravo učnega načrta, prevode, promocijske materiale, pripravo in tisk učnih gradiv ter administrativne stroške v treh letih
trajanja pilotskega projekta. Sredstva so namenjena tudi za stroške evalvacije po koncu
pilotskega projekta.
Kako naprej?
Če želimo skupaj z mag. Ščuko izpeljati pilotski projekt, bo v prvi vrsti potrebno sodelovanje klubov. Izobraževanje namreč
traja tri leta in stane 500 evrov na učitelja
letno, optimalno bi bilo v treh letih izobraziti 25 učiteljev. Žal pa zaradi gospodarskega stanja v državi ni denarja za ta namen.
Kako lahko pomagamo?
Prav bi nam prišlo aktivno sodelovanje pri
iskanju finančnih sredstev za izobraževanje
učiteljev, strokovnih delavcev, pa motiviranje vodstev šol, iskanje sofinancerjev projekta. Seveda bi bilo zelo smotrno imenovati tudi klubskega pooblaščenca za ta projekt. Če
vsak klub zbere sredstva za enega učitelja v
treh letih, to je 1.500 evrov, bi bilo to že veliko
in bi zagotovilo izvedbo pilotskega projekta.
Klube, ki bi želeli pomagati, prosim, da se mi
oglasijo. Še posebej k sodelovanju vabim tudi
ravnatelje in učitelje ter druge strokovne sodelavce v šolstvu iz naših vrst. Verjamem, da
boste prepoznali razsežnost in pomembnost
tega izredno koristnega projekta za mlade in
našo družbo nasploh. Gre za dolgoročno vlaganje v mlade ljudi in morebiti tudi v predane Leo in Lions člane v prihodnosti.

več na: www.lions-quest.org
klubsko ogledalo
LK ŠKOFJA LOKA
Deset let smo skupaj
LK CELJE
V gledališču s srcem
Lions klub Škofja Loka je svojo desetletnico praznoval v soboto, 3.
decembra, natančno na dan svoje ustanovitve, na Prešernov rojstni dan,
potekala pa je v galeriji Krvina v Gorenji vasi, kjer ima klub svoj sedež.
Predsednik LK Celje Zvonimir Cepuš je obiskovalce
opozoril, da je treba gledati s srcem.
Lions klub Škofja Loka je najvišje lionistično priznanje – članstvo Melvin Jones – namenil Zdravku
Krvini.
»Takrat pred desetimi leti nas je bilo 30.
Pozneje jih je 12 odšlo, prišlo je 20 novih
in danes nas je 38, od tega 13 članic in 25
članov – zelo smo zadovoljni s članstvom.
Prav tako smo zadovoljni z dobrodelno dejavnostjo, zlasti v zadnjih letih, ko so dobrodelni koncerti postali tradicionalna, dobro obiskana prireditev za zbiranje donacij.
V osmih letih smo podarili dobrih 85 tisoč
evrov, vsi so šli v prave roke, saj sami izbiramo prejemnike, ki jih v svojem okolju seveda dobro poznamo. Radi se tudi družimo in
srečo imamo, da Bogica Krvina že vsa leta
vestno in domiselno beleži dogodke, saj je
s kroniko napolnila štiri debele knjige s 643
stranmi. Najpomembnejši dogodki so našli
mesto v jubilejni knjižici, v celoti pa je kronika dostopna na spletni strani našega kluba www.lk-skofjaloka.si,« je o dobrih stvareh v našem klubu povedala predsednica
Marija Volčjak.
PRIZNANJA OB JUBILEJU
Na slovesnosti so priznanja prejeli najprizadevnejši člani kluba, predsednica pa je povedala, da smo bili s priznanji doslej zelo
skromni, zato jih je več ob jubileju. Najvišje
priznanje – članstvo Melvin Jones – je klub
namenil Zdravku Krvini, ki ima največ zaslug, da je bil klub ustanovljen in da imamo
sedež v galeriji Krvina, ki ponuja prijetno
okolje za srečanja in prireditve.
Tri priznanja mednarodnega direktorja
LCI-ja je izročil Janez Bohič, prejeli so jih
Miha Ješe, Marija Štrekelj in Zdravko Kr-
vina. Za šest priznanj se je odločil guverner distrikta, nagrajencem jih je izročila viceguvernerka Alenka Marter, prejeli pa
so jih Srečo Barbič, Mateja Debeljak, Boris Koprivnikar, Janez Poljanec, Franc Sever
in Boštjan Šifrar. Klub je priznanja podelil
ustanovnim članom in najprizadevnejšim v
zadnjih letih.
TRI DONACIJE VEČERA
Ob jubileju so podelili tri donacije. Slabovidnim sestram Anici, Milki in Poloni Podobnik
s Cerkljanskega Vrha nad Sovodnjem smo
pred osmimi leti, ko so bile še učenke, poklonili povečevalnik in računalniško opremo.
Danes so pridne študentke s kopico prostočasnih dejavnosti, med njimi je tudi dobrodelnost. Prejele so 1.200 evrov štipendije za
dodatne oblike izobraževanja.
Slepa deklica Patricija Raztresen, ki obiskuje
šesti razred OŠ Poljane, nam je v zahvalo za
350 evrov donacije zapela dve čudoviti pesmi. S tem denarjem ji bodo kupili prenosno
delovno mizo.
Tretja donacija v vrednosti 1.200 evrov je bila namenjena otrokom s posebnimi potrebami razvojnega oddelka Vrtca Škofja Loka.
Ravnateljica Janja Bogataj je povedala, da
bodo kupili ipad, s pomočjo katerega se bodo lahko izražali otroci, ki težko govorijo.
Na slovesnosti v galeriji Krvina je nastopil kitarski trio Al Capone, ki ga vodi Denis Kokalj. Program je povezovala Monika Tavčar,
najmlajša članica LK Škofja Loka.
V LK Celje smo prepričani, da se da pomagati v
več različnih oblikah, velikokrat tudi s toplo besedo, druženjem … In prav zato smo se odločili, da pomagamo tistim, ki so si pripravljeni vzeti čas za kulturne užitke, se nasmejati, družiti
po predstavi in preživeti dan nekoliko drugače.
Z nakupom vstopnice za predstavo Gajaš, arestant, v kateri blesti odlični Vlado Novak, smo
zbirali denar za slepe in slabovidne.
Tisti, ki ne vidijo, ampak gledajo s srcem, bodo pomoči LK Celje zelo veseli, tako kot se vsako leto prazničnega darila razveseli slepi deček
Filip iz Laškega, ki mu v LK Celje pomagamo že
vrsto let. Vsi, ki smo se ob predstavi zbrali v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, smo gledali s srcem in si zaželeli čudovito prihajajoče leto
Simona Brglez, F: Dušan Hus
2012!
LK Ljubljana Tivoli
Za slabovidno Tanjo
900 evrov donacije smo jeseni namenili nakupu braillove vrstice za vztrajno učenko OŠ Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem, 12-letno Tanjo Turičnik. Deklica, ki na desno oko vidi le petodstotno, na levo pa nič, je prava borka.
