Anketa-starši2014

Anketa - starši 2014
Oddanih je bilo 95 anket.
Odgovori in komentarji niso lektorirani. Podani so tako, kot so bili oddani.
1. ne vem, nimam dovolj povratih informacij
2. moral bi biti napisan kakšen primer, npr. glede prihoda v šolo, prehrane,...
3. Sploh imamo na šoli to možnost? To bi pomojem mnenju pomenilo, da si vsaj 1x mesečno,
recimo 1 šolsko uro, vzamemo čas in prisluhnemo njihovim potrebam. Oni morajo prisluhniti
našim, tudi šolski sistem je eden od njih, vzamimo si tudi mi, vsaj eno urico za njihove. Tako
jim bomo dali vedeti, da so tudi oni pomembni in da je prav, ce se izrazijo!
4. odvisno katere potrebe imate v mislih.
5. Pogrešam indvidualni pristop in spodbujanje otrokovih potencialov.
1.
2.
3.
4.
5.
podobno kot zgoraj, kakšne potrebe so mišljene?
Bomo videli.
Odvisno kaj.
To bomo šele ugotovili.
upajmo!
V šoli bo moj otrok dobil dobro izobrazbo
1.
2.
3.
4.
Odvisno katerega učitelja ima
veliko podatkov ni dobra izobrazba, žal.
upam
Predvsem se mi zdi, da jih v šoli morajo naučiti realnega življenja in razumevanje življenskih
situacij. Memoriziranje informacij, ob poplavi sredstev, kjer se to informacije takoj navoljo je
nesmiselno. Otroci naj se nauičijo kreativno razmišljati.
5. Če bo šlo po tem sistemu kot je sedaj, se bojim, da bodo otroci preveč odvisni od staršev.
Izobraževanje mora potekati po sistemu, ki ga ne tangira sposobnost in pripravljenost staršev
sodelovati pri njihovih domačih nalogah.
1. nekateri učitelji teh vrednost na žalost nimajo niti sami, zato to ne morem reči da v
celoti...z njimi se je treba biti strpen in ne vpiti za vsako malenkost... se opravičujem,
vendar kot sem rekla velja to za določene učitelje.
2. Točnost-da se ne zamuja, tu se pa potem žal ustavi. Ostale vrednote, svojim otrokom
privzgajamo mi starši in menim, da je v nekaterih primerih, tako tudi bolje. Brez
zamere, ampak trenutni šolski sistem oziroma od njegovega nastanka pa do danes ni
spremenil svojih vrednot, saj uporablja glagol "morati", namesto "želeti, hoteti,
moči"!
3. O katerih vrednotah govorimo - samostojnost, samospoštovanje, razmišljanje z lastno
glavo,..., čut za sočloveka, ....ali zavedanje, da ne zmorejo narediti domače naloge
brez pomoči staršev, da ne morejo utrditi znanja, ne da bi ob njih sedeli starši in jih
učili ....
1. se vprašam, ko otroka skrbi na kakšen bo preizkus znanja - Kengurujček, temveč kdo
bo pazil nanj
1. Eden rad hodi v šolo, drugi ne
2. večkrat je jokala, ker se je bala da jo bo učiteljica kregala, če ne bo vsega znala - strah
pred učiteljem v prvem razredu in to pri nekom, ki je zelo zelo vesten - je to
upravičen občutek
1. Otroci potrebujejo preveč pomoči od staršev, pa ne gre za nesposobnost otrok,
ampak neprimeren učni sistem.
2. učiteljice dajejo naloge, ki jih mora otrok opraviti s starši. To ni prav otrok mora svoje
naloge opraviti sam. Ne pa da je zaradi tega slabše ocenjen. V tem primeru je bolj
primerno slabo oceniti otroka, kateremu so očitno starši naredili nalogo in je ni
opravil sam.
3. povsem odvisno od naloge, ki jo dobimo - večkrat celo piše da moramo starši "veselo
na delo" - smo mi morda učenci vaše šole, ali so naši otroci
1. še nismo bili deležni predstavitve, kako se uspešno učiti, obstaja veliko delavnic in
tečajev na to temo...
