Informacijska podpora poslovnih procesov: Analiza pravilnikov

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
ANDREJ KRAMAR
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
PROGRAMSKE REŠITVE ZA POMOČ PRI
OKULISTIČNI DEJAVNOSTI
Mentor: viš. pred. mag. Andrej Dobrovoljc
Novo mesto, september 2014
Andrej Kramar
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Andrej Kramar, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne _________________
Andrej
Kramar
Podpis avtorja ____________________
Digitalno podpisal Andrej Kramar
DN: c=SI, o=ACNLB, o=NLB, ou=Fizicne
osebe, serialNumber=4876918500,
cn=Andrej Kramar
Datum: 2014.09.18 18:44:42 +02'00'
Zahvala
Rad bi se zahvalil svojemu mentorju, viš. pred. mag. Andreju Dobrovoljcu, za strokovno
vodenje in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi podjetju Tomas, d. o. o., in
g. Silvestru Markoviču za vse idejne nasvete in vso strokovno pomoč pri izdelavi aplikativnega
dela diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi staršem in vsem drugim družinskim članom za vso podporo, ki so mi jo
dajali med študijem, prijateljem pa hvala za vse spodbudne besede.
POVZETEK
Pri zdravem človeku je oko najpomembnejše čutilo za zaznavo zunanjega sveta in okolice,
okulistične ordinacije pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vida. Da lahko zagotavljajo
ustrezno raven oskrbe, potrebujejo dobro informacijsko podporo za pregled nad obstoječim
stanjem pacientov. V okulističnih ordinacijah se uporabljajo različne programske rešitve, s
katerimi se delo poenostavi, zdravstveno osebje pa se zato lahko bolj posveča pacientom.
Točnost in hitrost pridobivanja podatkov je za okulistične ambulante zelo pomemben
dejavnik. V tej nalogi želim ponuditi okulistični ordinaciji programsko rešitev, s katero bi
zajeli njihove potrebe pri izvajanju pregledov vida. Z diplomsko nalogo bom olajšal
odločitev pri izbiri informacijskega sistema za podporo okulističnega pregleda. Želim
ponuditi program, ki bo najustreznejši glede na merila. V ta namen sem preučil in ocenil že
izdelane programe, na koncu pa sem se odločil za nov program, saj nobena izdelana rešitev
ni zajemala vseh potrebnih funkcionalnih potreb.
KLJUČNE BESEDE: okulistika, podatkovna baza, programska rešitev, upravljanje
podatkov
ABSTRACT
In a healthy person eye is the most important sense organ for perceiving the outside world
and surroundings, and ophthalmology/eye clinics play an important role in preserving vision.
In order to provide an appropriate level of care they need good information support to have
an overview of the existing condition of patients. Various software solutions are applied in
eye clinics that simplify the work process and allow the medical staff to focus more on
patients. Accuracy and speed of obtaining data is a very important factor for eye clinics. In
my thesis I want to offer eye clinics a software solution, which would capture their needs in
performing eye exams. The purpose of my diploma thesis is to facilitate the decision when
selecting an information system to support eye exams. I want to offer a program, which will
be the most appropriate program according to the criteria. For this purpose I have examined
and assessed already designed programs, but at the end I have opted for a new program,
because none of the given solutions captured all the required functional requirements.