Skupaj s humanitarnim zavodom VID iz Kranja,
zasebnimi donatorji in skrbnimi starši nam je
uspelo deklici podariti pripomoček, ki ji bo skupaj s prilagojeno programsko opremo omogočal
napredovanje v izobraževanju. Prisrčna izročitev je bila 28. oktobra v prostorih Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Ob tej priložnosti nam je Tanja z uporabo braillove vrstice že tekoče prebrala svoje zahvalno besedilo z
Alenka Marter, F: A. M.
ekrana računalnika.
lion 21
LEO KLUB KONJICE
Nove discipline
v Konjicah
Konjičani smo že z začetkom Leo leta resno zagnali motorje. Med vsemi aktivnostmi izpostavljamo najodmevnejše štiri. Sezono smo odprli s prvič izvedenim
projektom, dobrodelnim večerom zumbe, in s tem klubsko aktivnost razširili tudi na šport. Novembra smo uspešno organizirali zdaj že tradicionalno Dobrodelno Leo olimpijado. Kmalu bomo postavili še dobrodelno božično stojnico z napitki za tople dni. Prispevki iz vseh treh
projektov so namenjeni letovanju otrok iz
manj premožnih družin, ki obiskujejo lokalne osnovne šole. V začetku decembra
smo konkretizirali novembrske akcije iz trgovskih centrov − zbiranje raznoraznih
potrebščin − in v sodelovanju z LK Konjice obdarovali socialno ogrožene družine.
ANA GORINŠEK
LK Bled Golf
V srcu dobrota,
v hiši toplota
Leo klub Maribor
Bowling
v Mariboru
Ker je bil lansko leto Leo bowling zelo uspešen dogodek, smo se v Leo klubu Maribor odločili, da ga ponovimo. 18.
novembra smo se zbrali v Bowling centru
Strike v Mariboru. Na druženje ob prijetni
timski igri smo povabili člane iz drugih Leo
klubov na štajerskem koncu. Da bi se bolje spoznali, smo igrali v mešanih skupinah
in druženje nadaljevali v lokalnih barih,
pogovarjali pa smo se o dejavnostih v drugih Leo klubih in izmenjali informacije o
prihajajočih dogodkih. Obljubili smo si, da
se kmalu spet srečamo in nadaljujemo naše glavno poslanstvo, to je pomoč tistim,
ki jo najbolj potrebujejo. ANJA HRIBERNIK
Tudi v Brežicah!
V LK Bled Golf smo skupaj z Dinersom
International v sklopu Diners golf turnirja zbrali sredstva za pomoč družini Mrak.
Družino smo oskrbeli s štirimi tonami peletov, ki jo bodo čez zimo ogrevali v novem domu. V Sloveniji je kar nekaj socialno ogroženih družin, vendar je zelo malo
takšnih, v katerih bi bila oba starša s posebnimi potrebami. V družini Mrak imata
oba starša cerebralno paralizo in sta zato gibalno zelo ovirana. Zaradi prostorske
stiske in pomanjkanja sredstev se je bila
družina primorana preseliti v še nedokončano hišo. Z donacijo kurjave smo ji vsaj
malo olajšali novo pot, vsem njenim članom pa smo zaželeli veliko sreče in izpolnjenosti v njihovi novi hiški.
22 lion
Od pogorišča do
toplega doma
Nasmejana družba v mariborskem Bowling
centru Strike.
LK Brežice
Zadovoljstvo družine Mrak ob misli, da ji bo
čez zimo toplo.
LK Ankaran Istra
Poleti 2011 se je v Brezovici pri Gradinu družini
Šavle zgodilo nekaj, česar si njeni člani niti v sanjah niso predstavljali. Zgorela jim je hiša. Novica
o tragediji je hitro obkrožila Obalo in nanjo so se
s ponujeno pomočjo med prvimi odzvali obrtniki
pod vodstvom pobudnika in koordinatorja Dimitrija Vivode, dolgoletnega člana Lions kluba Ankaran Istra. Njegova nesebična želja po
pomoči je »okužila« vse, ki jih je v imenu družine prosil za pomoč. Rezultat tega človekoljubnega dejanja obrtnikov je v rekordnem času prenovljena hiša družine Šavle. V LK Ankaran Istra smo
ponosni na veliko srce našega liona Dimitrija in v
veliko čast nam je, da smo z donacijo lahko tudi
mi pomagali.
LK Dobrovo
Domača kuhinja
v Brdih
Idejni oče lionizma na Dolenjskem Vladimir Bahč
in Mateja Sušin Brence iz brežiškega kluba.
Na pobudo idejnega očeta lionizma na
Dolenjskem in v Posavju Vladimirja Bahča smo 19. septembra v Brežicah ustanovili Lions klub Brežice. LK Brežice se je tako pridružil že štirim posavsko-dolenjskim
klubom v Novem mestu, Ribnici, Trebnjem
in Krškem. Predsednik kluba Aleksander
Brence želi skupaj s 24 člani, ki prihajamo
z različnih delovnih področij, slediti poslanstvu in misli Melvina Jonesa: »Združimo
naše talente v delu, da izboljšamo okolje,
v katerem živimo.« Zavedamo se, da živimo v težkih časih in da je pomoči potrebnih na našem koncu države iz dneva v dan
več, zato si bomo še posebej prizadevali, da postanemo prepoznaven dejavnik na
področju dobrodelne dejavnosti v Brežicah
Lidia Zbašnik, Foto: L. Z.
in okolici.
Člani LK Dobrovo Hedvika in Vanja Jelinčič ter
Silvan Peršolja. Vanja je 16-kilogramskega purana pekel celih 24 ur.
LK Dobrovo je doma v vinorodnih Brdih, zato je njegova največja akcija povezana s krstom vina. Sveti Martin je tudi letos poskrbel za zbor Lions-ov z vseh koncev Slovenije in tudi prijateljev Lions-ov iz
italijanskega Distrikta 108 TA/2. Na martinovanju sta se srečala tudi guvernerja Leonardo Forabosco in Dorijan Maršič. Ker
vsi radi kuhamo, je vseh 170 naših zvestih
in novih gostov uživalo ob postreženih
dobrotah in žejo »gasilo« z izbranimi vini
Vinske kleti Goriška brda. Vsekakor prijeten in družaben dogodek, vreden obiska
tudi naslednje leto.