2. vpletanje staršev pri šolskih/domačih nalogah ne spodbuja niti samostojnosti niti
kreativnosti naših otrok. premalo se spodbuja/opazi pozitivne kvalitete učencev.
ocene so v tem starostnem obdobju odvečen stres.
3. Ne razumem najbolje te trditve? Do sedaj so mi učitelji povedali le, da je potrebno
takoj začeti brati po zlogih in ne črko po črko, če ste na to mislili? Sem pa mnenja, da
je o ustreznih načinih učenja potrebno seznaniti tiste, ki se dejansko tudi učijo in to
so otroci!
4. Do sedaj nismo zvedeli drugega, kot kako brati, če bomo slučajno poskušali sami
1.
2.
3.
4.
5.
Še ni bil potreben stik z njimi.
ne vem
Ne vem
ne vem
ne vem, ker jo nismo še potrebovali
6. Ne vem
7. Ne vem
8. ne vem
9. ne vem
10. tudi če je nebi bilo
11. nimam izkušenj
12. ne vem
13. nimam izkušenj
14. ne vem.
15. ne poznam in ne morem odg.
16. ne vem
17. ne vem; nimamo te izkušnje
18. ne vem
19. ne vem
20. sploh ne vem kaj vse obstaja,...
21. je nikoli nismo uporabljali in o tem ne morem soditi
22. Ni bilo potrebne svetovalne pomoči
23. ne vem
24. je ne poznam
1.
2.
3.
4.
5.
žal se jih zaradi narave svojega dela ne morem udeležiti
ne vem
nismo še bili na njih
predavanja g. Polajnarja super, predavnje o ustvarjalni vzgoji polomija
Kvalitetna že, vendar bi lahko bilo teh predavanj dosti več. Prav tako se mi zdi, da se
premalo potrudimo, da starši dojamejo, kako zelo pomembna so ta predavanja za
kvalitetno vzgojo naših otrok, kot celotne družbe! Posledično je na predavanjih zelo
nizka udeležba, saj nekateri sploh ne vedo za predavanja, nekateri pa se, kot sem že
omenil ne zavedajo pomembnosti le-teh!
6. ne vem
7. nepomembno
8. Drži in sem hvaležna zanje.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
ne vem, imam otroke v nižjih razredih
Ne vem
jih še nima
ne vem še
nimamo te izkušnje
ne vem
ne vem
Drži. Vesela sem, ker je možnost udejstvovanja le teh tik pred ali po pouku, pred ali
po "pedagoškim mirom". Super je tudi, ker jih lahko poberejo tudi voditelji interesnih
dejavnosti, ki potekajo izven šole.
1.
2.
3.
4.
Še vedno je preveč ocvrtih jedi, kar je nezdravo!
Kljub trudu in napredku v prehrani, je na jedilniku še vedno preveč mesa.
ne vem, popoldanska malica sigurno ni OK
nikoli ne preverjamo jedilnika; otrok je zadovoljen; komentarji drugih mamic pa niso
dobri
Moje sporočilo šoli
Šola bi morala ponuditi nabor interesnih dejavnosti pred pričetkom šolskega leta in v skladu z
interesom učencev. Predstavitev pred izbiro bi bila dobrodošla. Za športne dejavnosti je dobrodošla
tudi primerna izobrazba.
Ponosna sem, da moja hči hodi na vašo šolo, ker je dobra in večina učiteljev dela zelo dobro.
Uredite spletno stran in jo naredite uporabno/funkcionalno!!!
Malo si poglejte konkurenco.
Ko kaj iščeš, nič ne najdeš. Kaos.
Stare stvari naj gredo v arhivo.
Moj otrok potrebuje veliko pomoči od staršev:
-Veliko nalog danih s strani učiteljev to zahteva,
-otroci, ki pri jezikih nimajo pomoči staršev (njihovo neznanje) imajo slabe ocene
Moj otrok se na šoli počuti varnega:
- Premalo je narejenega v zvezi z psihičnim nasiljem med vrstniki
-ko pride do petepa in pride učenec do profesorja po pomoč ta reče da ni dežurni!!! Nedopustno
(znana sta mi 2 primera)
Šola ponuja kvalitetno šolsko prehrano.
