Metod Dolinšek – Življenjepis

Življenjepis Metoda Dolinška,
kandidata SD za župana Mestne občine Maribor
Rojen sem 17. septembra 1971, po horoskopu sem devica, otroštvo in mladost sem
preživel v Selnici ob Dravi, kjer sem obiskoval tudi osnovno šolo. Imam starejšega
brata, znanega mariborskega pediatra, in mlajšo sestro, ki dela in živi v Združenih
državah Amerike. Že v osnovni šoli sem bil vseskozi aktiven, odličnjak, športnik,
predvsem pa tovariš sošolcem in drugim.
Poleg šole in drugih aktivnosti pa me je oče vseskozi navajal tudi na kmečka opravila.
Tako sem se že kot otrok naučil brusiti in uporabljati koso, voziti traktor in druge
zanimive reči. Naučil pa sem se tudi, kako iz nečesa majhnega, kot je drobno oko iz
jablanove veje, ob znanju, pozornosti in skrbi, ter vestnem delu, zraste velikanska
jablana, obložena s slastnimi sadeži.
Moji predniki so živeli od zemlje, jo obdelovali in od nje živeli. Prihajam namreč iz
sadjarske in drevesničarke družine, kjer že več generacij pridelujemo sadje in
vzgajamo sadno drevje za prebivalce Štajerske in Koroške. Tudi danes nam naše
okolje nudi vse pogoje za dostojno življenje, le izkoristiti jih je potrebno znati.
Leta 1986 sem se vpisal v prvi letnik II. gimnazije. Obiskoval sem II. gimnazijo. To
obdobje je bilo eno najbolj pestrih in bogatih v moji mladosti. Rušil se je družbeni
sistem, naša šola pa je bila območje ustvarjalnosti, alternativnih idej in neskončnih
možnosti. Zahvala za tako ustvarjalno okolje gre predvsem ravnatelju, ki je II.
gimnazijo razvil v eno najkonkurenčnejših srednjih šol v širši evropski regiji. Kot se je
spodobilo, sem aktivno sodeloval v utripu šole, organiziral okrogle mize, sodeloval pri
delovanju mladinske organizacije in kot aktivni športnik odbojkaš nastopal v slovenski
ligi.
Četrti letnik sem opravljal v ZDA, kamor sem se odpravil na dijaško izmenjavo. Bil sem
med tistimi srečneži, ki je imel že kot mladostnik iz socialistične države možnost
izkusiti življenje v kapitalizmu. To leto življenja pri ameriški družini me je naučilo
nečesa, kar mi pride prav še danes. Naučil sem se oceniti ljudi, s katerimi se prvič
srečam. Ta izkušnja mi pride prav, ker sem po značaju zaupljiv človek in verjamem v
dobre namene drugih.
Že takrat pa sem tudi spoznal, da med in mleko tečeta le v pravljicah in filmih, drugje
pa je potrebno trdo delati in imeti tudi srečo.
Po vrnitvi iz ZDA sem se vpisal na Fakulteto za kemijo v Ljubljani, a že kmalu sem
spoznal, da me naravoslovje ne zanima več, pritegnila me je ekonomija. Razpadla je
država, odcepili smo se in dobili nov družbeni sistem, a le redki so to takrat sploh
opazili. Obiskoval sem Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, jo uspešno končal in si
pridobil naziv univerzitetni diplomirani ekonomist.
Že med študijem me je vseskozi zanimalo pridobivanje praktičnih izkušenj. Prva
priložnost se mi je ponudila leta 1992, ko je v Mariboru, na vrhuncu kolapsa, ekipa
strokovnjakov iz ZDA izvajala razvojni projekt »Maribor jutri«. Tam sem s svojim
odličnim znanjem angleščine delal kot prevajalec, hkrati pa črpal iz velikega koša
znanja, ki so ga posedovali tuji strokovnjaki. Takrat sem na predstavitveni konferenci
ob začetku projekta, zastavil vsem tam prisotnim (večinoma pomembnim
Mariborčanom) eno samo vprašanje, ki je v Mariboru aktualno še danes: »Kdo bo pa ta
načrt izvajal?«
V času študentskih let sem aktivno deloval v domačem kraju, kjer smo ustanovili
mladinsko društvo Bakheros, ki deluje še danes. Sodeloval sem v delu Študentske
organizacije v Ljubljani, kjer je študentski vladi, katere član sem bil, leta 1993 uspelo
doseči dogovor z Vlado RS o študentskih bonih. Velika zmaga za študentsko
populacijo v Sloveniji.