Nadja Pahor Bizjak, F: Polona Ipavec
Klubsko ogledalo
LK KAMNIK
Dobra dela in dobra hrana
Zadnji petek v novembru smo se kamniški
Lions-i po enoletnem premoru ponovno
zbrali na dobrodelni kulturno-kulinarični
prireditvi. Večerjo je popestrila gostinska
ekipa gostilne Repnik, za vrhunska vina
smo poskrbeli klubski sommelieri, kulturni pridih prireditvi pa sta dodala zagotovo najboljša slovenska klapa Mali grad iz
Kamnika in priznani dramski igralec Zvone Hribar. Med gosti smo še posebno prisrčno pozdravili drugo viceguvernerko Distrikta 129 Alenko Marter, ki je z naklonjenostjo pozdravila uvodne besede našega predsednika Marka Vrhovnika, ki je izpostavil dvojni namen prekrasnega večera: družiti se s prijatelji in prispevati sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin. S to prireditvijo se letošnja dejavnost
kamniških Lions-ov še ni končala, saj bomo 20. in 21. 12. na kamniškem Glavnem trgu postavili še dobrodelno stojnico, na kateri vsako leto zbiramo sredstva
MATIC ROMŠAK
za druš­tvo Sožitje.
LK TRBOVLJE
LK VELENJE
V duhu
dobrih del
Viceguvernerka Distrikta 129, Alenka Marter,
in predsednik LK Kamnik, Marko Vrhovnik.
Čeprav ne vidijo,
si želijo brati!
LK BRNIK
Z naravo in glasbo
Člani LK Brnik, utrujeni od intenzivne hoje.
Predstavniki LK Brnik smo združili zanimanje
za nordijsko hojo, s tem da smo skrb za okolje povezali tudi s humanitarnimi nameni. Skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj in
z donacijo cepiva proizvajalca GlaxoSmithKline
smo izvedli 603 cepljenja otrok proti klopnemu meningoencefalitisu. Akcija je potekala od
junija 2010 do novembra 2011 in je osnovno
zaščito proti KME omogočila 201 otroku.
V Kulturnem hramu v Cerkljah smo 18. novembra organizirali dobrodelno prireditev, in
sicer monokomedijo Jureta Ivanušiča Od tišine do glasbe. Z velikim odzivom smo zbrali
kar nekaj sredstev, ki bodo namenjena pomoči
mladi družini z bolnima dvojčicama iz Trbovelj.
LK LJUBLJANA OMNIA
Lenart je igral
s Siddharto
V LK Trbovlje smo novo klubsko leto začeli julija s podelitvijo priznanj in nagrad štirim zlatim maturantom, kar je naša tradicionalna akcija.
V mesecu oktobru smo skupaj z Mladinskim centrom Trbovlje, Turističnim druš­
tvom Trbovlje ter Gimnazijo in ekonomsko
srednjo šolo Trbovlje organizirali prvi dobrodelni bazar rabljene otroške opreme v
Trbovljah. Zbrana sredstva smo namenili za
našo vsakoletno pomoč slepim in slabovidnim. Pripravljamo se na sodelovanje v akciji Plakat miru, zbiramo rabljena očala in
z novoustanovljenim Leo klubom Trbovlje
pomagamo slepemu Trboveljčanu Dušanu
pri pisanju druge knjige.
Decembra smo z našo stojnico sodelovali
na dobrodelnem Miklavževem sejmu v Trbovljah. Lepo, zabavno in predvsem dobrodelno v vseh pogledih. MIRO PIRNAR, F: M. P.
Otvoritev braillove table; levo bivši predsednik
LK Velenje Bruno Zagode, desno vodja projekta Dragan Martinšek.
V LK Velenje smo si ob 10. obletnici delovanja zastavili nalogo, da pomembnejše
kulturno-zgodovinske objekte v Velenju v
sodelovanju z MOV označimo s tablami z
braillovo pisavo. Slepim in slabovidnim želimo omogočiti samostojno branje informacij o objektu, ob katerem so. Eno braillovo tablo smo namestili pred vhodom v hotel Paka, kjer je tudi sedež LK Velenje, drugo pa na steno Kulturnega doma Velenje,
in sicer 15. oktobra, ko smo s tem zaznamovali mednarodni dan bele palice. S tem
projektom trajno prispevamo kamenček v
mozaik mestne kulturne in infrastrukturne
dediščine ter opozarjamo, da so med nami
tudi ljudje, ki se dnevno srečujejo s težavami zaradi prizadetega vida. V prihodnosti
želimo braillove table namestiti še na mes­
tno galerijo, občinsko upravno stavbo, velenjski grad in vilo Bianco.
Lenart je navdušen nad fanti iz Siddharte!
V LK Ljubljana Omnia smo desetletnemu dečku Lenartu, ki je preživel transplantacijo ledvic,
izpolnili veliko željo. Na velikem koncertu v ljubljanskem klubu Cvetličarna je 1. decembra zaigral s svojo najljubšo skupino, Siddharto. Preizkusil je tudi Boštjanove bobne!
Po tonski vaji in po tem, ko je odigral pesem
s Siddharto, so ga zelo prijazni fantje iz skupine povabili v zaodrje na kratko druženje in klepet. Lenart je bil ob tako prijetnem in odprtem
srečanju s svojimi idoli več kot navdušen, dobil je dodatno energijo za spopadanje s svojimi
zdravstvenimi težavami tudi v prihodnje. Dogodek je organiziral sklad Uresničujmo želje, ki ga
ZORAN VELESKI
upravlja naš klub.
lion 23
23
LK Koper Obala
Osvajamo obalne
vrhove
LEO KLUB KOPER – CAPODISTRIA
Dve akciji
na Obali
Tako smo zbirali higienske pripomočke za Krizni center za otroke in mladostnike Koper.
Skupinska slika na vrhu sončnega Slavnika.
Člani LK Koper Obala smo letos organizirali drugi tradicionalni Lions pohod na Slavnik, ki
je znan tudi kot koprski Triglav in je le borih trideset kilometrov zračne črte oddaljen od morja. Njegov vrh nekaj nad tisoč metri nadmorske višine je jamstvo za izjemen razgled, ki ob
jasnem dnevu sega do Benetk ter Snežnika in
Učke na jugu. Vzpona so bili najbolj veseli naši
najmlajši pohodniki.
V prelepem sončnem popoldnevu smo se člani
LK Koper Obala odzvali vabilu LK Ankaran Istra
in se udeležili tradicionalnega dobrodelnega
turnirja v balinanju Marezige 2011. V odlično
izpeljani akciji, ki je gostila bolj in manj profesionalne Lions igralce, so gostitelji zbrali okoli
300 evrov, mi pa smo v trdi konkurenci zasedli
nehvaležno 4. mesto. Vrnemo se naslednje
DAVOR ŽUVELA, F: D. Ž.
leto!
LK Krško
Sonček zasijal
z novo močjo
Konec oktobra smo se člani LK Krško
udeležili svečane otvoritve novih prostorov
Društva za cerebralno paralizo Sonček Posavje in bili navdušeni nad njegovim predstavitvenim programom. Z donacijo smo k
temu prispevali tudi Lions-i iz Krškega.
Med našimi akcijami v decembru sta običajno tudi obdaritev otrok in obisk varovancev v domu na Impoljci. Zato smo se
letos odločili, da bomo z igračami obdarili otroke v vrtcih v Krškem in Sevnici ter
jim tako polepšali čas, ki ga namenijo igri.