-vsiljevanje neobičajne hrane (ponavadi otroci odklanjajo),
- na jedilniku hrana ki je večina ne mara (gobe,...) naj bo ponujena ločeno, ne pa da meso plava v
omaki - ni možnosti izbire
-mastno meso,žilnato
-predlagam solatni bife
Dežurni učenci čistijo svinjak, ki ga pustijo nekateri učenci:naj učitelj sproti zahteva od dotičnega, da
pospravi za sabo
Pedagoški mir, zaklepanje šole, deljenje razredov
tu ni nihče poslušal pripomb staršev,
To je ena najboljših šol v Ljubljani!!!!
1. Ker menim, da je šport sestavni del zdravega načina življenja ne odobravam blokade informacij o
različnih izven športih aktivnostih (odbojka, rokomet,...) ob pričetku šolskega leta 2013/14.
2. Ne razumem tako visokih stroškov fotokopiranja, kot so navedeni v poročilu na položnicah za
samoprispevek. Posebej, če jih primerjam z komercialno ceno kopije, ki je 6 centov ali manj.
Šola naj otroke pripravi na življenje. Naj se vrne vzgoja ( čeprav je moje stališče, da so prvi vzgojitelji
otroka starši, žal pa ima(m)jo različna mnenja o tem kaj je dobro za otroka in kaj ne).
Lp
Kdaj bomo starši ocenjevali uspešnost učiteljev in porabo naših ur (pomoči) za nek predmet??? (na
to je bila dana že pobuda na Svetu staršev). Nektere učitelje vodstvo še vedno brani, čeprav ima
veliko staršev z njimi probleme. Poučevanje je jedrna dejavnost šole in zato bi bilo prav, da se
pozornost usmeri v rezultate učiteljev. (tudi v bolnišnici vam prijazen vratar ne pomaga zadosti, če
imajo med kadri kar nekaj nekakovostnih zdravnikov)
Ignoriranje staršev ne bo dvignilo imidža šole!!!
Prosimo učitelji otroke ne puščit same v razredu.Ker,fantje 9.razredov nagajajo.
Naj se bolj prisluhne željam oz.mnenju staršev in otrok.
Ukinitev mobitelov generalno sigurno ne bo dobra rešitev; situacijo vidim podobno kot pri kadilcih,
potrebno je nameniti otrokom določen prostor, da se ne bodo skrivali po omarah, WC-jih..Žal
tehnologija ima svoj razvoj in je uporabo danes težko generalno preprečiti. Me pa preseneča, ker je
problematika mobitelov že vsaj 3 leta, pa se še vedno dopušča, da se mobiteli uporabljajo v jedilnici
itd.
Pozdravljeni!
Ste dobra šola,veliko dobrih profesorjev,ki bi lahko malo bolj prisluhnili učencem.Edino kar me moti je
prehrana.Kako lahko otrok dobi za malico krof?puding?
Delajte dobro otrok še naprej ampak ne pozabite tudi na starše...
Ni se treba bati sprememb. Brez sprememb nebi bilo napredka. Potrbno je učiteljem s svežimi idejami
dati zadostno podporo.
Nekateri učitelji dopuščajo pretirano vplivanje in vpletanje posameznih staršev v potek vzgojnoizobraževalnega dela.Ne samo premalo sodelovanja, tudi preveč je lahko moteče za kvaliteten
pedagoški proces.
USPEŠNO ŠE NAPREJ...
Šola se mi zdi kakovostna, učitelji (kolikor jih poznam) v večini tudi - z redkimi izjemami v posameznih
primerih. Vendar smo do sedaj v večini primerov še vedno uspeli najti skupni jezik.
Pogrešam pa bolj individualno obravnavo otrok. Morda bi šola lahko sama bolj prisluhnila potrebam
otrok in prilagodila načine učenja, saj so otroci zelo različni in stvari dojemajo na različne načine. Na
različne načine se lahko tudi učijo. Vendar je to že bolj problem našega celotnega šolskega sistema in
velikega števila otrok v razredih.