Počasi pa sem se začel vračati nazaj k Mariboru. Veliko nas je bilo v Ljubljani in želeli
smo si, da bi študenti imeli svoj klub, kjer bi bili organizirani in bi lahko delovali. Tako
je nastal Klub mariborskih študentov (KMŠ). Sam sem bil ustanovni član in predsednik
kluba. Delovanje kluba je bilo vezano tako na Ljubljano kot na Maribor.
Med študijem pa sem se vseskozi tudi strokovno angažiral na področju razvoja. Tako
sem leta 1998 kot študent pričel prakso na Institutu za prenos znanja in tehnologije v
Ljubljani, kjer sem imel priložnost neposredno sodelovati v procesu pridruževanja
Slovenije EU. Tam sem se tudi dodatno izobrazil iz področja projektnega vodenja,
lokalne samouprave, javnega managementa, javnih financ in Evropske kohezijske
politike.
Pridobljena znanja so mi omogočila, da so me leta 2000 kot lokalnega eksperta
angažirali prvi mednarodni delodajalci na projektu »Podpora razvoja 47 občin JV
Slovenije«, ki ga je financirala Kraljevina Nizozemska in izvajal VNG International
(Skupnost nizozemskih občin). Moja naloga je bila organizacija in izvedba usposabljanj
za zaposlene in odločevalce, ter priprava občinskih razvojnih načrtov. To so bile prve
občine v Sloveniji, ki so dobile moderne planske dokumente in rezultati projekta so v
večini občin še danes vidni.
Med leti 2002 in 2003 sem kot neodvisni strokovnjak vodil delovno skupino, ki je
pripravljala »Ocene primernosti Regionalnih razvojnih programov« za Centralno
Slovenijo, Primorsko in Dolenjsko, kjer smo ocenjevali izvedljivost zapisanih
programov in projektov, ocenjevali organiziranost regijskih struktur, ter vključenost
civilne družbe in gospodarstva v načrtovanje.
Zatem sem sodeloval kot ekspert v mednarodnem projektu »Evalvacija programa
podpori podjetništvu v regiji JV Evrope – BAS Programme« ki ga je financirala
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), izvajalo pa svetovalno podjetje iz
Francije.
V letu 2004 sem kot Ekspert za razvoj in človeške vire sodeloval pri izvedbi projekta
»Regionalni razvoj v Armeniji – REDAM«, financiranem s strani Evropske komisije, ki
ga je izvajalo svetovalno podjetje iz Italije. Za nalogo smo imeli vzpostaviti temelje
regionalnega razvojnega načrtovanja v dveh regijah.
V letih 2006 in 2007 sem kot mednarodni svetovalec projektni ekipi deloval na Kosovu
in v Makedoniji. Bil sem angažiran na projektu »Regionalni razvoj in stabilnost - REGS
II«. Projekt je financirala EU in države donatorke, potekal je v 13 občinah, izvajala pa
ga je mednarodna nevladna organizacija CARE International. Projekt je vzpostavljal
pogoje za učinkovitejšo javno upravo v občinah, ustvarjal nove poslovne priložnosti in
razvijal čezmejno gospodarsko in kulturno sodelovanje.
V letu 2007 sem kratek čas deloval na Hrvaškem kot del projekta za vzpostavitev
regijskih struktur Organizacije Združenih narodov za razvoj (UNDP).
Kot sodelavec UNDP me je pot vodila v Srbijo, kjer sem kot mednarodni diplomat
Združenih narodov in član vodstvene ekipe skrbel za izvedbo in zaključek programa
»Razvoj in obnova občin – MIR II«, financiranega s strani EU in držav donatork. Moja
naloga je bila vzpostaviti in usposobiti za delovanje novoustanovljeno regionalno
razvojno agencijo in podpirati občine pri njihovih razvojnih načrtih. Razvil sem shemo
v višini 10 milijonov EUR za financiranje delovanja regionalnih razvojnih agencij v
Srbiji, ki jo je financirala EU, ter pripravil projektni predlog za nadaljnjo podporo
regionalnemu razvoju na jugu Srbije. V okviru projekta smo pripravili tudi Regionalno
razvojno strategijo za jug Srbije. Poleg neposrednih aktivnosti na terenu pa sem kot
strokovnjak za razvoj pripravljal različne dokumente iz področja regionalnega razvoja
in razvojnega načrtovanja za odločevalce na nacionalnem nivoju in za mednarodno
skupnost v Srbiji.