Družili se bomo z varovanci doma na Impoljci, ki so nas že lansko leto gostoljubno sprejeli medse in nam pokazali, kako
ustvarjalno preživljajo svoj vsakdan. Srečanja se veselimo tudi letos. ANA KUKOVIČIČ
24 lion
V oktobru smo člani Leo kluba Koper –
Capodistria v Mercator centru Koper zbirali higienske pripomočke za Krizni center
za otroke in mladostnike Koper. V akciji
smo zbirali: zobne ščetke in zobno kremo,
damske higienske vložke, šampone, mila,
dezodorante, robčke, kreme ... Do konca
dneva smo nabrali dva nakupovalna vozička najrazličnejših pripomočkov, ki smo
jih še istega dne predali socialnim delavcem centra. Mesec pozneje smo na tržnici
v Kopru organizirali stojnico s kuhanim vinom in mafini; tako smo zbrali 200 evrov
prispevkov, s katerimi bomo kupili pakete hrane za otroke iz socialno ogroženih
Sara Stepančič,
družin. F: Martina Kmet in Sofija Urumović
lk Barje
LEO KLUB CELJSKI VITEZI
S smehom
do pomoči
Gledališka uspešnica s 500 ponovitvami je pritegnila občinstvo.
Člani Leo kluba Celjski vitezi smo ponovno nasmejali dvorano Celjskega doma, tokrat z Jamskim človekom Uroša Fürsta, ki je na Dobrodelnem Leo večeru smeha razbil nekaj mitov
o odnosih med moškimi in ženskami, ob tem
pa pripomogel k lepemu izkupičku prireditve.
Zbrana sredstva v znesku kar 2.800 evrov bodo v enakih deležih podarjena Društvu paraplegikov JZ Štajerske za akcijo »Še vedno vozim – vendar ne hodim« in Medobčinskemu
društvu slepih in slabovidnih Celje.
Dogodka seveda ne bi bilo mogoče izpeljati
brez sodelovanja SiTi teatra, Občine Celje, Prosignala in vseh medijskih pokroviteljev, ki se
jim za pomoč iskreno zahvaljujemo. Prav tako
pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki so se odzvali
našemu povabilu in preživeli lep večer.
Povezujemo generacije 2011
Člani LK Barje smo se v oktobru zbrali na
tradicionalnem dogodku Povezujemo generacije na Ljubljanskem gradu in si ogledali predstavo Švejk. S prijatelji kluba smo
zbirali sredstva, ki jih bomo namenili tistim,
ki imajo v življenju manj sreče. Posameznikom in podjetjem, ki so darovali, se iz srca
zahvaljujemo, saj smo zbrali 2.000 evrov,
ki jih bomo namenili za pomoč starejšim v
Ljubljani in nakup dvigala gojenca Doma za
invalidno mladino v Kamniku. Na prireditvi
se nam je pridružil tudi IPDG Anton Horvatič, ki je s predsednikom kluba Alešem Polajnkom nagovoril zbrane.
V novembru smo sodelovali tudi v natečaju Plakat miru, ki ga v našem klubu uspešno vodi Zlata Bela. Izdelek Ajde Pajnič iz
OŠ Šmartno pod Šmarno goro se je uvrstil v finalni izbor v distriktu, na kar smo
zelo ponosni.
V tednu od 19. do 23. decembra vas med
14. in 20. uro člani LK Ljubljana Barje va-
bimo na sladko božično stojnico med kavarnama Zvezda in Platana, vaše prijazne
prispevke pa bomo namenili izgradnji dvigala za dečka, ki je gojenec Doma za invalidno mladino v Kamniku.
Aleš Sitar, F: A. S.
Klubsko ogledalo
LEO KLUB DOMŽALE
Na valovih radia
LK TREBNJE
Nekoga moraš
imeti rad
LK MARIBOR
Prostovoljno delo
mladih
Bili smo gostje na Radiu Hit.
Člani Leo kluba Domžale imamo za seboj
zanimivo jesen. 14. oktobra smo organizirali prvo predstavitveno Leo stojnico v lokalu Cuba Libre v Domžalah. Goste smo želeli
seznaniti z Leo gibanjem in našim klubom.
Pridno smo delili brošure o našem gibanju,
klubu in tudi balone. Morda dobimo kak­
šnega novega člana.
27. oktobra je naša predsednica Pika Polona Penca klub in naše akcije predstavila poslušalcem Radia Hit. Zainteresirane je povabila, da se nam pridružijo in nas spremljajo
na spletni strani ter Facebooku.
Na ploščadi v središču Domžal smo se sestali 19. novembra in zbirali prostovoljne
prispevke za obdarovanje socialno ogroženih otrok iz okolice. Na stojnici smo ponujali pečeni kostanj, domače mafine in kuhano
vino. Prodajali smo tudi ročno izdelane voP. P. P.
ščilnice in skupaj zbrali 300 evrov.
LK NOVO MESTO
Brez odmora!
Predstavniki LK Maribor z mentorico in tremi mladimi prostovoljci.
Na dogodku nas je obiskal tudi guverner Dorijan Maršič.
Tudi letos smo člani LK Trebnje na prvem
srečanju v septembru sprejeli plan dela
za mandatno obdobje z novo predsednico Darinko Krevs. Spet bo naš glavni vir finančnih sredstev dobrodelni ples. Njegova
letošnja rdeča nit bo misel »Nekoga moraš imeti rad«. S tem želimo poudariti, da
tudi ko se ti življenje kruto sesuje, ko postaneš slep, gluh in nem, ti je dana možnost prisluhniti srcu ter nato dati ljubezen in dom nekomu, ki je za to prikrajšan.
Prav zato smo izkupiček prireditve namenili rejniškim otrokom oz. rejencu, ki si želi
svoje kuharske sposobnosti nadgraditi na
Višji strokovni šoli za turizem in gostinstvo
na Bledu. S štipendijo, ki jo bo prejemal v
času študija, mu želimo polepšati študentsko življenje, saj je odvisen od družbe in
dobrotnikov. Darinka Krevs
Pred približno desetimi leti smo v LK Maribor
začeli nagrajevati prostovoljno delo mladih, kar
ostaja ena od najpomembnejših aktivnosti kluba. Pobudnik je bil naš lion Peter Skuber, univ.
dipl. klin. psiholog, ki je v svoji dolgoletni praksi spoznaval težave in potrebe mladih. Tako je
Peter v klubu prevzel organizacijo dela z mladimi s poudarkom na nagrajevanju njihovega
prostovoljnega dela.
Doslej je bilo v ta program vključenih preko sto
mladih prostovoljcev na treh osnovnih in petih
srednjih šolah v Mariboru in okolici, ki so več
kot 8.000 ur pomagali sošolcem pri učenju,
starejšim osebam pa pri delu, nakupu različnih
potrebščin ipd.