- naj ta šola svojih ambicij ne dviguje na račun večje vpletenosti staršev (ki smo svojo OŠ že naredili),
ampak na račun lastnih kapacitet in kakovosti
- naj se šola prilagodi EU smernicam in začne svoje storitve preverjati pri uporabikih - s konkretno
anketo, na koncu šol. leta, po razredih in učiteljih; naj ima odziv staršev že končno vpliv na oceno
učiteljev in njihovega stimuliranja; javne storitve NISO zastonj, zato imamo plačniki davkov tudi
pravico do kakovosti; (vse ostalo je ignoranca JS)
Učitelja za biologijo morte noga najdt!
Meniva, da bi bilo za otroke bistveno boljše, če bi imeli prve tri razrede isto učiteljico, ne pa da se
vsako leto zamenja. Kolikor veva, je bilo tako tudi predvideno ob uvedbi devetletke.
Preveč zelenjave.
Vse pohvale učiteljem, ki prenesejo dovolj znanja na otroke, ki z njim uspešno nadaljujejo šolanje na
gimnazijah in srednjih šolah.
Otroci, ki se oblikujejo v odrasle osebe, potrebujejo za svoje delo tudi pohvale, tako s strani staršev
kot učiteljev. Seveda so pohvale na mestu takrat, ko se otrok trudi, ne glede na rezultate, ob tem pa
se ga spodbudi k še boljšim rezultatom. Včasih pa imam občutek, da se išče neznanje in
izpostavljanje samo slabega. Ne mislim tukaj samo obnašanje otrok, ker vem da so nekateri
problematični, kar mislim da je to posledica nerazumevanja otrok v družini. Razlika je da se nekateri
otroci za en rezultat zelo trudijo, nekateri pa potrebujejo malo časa. In te otroke se včasih (določeni
učitelji) potiska v ozadje, v ospredju so bolj učenci z boljšimi ocenami, ki je že kar samoumevno da
imajo samo dobre ocene, včasih kljub njihovemu malo slabšemu znanju.
Drugi problem so otroci, ki se "nosijo", so ošabni in sebični, zaničujejo druge (verbalno nasilje),
skratka ti odnosi so zelo slabi za družbo, ki kot vidimo sami vidimo, ne peljejo nikamor. Mogoče bi se
morali tudi o tem več pogovarjati v šoli, čeprav ne dvomim, da se, je pa res pereč in razvejan
problem, ki se ga ne da "popraviti" čez noč.
Na splošno pa sem z vašo šolo zelo zadovoljna, saj vem da jim dajete veliko znanja oz. možnosti
pridobiti veliko znanja. Kar tako naprej.
Moja hči ni zadovoljna s poukom angleščine - premalo izkoriščen čas pri šolski uri.
Pri kosilu ne bi smeli ponujati ocvrte hrane.
Zadovoljna sem s šolo in pristopom do učencev - npr kako aktivno se pristopi v problematičnih
situacijah in razredih (učitelj, pomočnica ravnateljice, svetovalna delavka, učne igre za otroke...) - tako
do otrok, kot tudi do staršev.
GLede prehrane bi pohvalila raznolikost in (večinoma:) zdrav jedilnik, sploh pri polnozrnatih zadevah,
probiotičnih...
Pobudo bi dala glede prehrane le v smislu, da bi bilo več zelenjave & prehrane z nižjo kaolrično
vrednostjo (testenine so npr pogosto).
srečno!
S samo šolo in njenimi zaposlenimi sem dokaj zadovoljna, kar je verjetno tudi razlog, da do sedaj še
nismo imeli nikakršnih zapletov. Prav tako nimam pripomb na predelavo snovi inmenim da učitiljici
mojega otroka snov dobro razložijo in naučijo, vendar se ne strinjam s količino in vsebino snovi, saj
menim, da je za prvošolčke precej preobsežna. Že sama sprememba prehoda iz vrtca v šolo je težka,
potem pa še šola zahteva preveč. Če pomislimo je bila to prej mala šola in roko na srce, se v mali šoli
tega niti polovico nismo učili. Menim, da veliko veliko preveč zahtevate v prvem razredu.