KEY WORDS: ophthalmology, database, software solution, data management
KAZALO
1
UVOD............................................................................................................................. 1
2
RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN CILJI RAZISKAVE ......................................... 2
3
OSNOVNI PREGLED OKULISTIKE .......................................................................... 3
3.1
Uvod........................................................................................................................ 3
3.2
Okulistični pregledi ................................................................................................. 4
3.2.1
Ostrina vida ..................................................................................................... 5
3.2.2
Kratkovidnost .................................................................................................. 6
3.2.3
Daljnovidnost .................................................................................................. 7
3.2.4
Astigmatizem.................................................................................................... 8
3.3
3.3.1
Metoda laserske odprave korekcije LASIK ................................................... 10
3.3.2
Metoda laserske odprave korekcije LASEK .................................................. 10
3.3.3
Metoda odprave korekcije PRK ..................................................................... 11
3.3.4
IOL ................................................................................................................. 11
3.4
4
Laserska korekcija vida .......................................................................................... 9
Pooperativno zdravljenje in pregledi .................................................................... 11
PREGLED OBSTOJEČIH PROGRAMSKIH REŠITEV NA TRGU ......................... 12
4.1
Opis potreb in pričakovanj stranke ....................................................................... 12
4.2
Slovenske rešitve v okulistiki ............................................................................... 20
4.2.1
4.3
5
6
Phoenix (rešitev CRM za zdravstvo) ............................................................. 20
Tuje programske rešitve v okulistiki .................................................................... 27
4.3.1
Integrity EMR for Eyes .................................................................................. 27
4.3.2
EMA Ophthalmology ..................................................................................... 33
IZBIRA NAJPRIMERNEJŠE INFORMACIJSKE REŠITVE .................................... 38
5.1
Merilo ocenjevanja obstoječih rešitev .................................................................. 39
5.2
Izbira najprimernejše rešitve in odločitev ............................................................. 41
OPIS IZDELAVE PROGRAMSKE REŠITVE ........................................................... 42
6.1
Procesi v okulistični ordinaciji (DIAGRAMI) ..................................................... 42
6.2
Predvidena arhitektura programske rešitve ........................................................... 46
6.2.1
Podatkovni model .......................................................................................... 47
6.2.2
Funkcionalnosti programske rešitve ............................................................. 48
6.2.3
Uporabniške zahteve in funkcionalnosti ........................................................ 49
6.3
Uporabljena tehnologija ........................................................................................ 50
6.3.1
MS SQL Server .............................................................................................. 50
6.3.2
Visual Studio 2013 ......................................................................................... 52
6.3.3
Visual Basic (.NET) ....................................................................................... 54
6.3.4
Crystal Reports (za izdelavo poročil) ............................................................ 55
7
ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 57
8
LITERATURA IN VIRI............................................................................................... 59
PRILOGI
KAZALO SLIK
Slika 3.1: Kratkovidnost in miopija....................................................................................... 6
Slika 3.2: Daljnovidnost ali hiperopija .................................................................................. 7
Slika 3.3: Astigmatizem ........................................................................................................ 9
Slika 4.1: Dostopnost do podatkov z različnih lokacij ........................................................ 19
Slika 4.2: Program Phoenix: vnos novega pacienta ............................................................ 21
Slika 4.3: Integrity EMR for Eyes – vnos nekaterih meritev .............................................. 28
Slika 4.4: Ema Ophthalmology: prikaz na tabličnem računalniku ...................................... 37
Slika 6.1: Procesni diagram naročanja ................................................................................ 43
Slika 6.2: Procesni diagram okulističnega pregleda ............................................................ 44
Slika 6.3: Procesni diagram operativnega posega ............................................................... 45
Slika 6.4: Arhitektura programske rešitve ........................................................................... 46
Slika 6.5: Podatkovna baza v povezavi z okoljem .............................................................. 47
Slika 6.6: Nastavitve kodiranja v MS SQL ......................................................................... 51
Slika 6.7: Oblikovanje tabele poročila v SQL z uporabo zunanjih ključev ........................ 51
Slika 6.8: Izdelava obrazca, v katerega se vpisujejo meritve vida ...................................... 53
Slika 6.9: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna ....................................................... 55
Slika 6.10: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna ..................................................... 56
Slika 6.11: Izdelava poročila po programskem orodju Crystal Report ............................... 56
KAZALO TABEL
Tabela 4.1: Opis programa Phoenix glede na funkcionalne zahteve ................................... 22
Tabela 4.2: Opis programa Integrity EMR for Eyes glede na funkcionalne zahteve .......... 28
Tabela 4.3: Opis programa EMA Ophthalmology glede na funkcionalne zahteve ............. 34
Tabela 5.1: Primerjalna tabela glede na ustreznost in kritike .............................................. 41
1
UVOD
Oči so za zdravega človeka, po mnenju nekaterih ljudi, najpomembnejše čutilo, s katerim
zaznavamo zunanji svet in okolico ter dogajanje okoli nas. Za človeka sta tako dober vid in
zdravo oko zelo pomembna. Pomembno vlogo pri ohranjanju vida imajo tudi okulistične
ordinacije, v katerih opravljajo okulistične preglede ali izvajajo operacije. Ordinacije morajo
zato imeti dobro informacijsko podporo za pregled nad obstoječim stanjem pacientov. Točnost
in hitrost pridobivanja podatkov je za okulistične ambulante zelo pomemben dejavnik. Ker si
posamezniki želimo čim prej priti na vrsto, sta pomembna dejavnika tudi naročanje in pregled
nad naročenimi pacienti. Ko opazimo kakršno koli zdravstveno težavo, si želimo čim prej priti
na vrsto za pregled. Okulisti lahko hitro ugotovijo, katere paciente lahko naročijo pozneje
oziroma prestavijo na drug čas. Tu pridejo v pomoč tudi različne programske rešitve.
