Javno dobro - Digi data doo

28.3.2012
I. DOLOČANJE GRADBENE PARCELE
II. JAVNO DOBRO
(Vabljeno predavanje pri predmetu Zemljiška politika
študij UL BF – Krajinska arhitektura – II. stopnja)
Predavatelj: mag.
mag Marijana Vugrin
Ljubljana,, 29.3.2012
Ljubljana
1
28.3.2012
Vsebina predavanja
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Določitev gradbene parcele
•
Termini, ki se uporabljajo
•
Pogled nazaj (zakonodaja)
•
ZVEtl
•
Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
Javno dobro
•
Lastnina
•
Kaj je javno dobro
•
Javno dobro kot lastnik v zemljiški knjigi
2
28.3.2012
Študijska literatura:
Prosojnice predavanja:
http://www.digidata.si/projekti/62
Za razširitev znanja lahko pregledate prosojnice predavanj:
VPLIV SPREMEMB NEPREMIČNINSKE ZAKONODAJE NA UREJANJE NEPREMIČNIN
http://www.digidata.si/projekti/50
tri članke,
čl k ki
k so bili
l objavljeni
l
v Geodetskem
d
k
vestniku:
k
DEFINIRANJE POJMA JAVNO DOBRO
GV 49/2005-3 http://www.geodetski‐vestnik.com/49/3/49‐3.htm
JAVNO DOBRO KOT LASTNIK V ZEMLJIŠKO KNJIGI – KDO JE ŽE LALASTNIK
GV 54/2010-2 http://www.geodetski‐vestnik.com/54/2/54‐2.htm
GEODETSKE EVIDENCE KOT POVEZOVALNI ČLEN MED LASTNINO IN PROSTOROM
GV 55/2011-2 http://www.geodetski‐vestnik.com/55/2/55‐2.htm
diplomsko nalogo:
Kristina Luzar: ANALIZA KATEGORIJ UREJENOSTI FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ NA PRIMERU
VEČSTANOVANJSKIH SOSESK V TRBOVLJAH
http://eprints.fgg.uni‐lj.si/1022/1/GEV_0357_Luzar.pdf
•
3
28.3.2012
UVOD ALI
OSNOVE JAVNIH
NEPREMIČNINSKIH EVIDENC
4
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
J
Javne
nepremičninske
mič i sk evidence
id
• Zemljiški kataster
• Kataster stavb
• Zemljiška knjiga
• Register nepremičnin
• Zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture
5
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Podporne evidence javnim nepremičninskim evidencam
• Centralni register
p
prebivalstva
• Poslovni register Slovenije
• ………
•
•
•
•
•
Register prostorskih enot
Evidenca trga nepremičnin
Topografski načrti in karte
Digitalni ortofoto
Digitalni model reliefa – DMR
6
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kaj je zemljiški kataster?
•
Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih.
»Zemljiški
Zemljiški kataster se povezuje z zemljiško knjigo« (ZEN, 4. člen).
•
p
j stvarne pravice
p
na
Je edina uradna evidenca,, ki povezuje
nepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor
oziroma prostor poveže z lastnikom.
Zemljiški kataster kot evidenca ima opisni in grafični del.
7
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka),
status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena
parcela),
zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metodo
določitve, status),
površina parcele,
Za vse n
naštete
dejanska raba parcele,
podatke je zemljiški
vrsta rabe parcele
kataster izvorna
evidenca, razen za
zemljišče pod stavbo,
podatek
boniteta zemljišča,
o lastniku parcele .
lastnik in
upravljavec.
Lastnik je prevzet
podatek iz zemljiške
š
knjige. 8
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)
Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene
katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo
parcele in označena s parcelno številko.
“Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela (v
nadaljnjem besedilu
besedilu: parcela).
Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske
občine, ter je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in
označeno z identifikacijsko oznako.”(16. člen ZEN)
“zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske
površine skupaj z vsemi sestavinami”(1. člen ZZK-1C)
9
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)
Enolično je parcelna številka določena s šifro katastrske občine in
parcele.
2715 katastrskih občin
(1 Hodoš,…, 2715 Morje)
10
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)
V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:
• 99.................zemljiška parcela brez poddelilke
•
161/6............zemljiška parcela s poddelilko
•
*115...............stavbna parcela brez poddelilke
•
*194/1............stavbna p
parcela z p
poddelilko
11
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavbna parcela je v zemljiškem katastru označena z * npr.*115.
(v zemljiški knjigi je bila do 1. maja 2011označena s .S, npr. 115.S)
Taka oznaka je ostanek oštevilčbe parcel iz preteklosti in je pomenila
parcelo, ki je zajemala zemljišče pod stavbo (fundus) ali pa zemljišče z
funkcionalnim zemljiščem (vrsta rabe stavbišče v katastru).
12
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kaj danes pomeni parcela označena z *.
“fundus stavbe”
“del fundus stavbe”
“fundus stavbe in okoliško zemljišče”
13
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Meje parcele in parcela (urejena meja, urejena parcela).
Meja v naravi
Je skupek linij, ki razmejujejo
sosednja zemljišča v naravi.