....naloge za prvošolčke so prezahtevne; glede na popoldanske aktivnosti bi morali za dodatne
naloge, pri katerih moramo starši aktivno sodelovati, izvedeti čez vikend in imeti čas za to cel teden,
ne pa, naučiti se 8 pesmic iz srede do petka, pripraviti govorni nastop iz ponedeljka na petek....
Pozdravljeni, želel bi si, da bi šola oz. učitelji bili usposobljeni za individualno prepoznavo lastnosti
(skils) naših otrok, saj bi tako lahko pomagali, da ugotovimo kaj posameznemu otroku leži oz.kaj ga
veseli! Tako bi se lahko oblikovale skupine otrok s podobnimi interesi, kar pomeni, da bi otroci imeli
več možnosti, da se izobrazijo na področjih, v katerih dejansko uživajo, ki jih veseli. Prepričan sem,
da bi na koncu 9-letke dobili same zmagovalce, ki nebi imeli težav pri vprašanju: "Kaj sedaj, kam
naprej?"
Kaj si vi želite za svojega otroka? Jaz si želim le, da bi bil moj otrok zdrav in srečen! Za slednje sem
prepričan, da lahko doseže le, če v življenju počne/dela tisto, kar ga dejansko veseli! Vse ostalo je le
posledica tega.
Za dosego tega, sem mnenja, da imate veliko vlogo, soodgovornost tudi VI! Hvala, Marko
P.S.: Zakaj anonimna anketa, zakaj ni možnosti za izbiro?
P.S.S.: Upam, da boste objavili rezultate anket skupaj z mnenji staršev, saj je ta, le v tem primeru
smiselna!
Učenje in priprava nalog naj bo primerna za starostno skupino otrok, ne da moramo biti nato v naloge
in učenje z njim vključeni starši. Primer: otroci 1. razreda še ne znajo brati, pripraviti pa morajo opis
živali, od tega iz kje izvira, njegovi sovražniki, kaj je, kje živi, opis,... Vse lepo in prav, vendar to je bila
naloga za starše, otroci pa so se le naučili tistega, kar smo starši pripravili. Se mi ne zdi pošteno. Tudi
to, da se morajo otroci 8 pesmic naučiti v dveh popoldnevih se mi ne zdi primerno. Otroci in starši
imamo tudi še kakšne popoldanske plane. Če se ti slučajno tisto popoldne še računalnik pokvari ali ti
nagaja geslo spletne strani, kjer so pesmice predstavljene, ....
Predlagam, da učitelji uporabljajo sodobnejše tehnike predavanja, s katerimi jih pritegnejo, jih
motivirajo, ne pa da odpredavajo program, zato, da ga odpredavajo, ker jim tako piše v učnem
načrtu!!!
Nedavno sem prebrala v zvezku za DDE stavek, ki je bil nerazumljiv celo meni, kaj šele otroku. Zato
naj učitelj predstavi tematiko na otroku razumljiv način, ne pa da mu v zvezek narekuje stavek,
katerega se mora napiflati, razume ga nič!
Učitelj je oseba ki uči in vsebino predstavi na nivoju, ki je primeren otrokovi starosti. Ne pa da so
potrebni dopolnilni pouki. V času ure naj kvalitetno razloži in vpraša če je razumljivo!
Predlagam tudi, da uvedete bolj zdravo prehrano, tako kot to uvajajo na Švedskem - organsko,
biološko, predvsem pa hranljivo - brez pic, dunajskih zrezkov, pohanih sirov...
Hvala za upoštevanje predlogov in lep pozdrav
Mislim da je za prvosolce prezahtevno kot tudi za nas starse.
Pedagoski mir bi moral biti po mojem mnenju po kosilu,saj se mi ne zdi primerno da otroci takoj po
kosilu divjajo zunaj na igriscu.
Šolska hrana je kvelitetna, a otroci se pritožujejo, glede matevža, kisle repe ipd.