Najprizadevnejšim smo 15. oktobra podelili
priznanja v kapeli na Škofijski gimnaziji Antona
Martina Slomška. Ob tej priložnosti sta Srečko
Mlakar, predsednik kluba, in Peter Skuber izročila dve zlati in eno srebrno priznanje za 100
oz. 50 ur opravljenega prostovoljnega dela.
Alojz Ivanušič, F: Sonja Kamplet Rotar
Člani LK Novo mesto smo zasadili Lions drevored.
Člani LK Novo mesto z novim predsednikom
Borisom Dularjem smo uspešno izpeljali tradicionalni dobrodelni ples, na katerem smo s svojimi
dobrotniki zbrali toliko sredstev, da bomo lahko uresničili nakup električnega skuterja za srednješolko in paraplegika. Nekaj denarja pa bomo namenili obdarovanju, saj bomo poleg šole s prilagojenim programom obiskali tudi nekaj
vrtcev in jim pomagali s praktičnimi darili.
Med pripravami na našo osrednjo prireditev smo
zasadili del posebnega Lions drevoreda, obravnavali nekaj prošenj za pomoč in strokovno pomagali ob ustanovitvi LK Brežice, ki smo mu tudi
botri. Ob delu pa smo našli čas tudi za prijateljsko druženje članov in naših partnerjev, kar vse
JOŽE KUKEC
pripomore k homogenosti kluba.
LEO KLUB NOVO MESTO
Praznično razpoloženje
Člani dobrodelnega Leo kluba Novo mesto
smo na Lions plesu krovnega kluba zbirali denar s prodajo vrtnic in tekmovanjem v
tehtanju košare. Z zbranim denarjem bomo
pomagali socialno ogroženi družini iz Novega mesta. Poleg tega smo se odločili, da takim družinam v prihajajočih prazničnih dneh
priskočimo na pomoč z zbiranjem življenjskih potrebščin. S tem namenom smo se
povezali z novomeškim Rotaract klubom in
košarice postavili v dva novomeška nakupovalna centra. Razveselili pa bomo tudi otroke, za katere smo pripravili božična darila.
lion 25
25
LK DOMŽALE
Nasmeh v Domžalah
Gledališče Nasmeh, edino slovensko gledališče
slepih in slabovidnih, letos praznuje 15. obletnico svojega delovanja. Tokrat se publiki predstavlja z dramo Mauricea Maeterlincka Slepci, ki so
jo mnogi Lions-i že videli. 22. novembra pa smo
člani LK Domžale združili moči s KUD Franceta
Bernika in napolnili dvorano. Pred predstavo smo
ta dan izkoristili za naše redno torkovo srečanje,
na katerem smo pozdravili tudi guvernerja Dorijana Maršiča in bodočo guvernerko Alenko Marter. Pogovarjali smo se o članstvu, novih članih in
o humanitarni prireditvi ob zaključku leta.
Za konec bi se še enkrat zahvalil guvernerju
za njegov obisk in uvodne besede h gledališki
predstavi. Z vnemo, ki jo imamo Lions-i, in s pripravljenostjo za delo nam bo zagotovo tudi v
prihodnje uspevalo, da bomo še naprej uspešno
uresničevali svoje poslanstvo, kot smo ga tokrat.
Štefan POJBIČ
LK Murska Sobota
Moč miru na 44
plakatih
LK KONJICE
Dražba za
Miklavža
Predsednik kluba Milan Kolenc in vodja organizacijskega odbora prireditve Andrej Poklič.
8. oktobra smo člani LK Konjice v gostišču
Grič v osrčju vinorodnih Škalc organizirali že 8. jesensko srečanje Lions kluba Konjice. Na tradicionalni dogodek smo povabili tudi prijatelje, ki so pomagali pri uresničevanju humanitarnega poslanstva kluba.
Humanitarni namen jesenskega srečanja je
bil zbiranje denarnih sredstev za izvedbo
razpisa za štipendiranje in študijske pomoči v šolskem letu 2011/2012 in za Miklavževo obdarovanje družin, ki ga člani kluba
ob pomoči Leo kluba Konjice izvedemo v
prazničnem decembru.
Pomurske osnovne šole so se tudi letos odzvale na povabilo LK Murska Sobota, da rišejo na
temo miru in sožitja med ljudmi. S petih osnovnih šol je na natečaj prispelo 44 plakatov. Vse
smo predstavili javnosti na razstavi, ki smo jo
simbolično odprli 3. decembra, na svetovni dan
invalidov, saj prav Lions-i pomemben del pomoči namenjamo invalidom. Plakati bodo do
konca leta na ogled v nakupovalnem središču
Maximus v Murski Soboti. Pet izbranih plakatov
je sodelovalo na natečaju distrikta, Ines Fridau Tivadar iz OŠ Kapela in Žan Stajnko iz OŠ Cezanjevci pa sta se uvrstila v finalni izbor.
26 lion
V slogi je moč!
V LK Ljubljana poleg osrednje podelitve
donacij na vsakoletnem januarskem plesu rešujemo tudi številne stiske, ki zahtevajo takojšnjo pomoč. Letošnjo jesen smo
se tako odzvali prošnjam, ki smo jih konec septembra prejeli prek Centra za socialno delo Šiška. Z nakazilom smo samostojno podprli Materinski dom Ljubljana
in mu namenili sredstva za delovanje. Ker
pa je bilo med prispelimi prošnjami težko
izbirati in smo želeli pomagati vsem, smo
se povezali še z LK Ljubljana Barje in LK
Ljubljana Tivoli. Oba kluba sta se hitro odzvala in s skupnim angažiranjem je CSD
Ljubljana Šiška še pred koncem novembra prejel skupaj 3.808 evrov. Tako smo
poleg pomoči materinskemu domu olajšali življenje še osmim družinam ali posameznikom. Znova smo dokazali, da velja
rek »V slogi je moč« in da smo vsi del ene
skupne misli: Pomagamo.
PREKMURSKI KLUBI
Pomagamo skupaj
Klub je spremljajoči program dražbe izbranih vin in tradicionalno stavnico letos nadgradil s stavnico o velikosti ekstra velike
štruce domačega kruha. Zbrali smo 3.000
evrov dobrodelnih sredstev. STANKO KOLAR
LK Slovenj Gradec
Podpredsednica LK Murska Sobota Viola Bertalanič
je pozdravila mentorici in učiteljici likovnega pouka
– Ido Petek iz OŠ Kapela in Miro Petek iz OŠ Janka
Ribiča Cezanjevci – ter avtorje Tadejo Kovačič, Patricijo Balažic in Žana Stajnka.
