Organizacijski odbor posveta - Sindikat policistov Slovenije

Organizacijski odbor posveta
»CESTA KOT DELOVNO OKOLJE«
Adil Huselja, vodja projektne skupine za psihosocialno pomoč v Sindikatu policistov
Slovenije, kontakt: [email protected]
Srečko Lorenčak, predsednik sindikata delavcev avtoceste, kontakt:
[email protected]
Alojz Borštnik, predsednik sindikalne enote DARS d.d. pri Sindikatu železniškega transporta
Slovenije, kontakt: [email protected]
Katarina Primožič, p.p. vodja službe za organizacijo in kadre DARS, kontakt:
[email protected]
Helena Pleslič, strokovna sodelavka v službi za organizacijo in kadre DARS, kontakt:
[email protected]
Tanja Drofenik, vodja službe za komuniciranje DARS, kontakt: [email protected]
Jože Nose, vodja službe za varnost in zdravje pri delu DARS, kontakt: [email protected]
NAVODILA ZA PRIJAVO UDELEŢBE IN REFERATOV
Če se želite udeležiti posveta, prosimo, da to sporočite organizacijskemu odboru po
elektronski pošti na naslov: [email protected] ali [email protected]
Število mest je omejeno, zato bodo prednost imeli avtorji referatov ter tisti predstavniki
institucij in organizacij, ki so tesno povezani s cesto kot delovnim okoljem.
Če ţelite sodelovati na posvetu z referatom, ob prijavi do 30. 9. 2011 navedite še
naslov referata, podatke o avtorju ali avtorjih in kratek opis vsebine (do 300 besed)
referata. Organizacijski odbor bo vse prispele prijave referatov pregledal in
najustreznejše izbral za predstavitev na posvetu. O uvrstitvi v program strokovnega
posveta bodo avtorji obveščeni do 7. oktobra 2011.
Končne pisne referate oziroma prispevke pričakujemo najpozneje do srede, 19. oktobra
2011. Pravočasno oddani referati, ki bodo strokovni in izdelani skladno z navodili bodo
objavljeni tudi v zborniku, ki bo izšel po strokovnem posvetu. Podrobnejša navodila za
pripravo referata so navedena v nadaljevanju.
NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO REFERATOV
REFERAT
Referat je predstavitev vnaprej pripravljenega prispevka v desetih do petnajstih minutah,
po kateri je mogoča pet do deset-minutna razprava. Referat lahko obsega najmanj 4
strani oziroma 12.000 znakov s presledki, največ pa 12 strani oziroma 36.000 znakov s
presledki. Delovni jezik na posvetu bo slovenski, zato naj bodo v tem jeziku tudi vaši
prispevki.
NASLOV IN AVTOR(JI)
Na začetku naj bo naveden naslov referata, temu pa sledi navedba avtorja in ustanove,
kjer deluje. Če je avtorjev več, se vsakega navede v svoji vrsti. Akademskih oziroma
strokovnih naslovov avtorjev se na tem mestu ne navaja.
Primer: Ime, Priimek, Ustanova, Kraj
Ime, Priimek, Ustanova, Kraj
POVZETEK
Sledi povzetek z največ 660 znaki (10 vrstic). Ta naj na kratko opredeli temo, ki jo
obravnava prispevek, in povzame ugotovitve. Splošne ugotovitve in misli ne sodijo v
povzetek, temveč v uvod.
BESEDILO
Prispevki naj bodo na papirju formata A4, s presledkom med vrsticami 1,5 in velikostjo
črk 11 cpi. Besedilo naj bo obojestransko poravnano.
ZGRADBA BESEDILA
Posamezna poglavja v besedilu naj bodo ločena s samostojnimi podnaslovi in ustrezno
oštevilčena.
Primer:
1. NASLOV
2.1 PODNASLOV
2.1.1 Podnaslov 3
SEZNAM LITERATURE
V seznamu literature je treba po abecednem redu navesti le navedene avtorje. Literatura
pa mora biti navedena tako, kot kažejo naslednji primeri:
1. knjiga: Novak, B. (1997). Avtomobili na cesti. Ljubljana: Slovenska knjiga.
2. članek: Gašperlin, M. (2006). Al' prav se piše Schengen ali schengen? Revija
Varnost, št. 4, str. 15 - 17. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
3. članek v zborniku ali knjigi: Garb, A. (2007). Mednarodna varnost. V zborniku
prispevkov VIII. Slovenski dnevi varstvoslovja – varnost v sodobni družbi groženj in
tveganj. Urednik B. Lobnikar. 30. maj – 1. junij 2007, Bled. Univerza v Mariboru,
Fakulteta za varnostne vede. Str. 145 – 155.