Učitelji in učenci naj pokažejo večji posluh do posameznika. Moj otrok je potožil, da mu večkrat sežejo
v besedo in ne mora dokončati stavka .Večkrat ima strah pred šolo. Verjamem, da je plan za šolsko
leto narejen in ga je treba izvesti. Vendar pričakujem malce več strpnosti do otrok. Navsezadnje so
stari šele šest let in to naj bi bila njihova "mala šola ". Ali naj se mu že zdaj "zagabi " šolski sistem ?
Srečno in upam na izboljšave...
Lp
Želim si, da bi šola otroku dala dobro popotnico za nadaljnje življenje. Predvsem v smislu, da bo
samostojen, da se bo znal odločati in da bo imel izoblikovano vizijo kaj si želi. Šolski sistem bi veliko
več pozornosti mogel dajati na otrokove potenciale, na spodbujanje kreativnega razmišljanja in učenja
realnega življenja, ne zgolj memoriziranje informacij, ki jih potem otroci ne znajo uporabiti in ne vedo
kaj z njimi početi. Čim več indvidualnega pristopa in inovativnega učenja. Od šole pričakujem,da mu
privzgoji odnos do znanja, da se otrok rad uči, ne da je to mučno zanj in ne želi hoditi v šolo. To
znanje pa mora biti uporabno in koristno za življenje.
Želim si manj tekmovalnosti, več učenja solidarnosti, empatije.
Glede šolske prehrane si želim,da bi za pripravo uporabljali čim bolj naravne, domače sestavine,
kolikor je to mogoče z razpoložljivimi sredstvi.
Menim, da otroci dobijo na šoli kvalitetno znanje. Se mi pa zdi veliko prestrogo ocenjevanje. Tudi zelo
pridni učenci zelo težko dobijo petico in število otrok s samimi (ali pa pretežno) zaključenimi peticami
je zelo nizek. S tem so naši otroci (čeprav s kvalitetnim znanjem) v relativno slabšem položaju glede
točk pri vpisu v srednje šole.
Druga pripomba, ki bi jo želel izpostaviti, je ta, da so testi predvsem količinsko zelo obsežni.
Predvsem vidim problem v matematiki, kjer učenci 8.razredov komaj (zelo veliko pa sploh ne) rešijo
vse 4 strani testa. Marsikateri učenec bi znal rešiti naloge, če bi imel dovolj časa in nikakor se mi ne
zdi prav, da pri oceni v 8.razredu odloča čas reševanja. Učenci bi se pri tej starosti morali naučiti
temeljev matematike in jih utrjevati, ter postati suvereni v reševanju, ne pa da so izpostavljeni
reševanju v naglici in stresu.
Spoštovani,
veliko stvari v šoli je zelo dobrih in sem vam zanje hvaležna. Vseeno pa imam določene želje, ki bi
rada, da krepko premislite o njih, saj je večina učiteljev tudi staršev, ki si verjetno tudi želijo najboljše
za svojo mladino in bodo moje razmišljanje verjetno razumeli.
Posredujem vam nekaj vprašanj, s katerim sem spodbudila starše, da bi morda lahko sodelovali v
anketi in podali svoje mnenje. Prosim preberite jih še vi, saj boste morda tako lažje razumeli kaj vam
želimo sporočiti.
Prosim vas, da naš trud pri sodelovanju te ankete cenite in da nam to pokažete s pozitivnimi
spremembami, za katere vas prosimo. Naj ne bo vse skupaj le brezupna borba »z mlini na veter«.
Vzgajamo za prihodnost, ki jo naš narod še kako potrebuje. Prosim vas, prebudite celotno šolstvo.
Naj ne bo samo kvantiteta, temveč predvsem kvaliteta in človečnost v našem šolstvu.
Naj bodo učitelji motivirani da dajo od sebe najboljše, prav tako pa naj motivirajo naše otroke k
samostojnem podajanju svojega znanja. Naj z veseljem hodijo v šolo in iščejo znanje.
Nismo vsi za vse, zato naj delajo z otroci le najboljši.