LK LJUBLJANA
Očala za Afričane
in poslikane
posode
Ob dnevu miru je bilo v Slovenj Gradcu
precej prireditev na mestnem trgu in tudi mi smo pripravili stojnico, na kateri smo
občanom predstavljali delo našega kluba in zbirali korekcijska očala za Afričane. Oskrbovanci doma starostnikov Slovenj
Gradec so na pobudo arhitekta Kralja poslikali odpadne plastične posode za mleko, mi pa smo jih podarjali mimoidočim,
ki so prispevali prostovoljne prispevke. Te
smo predali direktorici zavoda. Kot vedno
je družba Zepter podarila čokoladice Lion,
ki smo jih podarili malčkom iz vrtcev in šolarjem, ki so v zameno prosili dedke in babice, da darujejo svoja stara očala. Zbrali
Janez Štimnikar
smo 222 očal. Začel Stane Polanič, na pomoč priskočili Olga Požgai
in Sonja Sunko, nato guverner Dorijan Maršič in viceguverner Zoran Vodopija. S skupnimi močmi breme
ni bilo več pretežko.
Lions klubi Murska Sobota, Lendava in Ljutomer smo v restavraciji hotela Diana v Murski
Soboti tokrat prvič skupaj praznovali obletnice
naših ustanovnih večerov.
Dogodek je ponazarjal naše sodelovanje v letošnjem letu, ki ga s svojimi idejami spodbujajo predsednica Olga Požgai v Lendavi, predsednica Sonja Sunko v Ljutomeru in predsednik
Stane Polanič v Murski Soboti. Klubi so bili deležni tudi pohvale guvernerja distrikta Dorijana
Maršiča za izvedbo dobrodelnih akcij in za pridobivanje novih članov, posebno priznanje za
dobrodelnost pa je guverner namenil ustanovnemu članu soboškega kluba Jožetu Toplaku.
Izkupiček dogodka, ki so ga z nastopom obogatili komorni zbor Vita iz Lendave, mojster na
harmoniki Riki Zadravec in dijaki Srednje ekonomske šole Murska Sobota z odlomki iz kabareta Pariz ali jaz!, bo prispevek k dobrodelnim
Irma Benko,
akcijam v vseh treh klubih.
F: Nataša Juhnov, Vestnik
Klubsko ogledalo
LEO KLUB ROGAŠKA
Rastemo in pomagamo
V začetku prihodnjega leta bomo Leoti iz Rogaške Slatine praznovali drugi rojstni dan. Od ustanovnih 18 članov smo se
povečali za novih 12 »Leo pripravnikov«,
kot jih kličemo v klubu. Pod leto 2011 bomo lahko zapisali, da je bilo prijetno, plodno in dinamično. Jeseni smo nekaj družinam pomagali pri nakupu šolskih potrebščin in plačilu položnic. Območnemu Rde-
LK MARIBOR
Veseli december
Dobrodelni Leo klub Brdo bo letoš­
nje božične praznike polepšal kar stotim otrokom iz socialno ogroženih družin z vse Gorenjske. V začetku decembra
smo zbrali štiri polne nakupovalne vozičke sladkarij, kar bo zadostovalo za slajše praznike otrok od Kranja do Jesenic.
Večina obdarovanj bo potekala v okviru lokalnih centrov za socialno delo ter
prek šol in društev za otroke s posebnimi potrebami. V sodelovanju z Leo klubom Domžale smo organizirali dobrodelno zabavo Veseli december za vse in zbirali sredstva za nakup prenosnega računalnik za slepega študenta iz Kranja. V
sodelovanju s KUD-om Predoslje smo organizirali predstavo za varovance društva
Sonček zgornje Gorenjske in za socialno
ogrožene otroke v okviru Centra za socialno delo Jesenice.
LK KONJICE
VI. Lions rally 2012
Martinovanje Članice LK Maribor Zarja smo na martinovo
v Vinagovi kleti v Mariboru pripravile izjemno
uspešno degustacijo vin z naslovom Z zarjami v martinovo. Pridružili so se nam člani
drugih dveh mariborskih Lions klubov – Piramide in Maribora – ter številni gostje. Navzoče sta pozdravila tudi podžupan MO Maribor
mag. Tomaž Kancler in mestni viničar Stane
Kocutar. Večer so popestrile vinske napitniLK LITIJA
čemu križu smo pomagali pri izvedbi akcije Drobtinica in prodajali kruh. V veseli december smo stopili s koncertom skupine Oktet 9, dva tedna zatem pa smo LK
Rogaška pomagali pri organizaciji gledališke predstave. Leto bomo zaključili dišeče in slastno, in sicer s peko in prodajo palačink v Rogaški Slatini ob blagoslovu konj
LUCIJA ERJAVEC
na štefanovo. LEO KLUB BRDO
ce članov Kulturno-umetniškega društva Milke Zorec iz Hotinje vasi, igrala pa nam je tudi
državna prvakinja na harmoniki Tina Bohak.
1.500 evrov zbranih sredstev bomo namenile socialno ogroženim otrokom. Zarje bomo pred božičnimi prazniki organizirale tudi
dobrodelno akcijo Božični bazar, na katerem
bomo prodajale opremo za snežaka, ki jo bo
MANJA PAŠEK izdelala Ozara. Med Litijo in Čatežem
Naši stojnici med Litijo in Čatežem.
Z drobnimi akcijami lahko dosežemo veliko, smo spoznali Lions-i v Litiji. Dobrodelna
stojnica ob poti Levstikovega pohoda se je
lani odlično izkazala in tudi letos je bila prodaja toplih napitkov pohodnikom uspešna:
izkupiček je bil nakazan Osnovni šoli Litija, ki bo tako lahko vsem svojim učencem
s posebnimi potrebami omogočila izvedbo
šole v naravi oz. naravoslovnega tedna. Da
smo plemeniti in etični, niso potrebna velika dejanja, polna odpovedovanj. Zadostuje,
da po svetu hodimo z odprtimi očmi in srcem ter pomagamo po svojih močeh.
ANDREJA ŠTUHEC
Zmagovalna ekipa V. Lions rallyja.
Lions rally je humanitarni projekt LK Konjice, ki
je prerasel v tradicionalno prireditev. Združuje
vse nas jadralske zanesenjake, ki si jadralske veščine in užitke želimo deliti s kolegi iz Lions klubov in s prijatelji na druženju v Dalmaciji. Tako
prispevamo k promociji jadranja in izvedbi humanitarnih projektov LK Konjice.
Začeli smo že pripravo VI. regate. Svoj humanitarni namen bomo predstavili ob izvedbi regate, ki bo med 30. majem in 2. junijem 2012
s startom v Biogradu. Za regato 2012 smo pripravili dve vrsti plovil, obe proizvajalca Elan Marine, in sicer Elan E350 One Design ter Elan Impression E434. Natančen program regate še
pride. Pozivamo vas, da plovila čim prej rezervirate z vplačilom akontacije v višini 1.000 evrov.