4. diplomsko delo (magistrsko, doktorsko): Hus, A. (2001). Delež mladoletnikov med
kršitelji javnega reda in miru. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za družbene vede.
NAVAJANJE MEDMREŢJA
Vse reference se začenjajo na enak način kot pri navajanju literature, le da temu sledi še
naslov na medmrežju, kot kaže primer:
Belovič, M. (2008). Ko zapoje gumijevka
http://delo.si/clanek/ljubljana/ (18. 5. 2007).
in
je
pes
spuščen
s
povodca.
Pri navajanju zanimivih naslovov v besedilu (ne gre za navajanje določenega
dokumenta) zadošča navedba naslova (primer: http://www.policija.si). Posebna
referenca na koncu besedila v tem primeru ni potrebna.
BIBLIOGRAFSKI SKLIC
Ko v besedilu navajamo, parafraziramo ali povzemamo misel kakega avtorja, se nanj ali
na njegovo delo sklicujemo v oklepaju. Med priimkom in letnico ne pišemo vejice.
Primeri:
(Vidic 1995)
(Kristan in Videk 2006)
(Kreslin idr. 2002)
Okrajšava str. v bibliografskem sklicu ni potrebna, razen če pripomore k jasnosti. Več
številk strani ločimo med seboj z vejico, obseg strani izrazimo z dvema številkama, med
katerima je stični vezaj.
Primera:
(Zidar 1997, 45)
(Kreslin idr. 2002, 23-32, 78)
Iz izvirnega besedila lahko dobesedno povzamemo celotno poved ali več povedi. Tak
navedek postavimo med narekovaje vključno z njegovimi ločili: končno ločilo povedi
navedka je znotraj narekovajev, to se pravi, da je sklepni narekovaj za končnim ločilom.
Ob navedku moramo navesti tudi vir prevzetega besedila. To storimo z bibliografskim
sklicem, s katerim bralca napotimo na bibliografski opis tega vira, ki je v seznamu
literature. Bibliografski sklic ne pripada navajanemu besedilu, zato ne sme biti vključen
med narekovaje.
Primera:
… "besedilo" (Vidic 1995: 19)
… "besedilo" (Čakš 2001: 23-24).
Če sta avtorja dva, pri sklicevanju navedemo oba, npr. (Klepec in Mežnar 1989), če pa
so avtorji trije ali več, navedemo le prvega izmed njih in dodamo et al., npr. (Jacobson et
al. 2006).
SLIKE, DIAGRAMI IN TABELE
Ti naj bodo pripravljeni v posebnih datotekah, v besedilu pa mora biti jasno označeno
mesto, kamor naj bo vnesena slika. Skupna dolžina prispevka ne sme prekoračiti dane
omejitve. Če avtor iz tehničnih razlogov grafičnih dodatkov ne more oddati v elektronski
obliki, je izjemoma sprejemljivo, da odda slike priloženemu besedilu. Avtor mora v tem
primeru na zadnjo stran slike napisati zaporedno številko in naslov slike, prav tako mora
biti besedilo opremljeno z naslovom in s številčenjem slike. Diagrami se prištevajo med
slike. Vse slike in tabele se številčijo. Številčenje poteka enotno in ni vezano na
številčenje poglavij. Naslov slike je naveden pod sliko, naslov tabele pa nad tabelo.
Praviloma je v besedilu navedeno vsaj eno sklicevanje na sliko ali tabelo.
Primeri:
… (slika 4)…
… (tabela 1)…
Kot vidimo na sliki 4….
Pregled tabele 3 pokaže….
OPOMBE POD ČRTO
Številčenje opomb pod črto poteka neodvisno od zgradbe besedila in se začne s številko
1. Posebej opozarjamo avtorje, da so opombe pod črto namenjene pojasnjevanju misli,
zapisanih v besedilu, in ne navajanju literature
PREDSTAVITEV AVTORJEV
Na koncu referata dodajte kratko predstavitev vsakega od avtorjev (največ 300 znakov
oziroma 5 vrstic na avtorja). Predstavitev naj vsebuje: ime in priimek, akademski
oziroma strokovni naziv, položaj oziroma delovno mesto, delovno področje in področje
raziskovalnega oziroma strokovnega interesa.
FORMAT ZAPISA PRISPEVKA IN POŠILJANJE
Sprejemamo samo prispevke, napisane z urejevalnikom besedila MS Word. Prispevke
posredujte po elektronski pošti na naslednja naslova: [email protected]
in [email protected]
`