Urejena meja
Je meja parcele, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi
dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe. Točke
(
(zemljiškokatastrske
ljišk k t t k ttočke),
čk ) ki jo
j definirajo,
d fi i j so d
določene
l č
s predpisano
d i
natančnostjo .
Urejena meja
1101
23
1102
24
22
25
14
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih
nepremičninskih
evidenc
Ali je meja urejena lahko
vidimo na “Prikazu parcele”
(mapna kopija) in v vpogledu v
podatke o nepremičninah za
registrirane uporabnike.
!!!V javnem
j
vpogledu
l d to
t nii
vidno!!!
Kdo lahko pripravi uradno
potrdilo “Prikaz
Prikaz parcele”:
parcele
•Geodetska uprava,
•upravne enote in
•geodetska podjetja.
15
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kako vemo katera meja je urejena?
Parcela, za
katero je izdan
“Prikaz parcele”
16
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Meje parcele in parcela (urejena meja, urejena parcela).
Urejena parcela
Je parcela, ki ima urejeno parcelno mejo in na podlagi podatkov urejene
meje izračunano površino.
Pri urejeni parceli je površina parcele v naravi enaka površini podani v
opisnem delu evidence zemljiškega katastra.
Urejena parcela
Urejena meja
17
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kako vemo katera parcela je urejena?
V javnem vpogledu imamo podatek o “urejeni parceli” – DA/NE.
18
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metodo
določitve, status).
Zemljiškokatastrska točka – ZK točka
Je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem
koordinatnem sistemu.
Zk točke
koordinatnega
katastra
Zk točke
grafičnega
katastra
19
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Grafične podatke zemljiškega katastra ločimo na:
• zemljiškokatastrski prikaz in
• zemljiškokatastrski načrt.
prikaz
načrt
č t
20
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
ZKP je enak ZKN
ZKP
Območja koordinatnega
katastra vzdrževanega
koordinatno
(npr. merilo1:1000 –
nove izmere)
ZKN
ZKP ni enak ZKN
Območja
Ob
čj grafičnega
fič
katastra
vzdrževanega z
vklopom (npr. merilo
1 2880
1:2880
21
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Zamik ZKP Zg. Jezersko
D jans a raba
Dejanska
ra a
(Zg. Jezersko)
!!!!Zamik znaša 9m!!!!
22
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Površina parcele
Je podana v m2 in je enaka seštevku površin posameznih delov parcele
(
(posameznih
h vrst rab),
) ki
k sestavljajo
l
parcelo.
l
23
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Površina parcele
Zemljiški kataster ima opisni in grafični del. Zato obstajata tudi dve
površini:
š
atributna in grafična.
fč
Atributna površina NI vedno enaka grafični površini!
Pravno veljavna je vedno in samo atributna površina!
Atributna površina
Grafična površina
24
28.3.2012
Kar naj bi bilo
Kar je
DEJANSKA
RABA
NAMENSKA
RABA
• GURS
• Zzkat (1974)
• MKGP
• ZEN (2006),
ZP č t(2007) Z
ZPnačrt(2007),Z
kmet-1(2008)
• OBČINA
• ZPnačrt(2007)
• za kar se
uporabljajo
(37 vrst rab)
• za kar se
dejansko
uporabljajo (5
up ; 19+7
9
skupin;
detajlnejših rab
• Določena s
planskimi akti
občin
VRSTA RABE
Rabe prrostora
lahko tudi že je
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
25
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Vrsta rabe parcele:
do 21. aprila 2011 –ZEN
do 30. junij 2012 - ZDoh-2H
Imamo štiri
š
skupine
k
vrst rabe:
b
OSNOVA ZA IZRAČUN
Č
KD
•
Kmetijska zemljišča
•
Zemljišča pod gradbenimi objekti
•
Zelene površine
•
Nerodovitna zemljišča
Vrstam rabe iz skupine kmetijskih zemljišč je bil pripisan tudi
katastrski razred (od 1 do 8).
26
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Dejanska raba zemljišč
Grafični prikaz dejanske rabe na
MKGP
http //rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
27
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
•
•
•
•
•
•
MKGP vodi podrobnejše rabe, ki se združujejo v
5 osnovnih posplošenih rab, ki se kot atributni
podatek vodijo
p
j na parcelo
p
v zemljiškem
j
katastru:
Kmetijska zemljišča (od 1100 – 1600)
Gozdna zemljišča (2000)
Pozidana zemljišča (3000)
Vodna zemljišča (4100,4210,4220,7000)
Nerodovitna zemljišča (5000,6000)
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
28
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Boniteta zemljišča
Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki
bonitetnih točk . Vodi se na parcelo.
Vodi se za zemljišča, ki jih po dejanski rabi uvrščamo v kmetijska in
gozdna
d
zemljišča,
l šč parcele
l z drugimi
d
dejanskimi
d
k
rabami
b
imajo
boniteto nič (0).
Boniteta zemljišč je bila parcelam določena v postopku prve
nastavitve na podlagi podatka o:
• dejanski rabi
• vrsti rabe
• katastrskem
k t t k
razredu
d
• pripadnosti katastrskega okraja in
• boniteti vzorčnih parcel.