Prevetrite tudi kriterije na pedagoški fakulteti. Naj bo že tam temeljita selekcija. Naj tja pridejo samo
tisti, ki so najboljši kot ljudje in kot podajatelji znanja.
Spomnite se svojih učiteljev, mentorjev – koliko je tistih, ki se jih z veseljem spominjate, koliko tistih, ki
so vas prebudili zanimanje za določeno področje ali pa v vas ubili vso voljo do kakšnega predmeta.
Dr. Bogdan Polajnar je na svojem predavanju lepo poudaril, da se v našem šolstvu za uspeh šteje žal
samo znanje na določenih področjih. Če si na teh šibek, si ožigosan kot nesposoben kot celotna
osebnost, čeprav lahko na drugih blestiš. Je to pravično?
Dobro bi bilo, če bi se otrok lahko čimbolj učil skozi življenje – prakso. Če zna znanje uporabiti tudi v
praksi, to ni več samo nek suhoparen podatek, temveč, si zapomni za celo življenje. Rajši manj, pa
tisto kvalitetno in utrjeno.
Pokažite meje tudi posesivnim staršem, ki od vas hočejo, da jim poročate za vsak svoj dih. Dopovejte
državi, da ste v šolstvu za to, da delate z otroci in ne da se utapljate v administraciji.
Še enkrat iskrena hvala vsem tistim, ki se iskreno trudite, da bi bil naš šolski sistem tak, kot ga otroci
potrebujejo in zmorejo.
Prosim ne pozabite na vse nas starše, ki smo resnično različnih sposobnosti, izobrazb, interesov,
finančnih zmožnosti, z različnimi službami, …. in na otroke, ki le teh morda celo nimajo – ne
nalagajte nam bremena učitelja.
Že biti starš je zelo naporno delo, zato smo delo učitelja zaupali vam, dragi učitelji.
Prosim pomagajte nam nekaj narediti prav. Naj sistem postavijo ljudje, ki ga živijo v praksi in ne
teoretiki, kot je to v naši državi redna praksa na vseh področjih.
Prepričana sem, da imate tudi vi cel kup težav s sistemom.
Sistem je nekaj živega. Papir vse prenese, življenje pa pokaže svoj pravi obraz.
Priloga:
1. Kaj ste si želeli za svojega otroka, ko ste ga pričakovali? Se je vaš odgovor morda glasil: »Samo da
bi bil zdrav!«
2. Česa si zanj želite sedaj?
(morda samostojnosti, sposobnosti razmišljanja z lastno glavo, starosti primerno postopno
prevzemanje odgovornosti za lasno življenje in obveznosti, ki jih prinaša le-to, poznati in živeti svoje
pravice in dolžnosti, ... celostno zdravo in zrelo osebo s samospoštovanjem, samozaupanjem?)
3. Kaj pričakujete od šole?
Se vam zdijo naloge kot je napisati obnovo Mojce Pokraculje (otroci še niso znali ne brati ne pisati,
zato naj bi obnovo ob slikicah, ki so jih narisali otroci, napisali starši) ali zbrati informacije o neki
živali, naučiti otroka teh podatkov in jih pripraviti na samostojen enominuten nastop, naloga primerna
sposobnosti naših otrok, ki obiskujejo prvi razred, ki je bil v naših časih takoimenovana mala šola?
(Opis živali – velikost 175 cm, teža 125 kg, družina - medvedi, živi na Kitajskem ). Kaj pomenijo ti
podatki otroku, ki ne ve kaj je cm, g, kg, številke so vzeli do 10, ko komaj ve kako je sestavljena
njegova ožja družina? Kako naj ve kaj in kje je Kitajska ko komaj ve, kje je doma, peš do lastnega
doma pa do 3 razreda sploh še ne bo smel sam?)
So bili naši otroci sposobni sami narediti te naloge ali smo jih morali takorekoč opraviti mi - starši?
Hodimo v šolo mi starši ali naši otroci? Kaj so delali otroci, ko smo mi delali nalogo? Kam se vpiše
ocena za naše delo? Si za naše delo otrok zasluži boljšo oceno? So sposobnosti naš staršev tiste, ki
vplivajo na oceno otroka? Je takšno ocenjevanje potem pravično?