Danes je na razpolago več različnih programskih rešitev, ki so namenjene zdravstvu oziroma
okulistiki. Nekateri programi so brezplačni, to so tako imenovani odprtokodni programi, drugi
pa so plačljivi – za njihovo uporabo potrebno posebno plačilo. Tudi v okulističnih ambulantah
in ordinacijah se uporablja različna programska oprema. Odvisna je od zahtev in potreb
posamezne ordinacije, saj ima vsaka svoje načine delovanja in vodenja.
V nalogi smo poskušali najti najustreznejšo programsko rešitev za okulistične preglede. Najprej
smo se lotili proučevanja programov, ki so dostopni (ali jih lahko na kratko pregledamo) na
spletu. Iskali smo tako slovenske in tuje programske rešitve. V tem koraku slovenskih rešitev,
s katerimi bi v celoti pokrili potrebe v okulistični ambulanti, nismo našli. Je nekaj alternativ, ki
se v nekaterih primerih lahko uporabijo, vendar ne v celoti. Programska oprema, ki je izdelana
za posameznega naročnika, ima to prednost, da se lahko prilagaja njegovim željam in zahtevam,
običajno pa je dražja za vzdrževanje od rešitev, ki so na voljo v prosti prodaji. Posamezna polja
se na primer lahko prestavljajo, tako da imajo zaposleni kar se da dober pregled in pri vsakem
koraku na voljo podatke, ki so v tistem trenutku pomembni. Programska oprema, ki je kupljena
na trgu, nima vedno možnosti prilagajanja posameznemu naročniku, je pa lahko cenejša za
vzdrževanje v primerjavi z programi, ki so narejeni po meri. Zato je treba narediti kompromis:
najti program, ki je stroškovno ugoden, enostaven za uporabo in vzdrževanje, vendar kljub temu
zajema vse glavne potrebe pri uporabi.
1
V diplomski nalogi bomo preučili različne programske rešitve in se odločili, ali je smiselno
razviti nov program za okulistično ambulanto oziroma ordinacijo. Na podlagi preučevanja
bomo ugotovili, katere so prednosti ali slabosti posameznih programskih rešitev, ki na trgu že
obstajajo. Želimo podpreti celoten okulistični pregled – od naročanja in pregleda do morebitnih
operacij in poznejšega okrevanja.
2
RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN CILJI RAZISKAVE
Raziskava bo potekala tako, da se najprej na podlagi osebnega razgovora pri stranki
obravnavajo zahteve in funkcionalnosti, ki jih mora imeti programska rešitev. Na podlagi vseh
teh informacij se bomo lotili iskanja obstoječih programskih rešitev, ki so na voljo za preizkus
in dostopne na svetovnem spletu. Te rešitve bom potem primerjal med sabo in ugotavljal, koliko
zadostijo potrebam in zahtevam, ki jih je dal naročnik. V raziskavi je tako treba ugotoviti, katera
programska rešitev bi bila za stranko oziroma naročnika v okulistiki najustreznejša. Biti mora
odlično orodje za pomoč pri pregledu nad obstoječim stanjem pri posameznem pacientu,
omogočati pa tudi hiter pregled nad vsemi preteklimi dogajanji in stanjem pacientovih oči v
preteklih obdobjih.
Z analizo obstoječega stanja bomo stranki lahko ponudili najugodnejšo rešitev oziroma
program, ki je za njene potrebe najustreznejši. Na podlagi tega se potem lahko odločimo tudi
za izdelavo nove programske rešitve, s katero bi zajeli vse funkcionalne zahteve, ki jih stranka
potrebuje.
V tej nalogi nas zanimata ti raziskovalni vprašanji:
1. Ali na trgu že obstajajo primerne programske rešitve, s katerimi bi zadovoljili
potrebe okulistične ambulante?
2. Ali je bolje razviti svojo programsko rešitev ali uporabiti eno od že obstoječih?
2
Na podlagi raziskovalnih vprašanj bomo nato opredelili cilj diplomske naloge, to je, da se
stranki najde ali izdela najustreznejša in najugodnejša informacijska rešitev, s katero bomo
zajeli vse njene funkcionalne zahteve. Katere so glavne funkcionalnosti in zahteve, bomo
navedli v enem od naslednjih poglavij.