29
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Boniteta zemljišča vpliva na:
•
izračun vrednosti zemljišča v postopku množičnega
vrednotenja
d
j
30
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Boniteta zemljišča vpliva na:
•
izračun odškodnine po noveli
Z k
Zakona
o kmetijskih
k
ij kih zemljiščih
ljiščih
Parcela velikosti 3000 m2
Boniteta 65
Odškodnina:
Odš. m2 x bon.t. x pov =
0,22 x 65 x 3000 = 42.900
•
na katastrski dohodek
“Katastrski dohodek se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in
boniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke
glede na posamezne vrste dejanske rabe.
rabe ” (6.
(6 člen ZUKD-1
ZUKD 1)
31
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kataster stavb je evidenca o stavbah in o delih stavb.
Stavba jje objekt,
j
, v katerega
g lahko človek vstopi,
p , in ki je
j namenjen
j
njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali
druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za
njegovo substanco.
Stavba ima en del ali več delov. Posamezni del stavbe je prostor
oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja.
Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo
j tudi njeni
j
skupni
p deli,
če so določeni.
Stavba
Del
stavbe
32
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Podatki, ki se vodijo v katastru stavb so (ZEN, 73. člen):
• identifikacijska oznaka (številka stavbe in dela stavbe ter šifra in ime
k
katastrske
k občine)
bči )
• upravljavec,
• lega in oblika,
• površina,
površina
• dejanska raba,
• številka stanovanja ali poslovnega prostora,
(voden vendar javno ni viden )),
• lastnik (voden,
• podatki o povezavi z registrom prostorskih enot,
• podatki o povezavi z zemljiškim katastrom in
podatki o povezavi
p
z zemljiško
j
knjigo.
jg
• p
Lega stavbe je podana v grafičnem delu katastra stavb, ostali podatki
se vodijo v atributnem delu.
33
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Identifikacijska oznaka
Identifikacijska oznaka je sestavljena iz šifre katastrske občine,
občine
številke stavbe in številke dela stavbe trodelni identifikator.
XXXX-XXXX-XXX
2101-15-1
34
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavba
Lega in oblika
EVIDENCA –ATRIBUTNI PODATKI
Del stavbe
35
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavba
Lega in oblika
EVIDENCA – GRAFIČNI DEL
36
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Stavba
Lega in oblika
elaborat
Del stavbe
37
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Kaj je zemljiška knjiga?
•
Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni
objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih
dejstvih v zvezi z nepremičninami. (ZZK_NPB_C, 1. člen).
P d tki ki se vpisujejo
Podatki,
i j j v zemljiško
ljišk k
knjigo:
ji
•
•
•
•
Predmet stvarnih pravic (nepremičnine)
Pravice (stvarne in obligacijske pravice)
Pravna dejstva (zaznamba)
Imetniki pravic (fizične in pravne osebe)
38
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo so:
• Zemljiška parcela
• Stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice (tudi stavba
z enim delom)
• Stavba v etažni lastnini (kot splošni skupni del stavbe v
etažni lastnini
• Posamezni
P
i deli
d li stavbe
t b v etažni
t ž i lastnini
l t i i
• Stavbna pravica
39
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
1. Osnovna enota vodenja – ukinitev ZKV
17 izpisov za
17 nepremičnin
1 izpis za
17 nepremičnin
Vsaka nepremičnina
p
se nahaja na svojem
izpisu
40
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Nova nepremičnina (v smislu enote vodenja).
Stavba 355
Stavba 354
St b 356
Stavba
Stavba 357
Vpis nepremičnine v ZKNJ
Parcela 209
Stavbna p
pravica 209
Stavba 358
Stavba 359
St b 360
Stavba
41
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Osnovni in širši pravni položaj
42
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Zemljiškoknjižni izpisek je
sestavljen iz več vsebinskih
delov:
1. Nepremičnina
1
2
2 Plombe
2.
3
3. V korist vsakokratnega
lastnika
4. Osnovni pravni položaj
4
5. Podrobni podatki o
izvedenih pravicah in
zaznambah
Taka oblika izpiska obstaja od
sprejetja novele ZZK-1C
5
(1.5.2011)
43
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Oblika izpisa
pred 1.5.2011
1. Plombe
2. A1 list - nepremičnina
3. A2 list – poočidbe
44
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Oblika izpisa
pred 1.5.2011
4. B list - lastništvo
5. C list, ki se je delil na
list C1,C2 in C3 –
obremenitve
C1 – osebne in neprave
stvarne služnosti
45
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Oblika izpisa
pred 1.5.2011
5. C list, ki se je delil na
list C1,C2 in C3 –
obremenitve
C2 –stvarne
stvarne služnosti
C3- hipoteke
46
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
1
Nepremičnina
V tem
t
delu
d l se nahaja
h j podatek
d t k o tipu
ti (vrsti)
( ti) nepremičnine,
ič i
identifikatorju nepremičnine in podatek, kje je bil določen
identifikator
n f
r terr lahko tudi
u dodatni
n opis.
p
parcela
stavba
47
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
EL, PSD, SSD
del stavbe
1
nerazdeljeni del
48
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
1
stavbna
t b
pravica
i
Plomba
V tem delu se nahaja podatek ali je z nepremičnino povezana kakšna
zadeva, o kateri še ni pravnomočno odločeno.