Kaj s tako nalogo pridobi otrok?
Se vam ne zdi da imajo otroci ob 4-ih vrstah različnih bralnih značk več kot dovolj samostojnih
večminutnih nastopov in da so cilj več kot enkrat dosegli?
4. Kaj menite na zadnji mail, ki smo ga prejeli za preverjanje znanja iz glasbe? (ni pisalo ponoviti,
temveč naučiti 8 pesmic in sicer v dveh popoldnevih. Ste imeli pred prejemom tega maila morda že
kakšne načrte za ta dva popoldneva ali morda celo službo v popoldanski izmeni)?
Če želiš nekoga nekaj naučiti, mislim da moraš prej to tudi sam znati? Ste poznali te pesmice in jih
znali? Ste učitelj glasbe in znate otroke naučiti ritmično izrekati izštevanko, jo s ploskanjem ustrezno
spremljati, pesmi pa še doživeto zapeti? Poznate glasbene pojme?
5. Kaj menite o preizkusu znanja iz matematike za Vegova priznanja, kjer so naloge za seštevanje do
23, naši otroci pa so se naučili seštevati in odštevati do 10?
Sposobnosti staršev se zelo razlikujejo, prav tako pa tudi obveznosti, interesi, itd.
Z možem po izobrazbi nisva učitelja, zato sva svojega otroka vpisala v šolo v upanju, da je tam
ustrezni kader, ki bo prevzel nase to nalogo, ki jo zmore in je za to tudi plačan.
Kaj menite vi, dragi starši?
Je res samo še služba in šola alfa in omega našega življenja?
Res živimo samo še za to, da po celodnevnih obveznostih v službah in doma delamo še šolske
naloge z otroki? Kaj res ne vemo kaj bi lahko počeli skupaj s svojimi otroki, če nam šola ne da
kakšnih »skupnih domačih nalog«?
Se vam zdi normalno, da otrok v prvem razredu (beri mali šoli) noče v šolo in joka, ker se boji kaj bo
prinesel nov dan?
Morajo naši otroci doktorirati že v devetletki?
Če je namen vseh teh nalog, da moramo starši skupaj z otroki pridobiti delavne navade, ker bo tega
skupnega dela iz leta v leto več, bomo potem hodili z njimi tudi v službo?
Ko smo v podjetju iskali študente za študentsko delo, me je poklicala mama enega od fantov in me
vprašala: »Se vam ne zdi, da rabite moje pisno dovoljenje, da bi lahko moj sin delal pri vas?« Ko sem
jo vprašala koliko je star, se je odgovor glasil: »21 let.«
Se vam zdi tak klic normalen?
Se vam zdi normalno, da mi zdravo dekle iz Ljubljane, študentka 4. letnika fakultete reče, da ne more
priti na razgovor v dopoldanskem času, ker je oči v službi in da jo lahko pripelje šele po 17.uri.
Je tako nesposobna, da se ne znajde v mestnem prometu ali tako lena, da ji je lažje čakati na očeta,
kot da bi kaj naredila sama? Kdo sploh želi takega delavca (nesposobnega, lenega?.... ) Bomo tudi mi
vzgojili takšne otroke?
Je za to krivo dekle samo, vzgoja, starši, sistem…..?
So starši nemočni in ne znajo reči »NE« in se pustijo izkoriščati?
Kaj je ozadje te zgodbe ne bomo nikoli izvedeli, vem pa, da imamo še majhne otroke in da je sedaj
čas, da kaj ukrenemo. Sedaj, preden bo prepozno.
Najmanj kar lahko naredimo je, da se odzovemo na anketo: Pohvalimo kar je dobrega in povejmo, če
se s čim ne strinjamo.
Molk ponavadi pomeni, da je vse ok oz. še v mejah sprejemljivega.
Se vam zdi tak sistem sprejemljiv ali želite kaj spremeniti?
Še enkrat vas vabim, da se do konca marca 2014 odzovete na anonimni vprašalnik Anketa - starši
2014 na internetni strani www.makspecar.si in izrazite svoje mnenje.
`