3
3.1
OSNOVNI PREGLED OKULISTIKE
Uvod
Pri informatizaciji poslovanja je zelo pomembno osnovno poznavanje področja. S tem
namenom navajamo osnovni pregled okulistike.
Vid kot čut je za človeka najpomembnejše specializirano čutilo, saj predstavlja več kot 80 %
naših zaznav (Morela okulisti, 19. junij 2014). Omogoča nam celovito zaznavanje zunanjega
okolja in je ključnega pomena za motorični, spoznavni, vedenjski in čustveni razvoj. Vid se
razvija dinamično, pri čemer je pomembno dozorevanje očesnih struktur in osrednjega živčevja
(Lenassi in Likar, 2007). Zato je treba za oči ustrezno skrbeti. Preglede moramo opravljati redno
ne glede na starost ali zdravstveno stanje (Oblak, 2012). Pri pregledu se ne izmeri le dioptrija
(ugotavljanje, ali potrebujemo očala ali ne), ampak tudi zdravje in morebitne bolezni ali
bolezenski simptomi (Pušnik Novljan, 28. maj 2014), ki pozneje lahko privedejo do trajnejših
posledic. Rutinski pregledi lahko razkrijejo hujše napake na očesu, ki imajo lahko hude
posledice. Vzrok za meglen vid je lahko tudi sladkorna bolezen (E-zdravje, 1. junij 2014), zato
so pregledi pri teh pacientih pomembni. Diabetična retinopatija namreč poškoduje male krvne
žile (kapilare) v ozadju očesa. Skoraj ni bolnika s to boleznijo, pri katerem se ne bi razvile
spremembe na žilah v ozadju očesa (Mrevlje, 2014).
Slabši vidljivosti rečemo slabovidnost. Pri tem izrazu moramo biti pazljivi, ker se vid pri
slabovidnosti kljub pripomočkom (očala, leča) ne popravi toliko, da bi bil oster, temveč ostane
še vedno nekoliko moten, meglen (Gardaševič in Kosec, 2005). Eden od dejavnikov za
slabšanje vida je tudi računalnik oziroma računalniki zaslon (monitor). Oči postajajo utrujene,
manj je mežikanja in s tem vlaženja oči. Tako se oko hitreje osuši. To sem opazil tudi pri pisanju
3
te diplomske naloge, ko sem dalj časa gledal v zaslon. Pri dolgotrajnejšem gledanju v zaslon
oči lahko že rahlo pečejo. Da se temu izognemo, je treba zavestno večkrat pomežikniti in se na
vsakih nekaj minut zazreti v okolico, po možnosti skozi okno, v naravo, da si nekoliko
odpočijemo oči. Pri dolgotrajnejših obremenitvah je priporočljiv preventivni pregled oči
(Zagernik Mihelčič, 2010).
Z uporabo svetovnega spleta (nekateri ga imenujejo tudi internet) danes lahko sami na hitro
ocenimo, kakšen vid imamo, saj je na razpolago več različnih preizkusov. Ti preizkusi so
seveda samo okvirni, za natančen strokovni pregled se moramo še vedno oglasiti pri okulistih,
v okulističnih ordinacijah, kjer imajo na razpolago posebne naprave, s katerimi se ugotavlja
ostrina vida, pa tudi druge lastnosti dobrega ali slabšega vida in morebitne nepravilnosti v
samem očesu. Nekatere okulistične ordinacije poleg pregledov oči ponujajo korekcijo vida z
uporabo laserskih operacij. Naš naročnik želi imeti programsko rešitev, s katero bi delo v
ordinaciji potekalo lažje in bolj kakovostno, tudi pregled nad storitvami naj bi bil boljši.
3.2
Okulistični pregledi
Celotna naloga sloni na okulističnem pregledu. Na podlagi izvidov s tega pregleda bomo
ugotavljali, ali obstoječi računalniški programi za okulistiko ponujajo ustrezne rešitve po želji
in potrebah naročnika. Posameznik oziroma pacient si želi zdrave oči in dober vid, okulist pa
mu želi pri tem pomagati, dati strokovno pomoč in rešitve, ki so za pacienta sprejemljive. Glede
na dobljene rezultate iz ordinacije bo predlagal terapijo, prilagojeno pacientovim potrebam. Pri
tem mu je lahko v veliko pomoč dobra in ustrezna programska rešitev, pri kateri bo imel
zapisane vse potrebne podatke o pacientu. Tako ima lahko vedno pri roki ključne podatke in
informacije.