Če plombe ni, imamo izpis:
2
49
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
2012
Po 1.5.2011
2
Pred 1.5.2011
50
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
V korist vsakokratnega lastnika
V tem delu se nahaja podatek:
•
ali je parcela gospodujoča
•
o solastnini na splošnih skupnih delih stavbe
•
o lastnini na posebnih skupnih delih
3
parcela
del stavbe
51
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Osnovni pravni položaj
V tem delu se nahaja podatek o vrsti osnovnega pravnega položaja,
imetniku, deležu ter seznam izvedenih pravic in zaznamb.
4
52
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Imetnik
Podaja EMŠO ali MŠ, naziv lastnika, naslov lastnika in začetek
učinkovanja vpisa imetnika.
Pri fizičnih
č
osebah je v javnem izpisu izpisan namesto EMŠO
Š
4
datum rojstva. Osebe, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo pred
sprejetjem ZZK
ZZK-1
1 (2003) so vpisane brez EMŠO ali brez MŠ.
Lastnina fizične osebe
Lastnina pravne osebe
Vpisana MŠ/EMŠO
53
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
4
Brez MŠ/EMŠO
Lastnina fizične osebe
Brez MŠ/EMŠO
Lastnina ???pravne osebe
54
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Seznam izvedenih pravic in zaznamb
V seznamu izvedenih pravic so podani osnovni podatki izvedene
pravice, ki se veže na lastnino posamezne osebe. Podani so podatki:
•
ID omejitve
•
čas začetka učinkovanja
•
vrsta omejitve
4
55
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
4
Vrste omejitve
56
28.3.2012
Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc
Opis omejitve
5
57
28.3.2012
DOLOČITEV
Č
GRADBENE PARCELE
1.
Termini, ki se uporabljajo
2.
Pogled nazaj (zakonodaja)
3.
ZVEtl
4
4.
A li stanja
Analiza
t j na večstanovanjskih
č t
j kih
stavbah v Trbovljah
58
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
V zakonodaji, strokovni literaturi in v vsakdanjem življenju se za pojem
gradbene parcele
g
p
uporablja
p
j kar nekajj terminov:
•
Funkcionalno zemljišče
•
Gradbeno parcelo
•
Zemljišče za nemoteno uporabo stavbe
•
Pripadajoče zemljišče k stavbi
•
Ohišnica
•
……..
V vsakdanjem življenju in med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko
se največ uporablja termin: FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE.
59
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
P l
Prelomno
leto
l t za razumevanje
j in
i urejevanje
j
j “funkcionalnih
“f k i
l ih zemljišč”
ljišč”
je leto 2003:
1. Sprejetje
p j j Stvarnopravnega
p
g zakonika,, ki postavlja
p
j drugačen
g
odnos med stavbo in zemljiščem (Nepremičnina je prostorsko
odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami –
stavba je sestavina zemljišča)
2003
60
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
2. Sprejetje Zakona o graditvi objektu, ki opredeljuje obvezno
evidentiranje
j g
grajenih
j
objektov
j
v nepremičninske
p
evidence in
opredeljuje gradbeno parcelo (Evidentiranost objektov se
zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj
ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence – 16.
člen.)
Zemljiški kataster
Kataster stavb
Zbirni kataster GJI
61
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
62
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
Po 99. členu Ustave SFRJ iz leta 1963 je občina
neposredno opravljala funkcijo urejanja in uporabe zemljišča.
Z Zakonom o prometu z zemljišči in stavbami iz leta 1967 so
bila definirana kot stavbna zemljišča:
Zemljišča, ki ležijo v ožjem gradbenem okolišu mesta in naselij mestnega
značaja,
zemljišča zunaj le –tega, ki je po urbanističnem načrtu ali odloku namenjeno
za gradnjo
d j stanovanjskih,
t
j kih gospodarskih,
d
kih k
komunalnih
l ih iin d
drugih
ih objektov
bj kt tter
druga zemljišča, na katerih stoji stavba ali zemljišča, ki služijo stavbi in
njenim
j
uporabnikom.
p
63
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
Občina je torej imela na stavbnih zemljiščih upravno pravne
upravičenosti,
p
, iz teh je
j izhajalo,
j , da občina upravlja
p
j stavbno
zemljišče.
Če to zemljišče ni bilo dano v uporabo nekomu drugemu, je občina
pridobila pravico uporabe.
Za tako stavbno zemljišče se je izvedel vpis v zemljiško knjigo:
V B listu zemljiške knjige se je zavedel kot lastnik Družbena lastnina s
pravico uporabe občine.
Za potrebe graditve je občinska skupščina ali organizacija za
urejanje stavbnih zemljišč dala v uporabo stavbno zemljišče
(ponavadi proti odškodnini).
64
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
Pravica uporabe ni bilo možno prenesti na drugo osebo dokler
objekt
j
ni bil zgrajen
g j
((razen na zakonca,, potomce,
p
, posvojence,
p
j
,
starše..).
Pravica uporabe na zemljišču se je prenesla le skupaj z objektom.