Obljubljamo vam odlično zabavo, zaradi katere se boste radi vračali na tradicionalni navtični
STANKO KOLAR
dogodek Lions kluba Konjice.
lion 27
Mednarodno dogajanje
Slovenski Lions-i
v CEEI
Guverner
v Bejrutu
Na zadnji seji boarda direktorjev LCI-ja v Hongkongu v mesecu oktobru
je bila na predlog PID Ernsta Musila iz Avstrije in mene obravnavana
problematika dosedanjega in prihodnjega razvoja lionizma v državah
centralne in vzhodne Evrope, v katerih živi več kot 300 milijonov
prebivalcev, prisotnost Lions klubov v teh deželah pa je zelo različna.
V tej skupini držav prednjačijo Estonija,
Slovenija, Hrvaška, Romunija, Makedonija in Bolgarija, nekaj slabša je slika na Madžarskem, Češkem in Slovaškem ter na
Poljskem, še veliko priložnosti za širjenje
lionizma pa ponujajo Litva, Latvija, Belorusija, Rusija, Ukrajina, Armenija, Gruzija,
Moldavija, Bosna in Hercegovina, Srbija,
Črna gora, Albanija in Kosovo.
one« (neke vrste mentorje, ki izvajajo in
imajo pooblastila začasnih guvernerjev). Ti
bodo Lions-om iz lionistično manj razvitih držav pomagali zagotavljati rast klubov
in nastajanje novih klubov, postavljati organizacijske strukture (cone, regije) ter odkrili in usposobili potencialno dobre voditelje, ki bodo lahko samostojno nadaljevali
razvoj lionizma v svojih državah in njegovo
DG Dorijan Maršič, DG Wafa Khoury, PID Salim
Moussan s soprogo.
19. septembra se je guverner Dorijan Maršič ob svojih službenih obveznostih v Bejrutu srečal tudi s kabinetom Lions distrikta
351, Libanon-Jordanija-Irak. Z guvernerko
Wafo Khoury in nekdanjim mednarodnim
direktorjem iz Libanona Salimom Moussanom so si izmenjali izkušnje iz delovanja
las­tnih Lions organizacij ter zasnovali možnost za skupno sodelovanje. Oba distrikta
sta aktivna tudi v okviru Lions mediteranske
iniciative. Medtem ko bo Slovenija Mediteransko konferenco organizirala leta 2013,
Lions distrikt 351 kandidira za organizacijo leta 2014.
Ponosni
v Maastrichtu
PDG Milan Kapetan
PDG Slavko Stošicki
Board direktorjev je v okviru svojih odborov temeljito preučil stanje in predloge, ki
sva jih pripravila z bivšim mednarodnim direktorjem Ernstom Musilom, ter odločil, da
podpre izvedbo projekta Centralno-vzhodnoevropska iniciativa (CEEI). Na čelo tega projekta je na moj predlog kot predsednika postavil Ernsta Musila, ki ga slovenski Lions-i dobro poznamo, saj nam je bil
mentor pri razvoju naših organizacijskih
struktur. Za podpredsednika projekta pa
je board direktorjev imenoval mene. Oba z
Musilom imava nalogo, da ob sodelovanju
z guvernerji distriktov, GLT- in GMT-koor­dinatorji iz držav, v katerih že obstajajo distrikti, imenujeva izkušene in uspešne Lions-e iz sosednjih ali bližnjih lionistično
dobro razvitih držav za »coordinating li-
polnopravno ter ustvarjalno vključevanje v
LCI. Takih coordinating lionov smo skupaj
z boardom imenovali deset. Med njimi sta
tudi naša PDG Milan Kapetan in PDG Slavko Stošicki. Milan Kapetan bo imel to vlogo v Bosni in Hercegovini, kjer trenutno
obstajajo šele trije bolehni klubi. Slavko
Stošicki pa bo to vlogo opravljal v Črni gori in Srbiji, kjer je položaj prav tako slab, saj
je v Črni gori edini klub, ustanovljen pred
leti, prenehal delovati, v Srbiji, ki ima več
kot osem milijonov prebivalcev, pa so sedaj
trije ne posebno stabilni Lions klubi, kar je
tudi daleč pod možnostmi.
28 lion
Projektu in njegovim nosilcem, med katerimi pomembno vlogo opravljamo prav
slovenski Lions-i, zaželimo uspešno delo in
Janez Bohorič
čim boljše rezultate.
V nizozemskem Maastrichtu je med 13. in 15.
oktobrom pod geslom Gradimo mostove (v
izvirniku Building bridges) potekal že 57. Lions
Europa Forum, ki so se ga udeležili predstavniki
skoraj vseh evropskih distriktov, prišlo pa je
tudi kar nekaj predstavnikov neevropskih Lions
distriktov. Organizatorji tokratnega Foruma
so skušali udeležence spodbuditi k razpravi o
povezavi med ljudmi, državami, Leo člani ter
bogatimi in revnimi. Ob robu Foruma se je
Lions-om z izjemno dobro obiskano stojnico,
posvečeno skorajšnji Mediteranski konferenci,
predstavil tudi slovenski Lions distrikt.
Slovenska himna
Otvoritveno slovesnost Europa Foruma je z izjemno motivacijskim govorom obarvala olimpijska zmagovalka v tenisu na vozičku Esther Vergeer. Slovenci smo bili na otvoritvi počaščeni tudi s slovensko himno, ki so jo v avditoriju zaigrali v čast Janezu Bohoriču, mednarodnemu direktorju, ki je na Forumu opravljal funkcijo liaisona
med mednarodnim predsednikom in organizaP. S.
torji Foruma. Julijska mavrica
V Termah Snovik je med 22. julijem in 1. avgustom potekal že
14. mednarodni Lions tabor mladih, imenovan Catch the Rain­
bow, ki se ga je udeležilo kar 33 mladih in njihovih spremljevalcev, kar je rekordno število udeležencev, prišli pa so iz Španije, Belgije, Nizozemske, Islandije, Italije, Danske, Švedske, Finske,
Norveške, Nemčije, Poljske, Estonije, Bolgarije, Srbije, Makedonije, Turčije, Izraela, Velike Britanije in tudi Hongkonga.
Tabor mladih je del mednarodnega programa izmenjave mladih
v okviru mednarodnega združenja Lions Clubs International. Program izmenjave poteka po načelu recipročnosti, tako slovenski
mladi v poletnih mesecih odpotujejo v tujino, mladi iz tujine pa
pridejo v Slovenijo, kjer najprej preživijo teden do dva pri gostiteljskih družinah, nato pa se udeležijo še tabora mladih.
Udeleženci tabora mladih so tako v enajstih dneh spoznavali Slovenijo, njene lepote in znamenitosti, hkrati pa so krepili medsebojno prijateljstvo ter se udeležili izobraževalnih delavnic in športnih aktivnosti. Del programa sta bila obisk adrenalinskega par-
Udeleženci tabora so si poskušali predstavljati, kakšen je svet slepih.
ka in pohod v Tamar, 28 mladih je obiskalo tudi Ljubljano, kjer so
se srečali z županom prestolnice Zoranom Jankovićem, Maribor,
Ptuj, Postojnsko jamo, Portorož in Piran ter Bled. Na mostu med
Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom pa so se srečali še z udeleženci tabora Sound of Music, ki je v tem času potekal v Avstriji.