Med leti 2009 in 2011 sem kot vodja projekta in mednarodni svetovalec za razvoj vodil
mednarodni projekt »Podpora razvoju 13 občin Juga Srbije«, ki ga je financirala
Avstrijska razvojna agencija (ADA). V okviru projekta smo pripravili Strategijo razvoja
podeželja za Južno Srbijo, razvili Regijske mreže za trajnostni razvoj, z vključevanjem
deležnikov v procese odločanja. Razvili smo informacijsko bazo za spremljanje in
razvoj projektnih predlogov iz področij zelene energije in obnovljivih virov, ekološkega
turizma, pridelave in predelave ekološke hrane in razvoja podjetniških con. Svetovali
smo vodstvom 13 občin glede vključujočega vodenja občin, glede participativnih
metod razvojnega načrtovanja in glede izvajanja razvojnih politik. Pripravili smo
projektne predloge za ključne regijske razvojne projekte na področjih zelene energije,
turizma, prehrane in razvoja človeških virov, vzpostavili pa smo tudi sistem za
spremljanje razvoja regije.
Od leta 2011 do sedaj sem deloval pretežno v domačem okolju, na vrsti različnih
projektov, med drugim sem sodeloval pri pripravi »Vmesne Evalvacije programov na
področju znanosti, inovacijske politike ter visokega šolstva«, ki jih iz kohezijskih
sredstev financira EU, svetoval sem pri izvedbi projekta podpori kmetijstvu na Kosovu
”NOA Kosovo”, bil sem predavatelj na delavnici “Vrednotenje mednarodne razvojne
pomoči, ki jo izvaja Republika Slovenija”, ter sodeloval pri projektu »LIFE Ljubljanica
povezuje«.
Od februarja 2014 sem direktor malega svetovalnega podjetja Razvojni center d.o.o. v
Mariboru.
Moje aktivno politično udejstvovanje se pričela leta 1998. Takrat smo se mladi iz
Selnice ob Dravi, kjer sem takrat še prebival, odpravili na lokalne volitve, kmalu po
tem , ko smo s svojo aktivno kampanjo poskrbeli, da je referendum o ustanovitvi
samostojne občine uspel. Dosegli smo uspeh na volitvah in med leti 1998 in 2007 sem
bil tri mandate občinski svetnik. Tako sem ob svojem profesionalnem delu z občinami
spoznal tudi politično delovanje in njegove značilnosti, kar je pomembno pripomoglo
k mojim profesionalnim uspehom.
Leta 2013 sem bil na nadomestnih svetniških volitvah izvoljen v Mestni svet MOM, v
katerem sem deloval kot vodja svetniške skupine Socialnih demokratov, pri tem pa
ščitil interese meščanov in meščank. V tem času sem se uveljavil kot oster kritik
prejšnje in sedanje mestne oblasti in s svojimi predlogi poizkušal vplivati na boljše
vodenje mesta.
Z aktivnim delom in predvsem z argumenti smo kljub majhnosti svetniške skupine
velikokrat uspeli s svojimi predlogi. V mestnem svetu smo vedno podpirali predloge v
interesu meščanov in nasprotovali sprejemanju odločitev, ki niso v skupnem interesu.
V letu in pol sem dodobra spoznal notranji ustroj mesta in odnose med posameznimi
organizacijami in posamezniki. Ti odnosi so pogosto neproduktivni, včasih celo
odkrito sovražni, predvsem pa zelo netransparentni.
Ena mojih velikih prednosti pri urejanju teh nezdravih odnosov bo moja neodvisnost
do vseh ključnih akterjev v Mariboru, saj je bila moja profesionalna kariera vezana na
druga mesta in države.
Sem tudi ustanovni član Slovenskega društva evalvatorjev, profesionalnega združenja
strokovnjakov za vrednotenje javnih projektov in politik, član Balkanske evalvatorske
mreže ter član Združenja nadzornikov Slovenije.
Prosti čas preživljam z družino in obdelujem svoj mali sadovnjak.
`