Če je bila pravica uporabe dodeljena občanu,društvu, civilnopravni
osebi ali družbenopolitični organizaciji,
organizaciji se je izvedel vpis v
zemljiško knjigo:
v C list (v ZKV kjer je bilo vpisano stavbno zemljišče) je bila vpisana
zaznamba, da ima pravico uporabe zemljišča lastnik stavbe.
Ko je bila stavba zgrajena, pa se je ta prenesla v nov vložek (ali novo
zemljiško knjižno telo),
telo) kjer je bilo v posebnem delu označeno,
označeno da ima
pravico uporabe na tej parceli.
65
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
STANJE V PRETEKLOSTI
66
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je
krovno določal,
določal da gradbeno parcelo sestavljata:
•
stavbišče ali fundus in
•
funkcionalno zemljišče.
f
j
Funkcionalno zemljišče je definiral kot stavbno
zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe
ali druge naprave.
67
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE
Podobno opredelitev funkcionalnega zemljišča je ponujal tudi
bivši Stanovanjski zakon, le da je namesto zemljišča za redno
rabo stavbe podrobno našteval kaj je funkcionalno
zemljišče:
•
dostopna pot,
•
dovoz,
•
parkirni prostor,
prostor
•
prostor za smetnjake,
•
prostor za počitek in igro.
igro
V starejši sodni praksi imenujejo funkcionalno
zemljišče tudi ohišnica.
68
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE
Lastnosti:
• Definicija funkcionalnega zemljišča v resnici ni upoštevala
stvarnopravnega
t
l t i k
lastninskega
ttemelja,
lj ampak
k je
j
upoštevala le namen zemljišča.
•
Pravico do uporabe funkcionalnega zemljišča v
večstanovanjskem objektu so imeli vsi etažni lastniki in
nikogar ni mogoče izključiti od uporabe tega.
•
Funkcionalnega
F
k i
l
zemljišča
ljišč namreč
č nii bilo
bil mogoče
č
samostojno pravno prenašati.
•
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni in ne
predstavlja podlage za vpis lastninske pravice na
funkcionalnem zemljišču.
69
28.3.2012
D l čit gradbene
Določitev
db
parcele
FUNKCIONALNO
ZEMLJIŠČE
70
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
GRADBENA PARCELA
Zakon o graditvi objektov v 6.2 točki drugega člena
j g
gradbena parcela
p
zemljišče,
j
, sestavljeno
j
iz
definira,, da je
ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem
stoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.
Pravne posledice določitve gradbene parcele so izrazito
vezane na samo graditev
dit objektov
bj kt in
i nimajo
i j za posledico
l di
istih učinkov, kakor jih je imelo funkcionalno zemljišče.
71
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
GRADBENA PARCELA
Pomanjkljivosti gradbene parcele je omilil Stanovanjski
zakon ki je za razliko od prejšnjega določil, da so skupni
prostori stanovanjske stavbe med ostalim tudi zemljišče, na
k t
katerem
stavba
t b stoji,
t ji llahko
hk pa ttudi
di drugo
d
zemljišče,
ljišč vendar
d
mora biti izpolnjen pogoj lastništva takšnega zemljišča.
+
72
28.3.2012
Določitev gradbene
parcele
GRADBENA
PARCELA
73
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
GRADBENA PARCELA
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE
Z ukinitvijo posameznih določil Zurep-1 in s sprejetjem Zakona o
prostorskem
t k
načrtovanju
č t
j se jje prenehal
h l uporabljati
blj ti 180.člen
180 čl
Zurep-1, ki je pogojeval uporabo določil 6.1 točke 2. člena
((definiranje
f n ranj gra
gradbene
n parc
parcele)) , 216.(določitev
6.( o oč t gra
gradbenih
n h parc
parcel
obstoječim objektom) in 217. (preoblikovanje funkcionalnega zemljišča
večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več
gradbenih parcel) člena ZGO-1.
“Za stavbno zemljišče se po tem zakonu šteje gradbena parcela po
predpisih
p
p
o graditvi
g
objektov
j
” – 180. člen ZUREP-1.
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi
objektov (ZGO-1B) ukinja 6.1 točke 2. člena in določa, da se
Z dnem uveljavitve zakona preneha z določanjem gradbenih
parcel po 216. členu ZGO-1.
74
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
ZVEtL ni bil “sprejet” zato, ker bi bilo določanje gradbene parcele
“ukinjeno” v drugih zakonih. ZVEtL je bil “izrabljen” v ta namen zaradi
pravne praznine, ki je nastala na področju določanja funkcionalnih zemljišč
in gradbenih parcel.
Kaj je ZVEtL?
ZAKON O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG
PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU
PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)
Sprejet je bil v letu 2008, v letu 2011 je bila sprejeta novela zakona, ki
je odpravila nekatere pomanjkljivosti.
75
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
Razlogi za sprejem zakona:
76
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
77
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
78
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
Da je postopek hitrejši in optimalnejši (verjetno tudi cenejši) je
potrebno ob vložitvi predloga za določitev funkcionalnega
zemljišča
z
mj
pr
pripraviti
pr
vso p
potrebno
r n dokumentacijo.
um n
j .
Pripravljalna dela sodišča
Pripravljalna dela vlagatelja
1. D
1
Določili
l čili smo ši
širše
š
območje obdelave in
pridobili podatke sedanjega
stanja
j iz jjavnih evidenc.