Mladi udeleženci so bili nad Slovenijo navdušeni, in to kljub nekoliko slabšemu vremenu, ki jih je spremljalo med njihovim bivanjem v taboru. Polni izjemnih izkušenj in toplih spominov so si ob
odhodu domov tudi obljubili, da se še srečajo ter da vnovič obiPrimož Stošicki
ščejo tudi Slovenijo.
Objavljen je razpis za mednarodno izmenjavo mladih 2012.
Rok za prijavo na razpis je 31. januar 2012, prijavnice in drugo gradivo pa so dostopni na spletni strani www.lions-d129.
si/izmenjava-mladih.
Probratenje treh distriktov
Intenzivno srečevanje članov in klubov ob
meji, delovanje dveh Lions conskih odborov slovensko-italijanskega prijateljstva in izjemno lepi odnosi s hrvaškim distriktom so
privedli do pobude, da bi raven sodelovanja
med italijanskim Distriktom 108 TA/2, hrvaškim in našim distriktom dvignili s podpisom trilateralnega sporazuma o pobratenju.
Ta bo še bolj krepil medsebojno prijateljstvo in sodelovanje. Kabinet guvernerja distrikta je pobudo obravnaval na zadnji seji,
in čeprav so bili leta 2004 že podpisani ločeni sporazumi med distrikti, soglašal, da se
s tem znakom dobre volje lahko prispeva k
širjenju lionističnega gibanja in medsebojnega prijateljstva sosednjih distriktov in njiho- Dorijan Maršič, guverner Distrikta 129, Slovenija in Leonardo Forabosco, guverner Distrikta 108
TA/2 iz Italije, na srečanju v Brdih.
vih članov.
lion 29
zadnja beseda
Sanda Jerman
Ustanovna članica domžalskega Leo kluba Sanda Jerman je prepričana, da lahko posameznik začne
valiti kamen, ko pa se pridružijo prijatelji, lahko skupaj premikajo gore. Tudi zato že šesto leto opravlja
odgovorno delo zakladničarke v slovenskem Leo distriktu, kar pomeni, da zelo natančno pozna
uspešnost njegovih članov.
Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj
Denar ni vse, tega se mnogi zavedamo. Zato je najlepše, ko lahko
pomagaš že s svojo idejo ali svojimi rokami. Zato so mi všeč akcije, pri katerih s svojim delom narediš spremembo. Včasih pa veliko štejeta že topla beseda in druženje. Mnogokrat pozabimo, da
je veliko ljudi osamljenih in da že nasmeh, ki ga podeliš z neznancem, lahko polepša dan.
Zakaj ste se odločili, da boste svoj prosti čas posvetili dobrodelnosti, in to prav lionizmu?
Delati dobro mi je bilo od nekdaj izziv, ker verjamem, da se vsa dobrota vrača. Splet naključij me je pripeljal med Leo-te, in sicer med
srčne in zanimive ljudi. Ker si želim, da bi bil svet lep in dober kraj
za vse ljudi, je leoizem zame prava pot.
Kakšno je vaše osebno vodilo pri humanitarnem udejstvovanju? Se z leti spreminja?
Mislim, da ostaja skozi vsa leta enako, in sicer delaj dobro, verjemi
v ljudi in tako potem tudi sam lahko dobro živiš. Kot posameznik
lahko začneš valiti kamen, ko pa se ti na poti pridružijo prijatelji,
lahko premikaš tudi gore.
Lahko bi rekli, da ste nekako prav vi tisti, ki najnatančneje poznate uspešnost slovenskih Leo-tov, če to ocenjujemo po zbiranju sredstev. Kako bi ocenili delo zadnjih nekaj let?
Res je. Delo in uspešnost slovenskih Leo klubov sta tudi v svetovnem merilu zelo opazna, saj se številčno – glede na število prebivalcev v Sloveniji – uvrščamo v sam svetovni vrh. Tudi finančno
smo bili v teh letih zelo uspešni, saj smo poleg številnih prostovoljnih ur zbrali in podarili skupno skoraj pol milijona evrov.
Katero akcijo bi lahko izpostavili kot najuspešnejšo v letu
2011?
To vprašanje pa je pravi izziv, saj so klubi pri svojih akcijah zelo aktivni in inovativni. V veselje mi je bilo, ko sem na zadnji seji poslušala poročila klubov, kako se znamo organizirati in z uresničitvijo
zanimivih idej zbirati sredstva. Morda se sploh ne zavedamo dovolj,
kako težko je danes zbirati humanitarna sredstva in jih nato predati v prave roke. Tako je letos nastala že druga knjiga Levček Aleksander in njegov zaklad, tokrat pravljica za otroke, ki opisuje, kako
pomembno je zaščititi prijatelja. Poleg tega smo bili del velikega gibanja Očistimo Slovenijo, ki je bilo tudi na naši ravni zelo uspešno.
Trenutno pa klubi pripravljajo novoletne stojnice, namenjene zbiranju sredstev za obdarovanje otrok iz socialno šibkih družin.
Seveda pa materialna pomoč ni najpomembnejša. Katera
oblika pomoči vam je najbližje?
30 lion
Ste ustanovna članica Leo kluba Domžale; kako se je klub
razvijal od leta 2003 pa do danes?
Začelo nas je deset, vsi smo bili študenti in dijaki, ki smo svoj prosti čas vlagali v kvalitetne projekte. Stkale so se prijateljske vezi, ki
so neprecenljive. Danes je klub še vedno vitalen in močan, kar mi
je v največji ponos. To namreč ostane.
Kakšno je pravzaprav delo zakladnika, gotovo so bolj in
manj prijetne stvari?
Zakladnik skrbi za finančno plat delovanja kluba. Ukvarja se s
prejemom in izdajo računov, plačevanjem in skrbjo za pozitivni
finančni tok. Že kar nekaj let pa imamo tudi računovodski servis,
ki poskrbi za zaključno poročilo, kar je z vidika slovenske zakonodaje pomembno, da se ne znajdemo v težavah. Moje delo običajno
zajema sodelovanje pri vseh akcijah distrikta, kar je tudi privilegij,
saj drugače težko ohranjaš pregled nad vsemi dejavnostmi.
Lionizem je prežel vaše zasebno življenje na najlepši možni način, bi nam zaupali, kako?
Da, lahko se pohvalim, da smo dobili sedaj ne več najmlajšo levčico v distriktu. Lani se nama je s partnerjem rodila energična Zoja Ivana, ki bo šla prav gotovo po najinih stopinjah, vsaj idej, kako
zapolniti najin prosti čas, ji nikakor ne zmanjka. To je tudi glavna
sestavina življenja – ljubezen, ki se izrazi skozi male ljudi.
KDO VAM SVETUJE PRI IZBIRI KOMUNIKACIJSKEGA PRIBORA?
`