79
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
2. Lastniško stanje parcel
3. Pregled stanja stavb
80
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
4. Podatki o določilih planskih aktov v času gradnje stavb
5. Podatki o
individualnih
aktih- lokacijsko
dovoljenje,
dovoljenje
gradbeno
dovoljenje,
odločbe o
določitvi funkc.
funkc
zemljišč
81
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL
6. Vzpostavitev stanja v času izdaje gradbenega dovoljenja
7. Predlog
g rešitev
82
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
Prikaz analize na območju občine Trbovlje – naselje Trbovlje
Vzorec: 720 parcel in 155 večstanovanjskih stavb
83
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
84
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
85
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah
86
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
OBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Po končani gradnji je potrebno objekte evidentirati v javne
nepremičninske evidence.
16. člen ZGO:
• Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem
zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v
zemljiškem
ljišk
k
katastru.
t t
•
Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno
dovoljenje je treba evidentirati v katastru stavb.
dovoljenje,
stavb
•
Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno
infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne
infrastrukture.
p
v ZK in KS je
j definira Zakon o evidentiranju
j
Način vpisa
nepremičnin.
Način vpisa v ZK GJI Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke
podatkov dejanske rabe
87
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
OBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti se v zemljiškem katastru evidentira
kot zemljišče pod stavbo. Za pripadajoče zemljišče ni posebnih določil.
Zemljišče pod stavbo je navpična
projekcija preseka stavbe z zemljiščem
na ravnino.
88
28.3.2012
NI samosto
ojna parce
ela
JE
E samosto
ojna parcela
Določitev gradbene parcele
89
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
OBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Obveznost vpisa v zemljiško knjigo????
• Zakon o zemljiški knjigi - ZZK_NPB_C
ZZK NPB C 38.a
38 a člen – Pouk o
vložitvi zemljiškoknjižnega predloga:
–
•
“Ob
Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini,
listini ki vsebuje ZK
dovolilo, mora notar stranke poučiti, da nemudoma vloži ZK predlog….”
Določila Stvarno p
pravnega
g zakonika ((člen: 38,, 49,, 107,, 141,,
143, 148, 194, 215, 234, 251 in 257)
90
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
OBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES
Določila SPZ kdaj vpis v zemljiško knjigo pomeni nastanek ali
učinkovanje pravice:
•
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim
poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (49.člen);
•
Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z
p
v zemljiško
j
knjigo
j g ((107.člen);
)
odločbo sodišča in z vpisom
•
Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva
vpis v zemljiško knjigo (141.člen);
(141 člen);
Ni kazenskih sankcij, vendar pravica “ne učinkuje” dokler ni
vpisana v ZKNJ
91
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
PRAVICA GRADITI je opredeljena v 6.1 točki 2. člena Zakona o graditvi
objektov
j
((ZGO-1)) in sicer:
Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o
kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem
zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo.
Dokazilo o pravici graditi je opredeljeno v 56.
56 členu
zakona:
•
izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da
ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali
kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki
mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni
nepremičnini,
92
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
D k il o pravici
Dokazilo
i i graditi
diti
•
Notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis
pogodbe
p
g
o pridobitvi
p
lastninske ali kakšne druge
g stvarne oziroma
obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki
investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni
nepremičnini.
•
Pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi
oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali
•
Druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma
izvajati dela na določeni nepremičnini.
93
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Če govorimo o lastninski pravici, govorimo o vpisu osebe, ki uveljavlja
pravico graditi – le ta je vpisana ZK izpisku v razdelku osnovni pravni
položaj nepremičnine.
Če govorimo
Č
i
o drugih
d
ih stvarnih
t
ih pravicah,
i h govorimo
i
o stavbni
t b i pravici
i i ali
li o
služnosti.
Pri stavbni pravici mora biti nosilec stavbne pravice vpisan v ZK izpisku
razdelku osnovni p
pravni položaj
p
j nepremičnine.
p
94
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Če govorimo
Č
im o služnosti
l žn ti mora
m
biti in
investitor
tit vpisan
pi n k
kott n
nosilec
il
služnostne pravice v opisu omejitve v ZK izpisku.
Stvarna služnost ((ni p
pogosta
g
v primeru
p
gradnje)
g
j )
95
28.3.2012
Določitev gradbene parcele
Neprava stvarna služnost.
96
28.3.2012
JAVNO DOBRO
1.
Lastnina
2.
Kaj je javno dobro
3.
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
knjigi
97
28.3.2012
JAVNO DOBRO
.
Lastnina
Lastnina je pravno primarna pravica do stvari in
vseh koristi, ki jjih ta daje.
j
Razmerje lastnika do stvari je v celoti pogojeno z
lastninskim konceptom posamezne države in s političnim
sistemom le te.
te
98
28.3.2012
JAVNO DOBRO
.
Lastnina
Lastninski koncept v R Sloveniji
•
Pravica do zasebne lastnine je v Ustavi RS podana kot ena izmed
človekovih pravic.
•
Pridobivanje in uživanje lastnine je opredeljeno tako, da
zagotavlja uresničevanje gospodarske, socialne in ekološke
funkcije lastnine.
lastnine
•
Omogoča omejevanje lastninske pravice do skrajnih možnosti - do
odvzema te pravice, vendar samo v javno korist.
99
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Lastnina
Zakon, ki danes v Sloveniji definira pojem lastninske
pravice in posledično pojem lastninske pravice na
nepremičnini ter pojem nepremičnine, je
Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe).
Lastninska
k pravica nad posamezno nepremičnino
č
je
razvidna v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga,
n m nj n vpisu
namenjena
pis in jjavni
ni objavi
bj i p
podatkov
d tk o p
pravicah
i h
na nepremičninah. Vpis v zemljiško knjigo v
Republiki Sloveniji zagotavlja tudi pravno
varnost nosilcu vpisane pravice.
100
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Lastnina
V kolikšni meri je lastnina absolutna in neomejena
pravica, je razvidno predvsem v razmerju do javne
koristi, ki omejuje privatno lastnino.
Omejitev in lastninske pravice v javnem interesu pride
najbolj do izraza pri javnem dobru.
dobru
101
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Kajj jje JAVNO DOBRO
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim
namenom ob enakih pogojih lahko uporablja
vsakdo (splošna raba).
Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe).
Kaj je javno dobro in kakšni so pogoji
za njegovo uporabo določa zakon
zakon.
j , če se na njem
j
Javnem dobro lahko obstaja,
nahajajo objekti, ki zahtevajo tak režim
zemljišč.
102
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Kajj jje JAVNO DOBRO
Pojem JAVNO DOBRO je bil v slovensko zakonodajo ponovno uveden z
Ustavo R Slovenije leta 1991.
V obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1991 sicer prevladujejo pojmi:
•
dobrine v splošni rabi,
•
družb n llastnina
družbena
stnin v spl
splošni
šni rabi,
r bi
• …
V strokovni literaturi je ta pojem opredeljen različno, npr.:
•
Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega
interesa;
•
Javno dobro so dobrine,
dobrine ki so namenjene skupni rabi;
•
Javno dobro so stvari ali dobrine v javni lasti;
•
Javno dobro so stvari ali dobrine, do katerih je zagotovljen enak dostop.
JAVNO DOBRO JE LAHKO STVAR, DOBRINA ALI STORITEV.
103
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Kajj jje JAVNO DOBRO
Pojem JAVNO DOBRO je bil v slovensko zakonodajo ponovno uveden z
Ustavo R Slovenije leta 1991.
V obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1991 sicer prevladujejo pojmi:
•
dobrine v splošni rabi,
•
družb n llastnina
družbena
stnin v spl
splošni
šni rabi,
r bi
• …
V strokovni literaturi je ta pojem opredeljen različno, npr.:
•
Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega
interesa;
•
Javno dobro so dobrine,
dobrine ki so namenjene skupni rabi;
•
Javno dobro so stvari ali dobrine v javni lasti;
•
Javno dobro so stvari ali dobrine, do katerih je zagotovljen enak dostop.
JAVNO DOBRO JE LAHKO STVAR, DOBRINA ALI STORITEV.
104
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBRO
Kaj je bistvo javnega dobra, nam podajo razlage uveljavljanje javnega
interesa,skupna raba, javna last, zagotovljen javni dostop.
D li
Delimo
ga na:
Javno dobro v širšem smislu - to so stvari, dobrine in storitve namenjene
p
rabi,, izvajanju
j j jjavnih služb in delovanju
j organov
g
jjavne uprave
p
splošni
Javno dobro v ožjem smislu - to so le stvari, namenjene splošni rabi, rabi
vsakogar pod enakimi pogoji
105
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Kaj je JAVNO DOBRO
Ostale delitve javnega dobra
Naravno javno dobro so celinske vode in vodna zemljišča ter morje in vodna
zemljišča morja (Zakon o vodah)
G
Grajeno
javno dobro
d b so zemljišča
l šč in na njih
h zgrajeni objekti,
b k č
če so namenjeni
splošni rabi (Zakon o graditvi objektov)
Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina
na njih;
jih (Z
(Zakon
k o graditvi
dit i objektov)
bj kt )
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina
na njih,
j , kakor tudi objekti
j
ali deli objektov,
j
, katerih uporaba
p
jje p
pod enakimi
pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna
površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park,
zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno; (Zakon o graditvi
objektov)
106
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Kajj jje JAVNO DOBRO
Ostale delitve javnega dobra
Grajeno vodno javno dobro – Zakon o vodah -vodno zemljišče, ki je nastalo
zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda,
zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin, izkopa na priobalnem
zemljišču ali drugega podobnega posega v prostor,
prostor depresijsko zemljišče ali
zemljišče, ki nastane kot nasip ali zasip na vodnem zemljišču..
Javne ceste javno dobro – Zakon o cestah
Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države Zakon o železniškem prometu
objekti,
bj kti naprave iin sistemi
i t i navigacijskih
i
ij kih služb
l žb zračnega
č
prometa
t ter
t z
njimi povezana zemljišča – Zakon o letalstvu
Naravno javno dobro so naravne dobrine – Zakon o varstvu okolja
107
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
Kdaj se pojavi javno dobro kot lastnik?
•
Obči zemljiškoknjižni zakon – 1871,
•
Zakon o zemljiškoknjižni oddružitvi zemljišč za namene javnih cest
ali poti
poti, nadalje za namene kake javne koristi pričete naprave ali
odvračanje kake vode – 1894,
•
Zakon o zemljiških knjigah – 1930,
930,
•
Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig
– 1930,
•
Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini - 1965,1973.
•
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) – 1995,
•
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) – 2003 in
•
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi - 2011
108
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
ZAKON O NOTRANJI UREDITVI,
OSNAVLJANJU IN POPRAVLJANJU
ZEMLJIŠKIH KNJIG – 1930
Ta zakon postavil pravne temelje za vnos
zemljišč iz seznamov v zemljiško knjigo.
Da je zemljišče javno dobro »se pooči to svojstvo v
lastninskem listu na prvem mestu« (1. odstavek 10.
člena).
Tako postane javno dobro oseba zabeležena v
l t i k
lastninskem
li
listut
JAVNO DOBRO TOREJ POSTANE LASTNIK.
109
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK) – 1995
Z k opredeljuje
Zakon
d lj j samo prenos vpisov
i
nepremičnin
ič i iz
i seznamov v glavno
l
k
knjigo
ji
po uradni dolžnosti.
141. člen zakona:
“Stvari, ki so vpisane v seznamih, kot javno dobro, se po uradni dolžnosti
prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro.”
110
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK-1) – 2003
111. člen
Pravno dejstvo,
dejstvo da je nepremičnina javno dobro
dobro, se zaznamuje na podlagi
dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra tej
nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je
podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na
primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno).
Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega
organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto
javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra
pravnomočna
č odločba.
dl čb
Javno dobro ni več lastnik v zemljiški knjigi, ampak se status javnega
dobra zabeleži kot zaznamba v zemljiški knjigi.
111
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
Lastnik JD: država, Lokalna skupnost, izjemoma fizična ali pravna
oseba (naravno JD).
V ZKNJ BI MORALO BITI:
Država ali lokalna skupnost naj bi bili vpisani kot imetnik
osnovnega pravnega položaja v ZKNJ
V ZKNJ JE:
Javno dobro, Javno dobro v lasti RS, Javno dobro ceste in
pota,…
t
jje vpisan
i
k
kott imetnik
i t ik osnovnega pravnega položaja
l ž j
112
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
5.272.257 parcel
157.847 parcel v “lasti” različnih pojavnih
j
oblik jjavnega
dobra
195 oseb z nazivom Javno dobro ali izpeljank iz tega
naziva
3% vseh parcel
113
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
Pri 195 osebah so
nekatera poimenovanja
enaka, razlikuje se
samo matična številka
pod katero je to
poimenovanje
p
m
j vodeno v
zemljiškem katastru. 114
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
Pravne podlage za vknjižbo
ZAKONI IN UREDBE TER
POSAMIČNI PRAVNI AKTI
Posamični akti:
odločbe,
sklepi
sklepi,
naznanilni listi in
izjave.
Zakoni in uredbe:
• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK in ZZK-1),
• Zakon o železniškem prometu,
• Zakon o stavbnih zemljiščih,
• Zakon o javnih cestah,
• Uredba o kategorizaciji javnih cest in
• Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni
lastnini.
lastnini
115
28.3.2012
JAVNO DOBRO
.
Tabelarični p
pregled
g
GJD
116
28.3.2012
JAVNO DOBRO
.
Tabelarični p
pregled
g
GJD
117
28.3.2012
JAVNO DOBRO
.
Tabelarični p
pregled
g
GJD
118
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Tabelarični
pregled GJD –
podrobnejša
.
delitev za ceste
119
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
.
Zakona
Z
k
o
zemljiški knjigi
(ZZK in ZZK-1)
120
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
.
Zakon
Z
k o
železniškem
prometu
Zakon o
stavbnih
zemljiščih
121
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
.
Zakon o javnih
cestah in
Uredba o
kategorizaciji
javnih cest
122
28.3.2012
JAVNO DOBRO
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
POJAVNE OBLIKE BESEDE JAVNO DOBRO - DELITEV
1. v skupino pojavnih oblik besede javno dobro na podlagi katere je
možno ugotoviti kdo je pravi lastnik (država, lokalna skupnost) in
2. v skupino
k
pojavnih
h oblik
l k besede
d javno dobro
d
na podlagi
dl
katere
k
ni
možno ugotoviti kdo je pravi lastnik.
1
•Republika Slovenija - javno dobro,
•Naravno vodno javno dobro v lasti RS,
• Javno dobro-javna železniška
infrastruktura
infrastruktura,
•Javno dobro v lasti občine »ime občine«
(npr. Radovljica) in
•Javno dobro- Družba za avtoceste
• Javno dobro,,
• Javna posest,
• Javno dobro
ceste in pota,
• Javno dobro
vode
2
123
28.3.2012
JAVNO DOBRO
.
Javno dobro kot lastnik v zemljiški
j
knjigi
jg
124
.
28.3.2012
PRIJETNO JE BILO PREŽIVETI
ČAS Z VAMI!
HVALA!
M ij
Marijana
125
`