Vidno polje je eden od osnovnih parametrov za spremljanje zdravljenja bolezni. Treba je
poskrbeti, da so okulistični pregledi redni, saj so pomembni za odrasle in za otroke (Oblak, 27.
maj 2014; Pušnik Novljan, 28. maj 2014). »Pri odraslih se pregledi opravljajo zaradi določanja
dioptrije in zgodnjega odkrivanja znakov očesnih bolezni. Pri otrocih imajo okulistični pregledi
še pomembnejšo vlogo. Z njimi ugotavljamo, ali se vid otroka razvija pravilno, ter morebitne
znake očesnih bolezni, ki lahko povzročijo hitro slabšanje vida« (Pušnik Novljan, 28. maj
2014).
4
V Oblak (27. maj 2014) je zapisanih nekaj stanj, ki jih okulist najpogosteje preverja. Med njimi
najdemo tele:
–
dioptrijska napaka: v to skupino spadajo kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in
starovidnost,
–
ambliopija: v enem očesu je drugačna dioptrija kakor v drugem,
–
strabizem ali škilavost: to je odklon oziroma obračanje očesa,
–
očesne bolezni: na primer glavkom in diabetična retinopatija, v zgodnji fazi ni
simptomov, zato okulist preverja zdravje oči zunaj in znotraj ter išče zgodnja znamenja
bolezni,
–
3.2.1
druge bolezni: lahko se ugotovijo zgodnji znaki nekaterih stanj in bolezni.
Ostrina vida
Okulistični pregled sestavljajo različne meritve. Merjenje ostrine vida vključuje klasično
preiskavo vidne funkcije. Vidna ostrina je merilo sposobnosti očesa, da v prostoru med seboj
razloči dve sosednji točki (Lenassi in Likar, 2007). Če je ostrina vida (visus) manjša od 1,
pomeni, da ni 100-odstotna, temveč manjša. Za okulista ta podatek pomeni, da je treba oko
pregledati še dodatno, zato da se ugotovijo vzroki za zmanjšano ostrino, ki lahko povzroči tudi
okvaro očesa oziroma vida. Očesne preglede je zato smiselno opravljati redno. Priporočljivo je,
da se opravljajo na dve leti, vsekakor pa, ko imamo občutek, da se z našim vidom nekaj dogaja,
na primer ko opazimo, da se slabša, ko imamo boleče oči, ko nas oči dražijo ali so vnete
(MedlinePlus, 4. junij 2014).
Vidno ostrino določamo po Snellenovi metodi. Uporabljajo se različne tabele, pri katerih
uporabimo črke in številke. Črkovni optotip sestavljajo črke C, D, E, F, L, N, O, P, T, Z,
razporejene v 11 vrsticah. Vidna ostrina se določi z oddaljevanjem ali prikazovanjem vedno
manjšega optotipa. Pri pregledu se vedno najprej določi ostrina vida za desno oko, pri čemer je
drugo oko prikrito z zaslonko. Za preizkus ostrine vida na daljavo – z razdalje treh metrov –
preberemo šesto vrstico (oddaljenost je odvisna od velikosti črk, ki jih gledamo). Pri preizkusu
ostrine na bližino pa na razdalji 30 cm beremo zadnjo vrstico (Optika Teržan, 2. junij 2014). Ta
preizkus ostrine vida lahko naredimo tudi sami, doma. Vse, kar je potrebno, je, da si na list
papirja natisnemo optotip, ki ga lahko najdemo na spletu.
5
3.2.2
Kratkovidnost
Zamegljen vid na enem ali obeh očesih je poleg škiljenja, občutka napora v očeh in glavobola
lahko znamenje za kratkovidnost ali miopijo. Kratkovidnost je najpogostejša dioptrijska napaka
v očesu in postaja še pogostejša. Svetovne statistike kažejo, da se je v primerjavi s 70. leti do
danes skoraj podvojila. Večinoma gre za zgolj manjšo nevšečnost in ne za večje tveganje v
zvezi z zdravjem oči (Oblak, 27. maj 2014).
Slika 3.1 nam prikazuje kratkovidnost pri očesu. Pri tej napaki je očesno zrklo glede na
ukrivljenost roženice predolgo, zato se žarki, ki padejo v oko, ne projicirajo na mrežnico, ampak
pred njo. Predmete v daljavi tako vidimo neostro, nekoliko zamegljeno. Kratkovidnost je zelo
pogosta slabovidnost. Ocenjujejo, da je značilna za približno 30 % ljudi. Najpogosteje se začne
pojavljati med 8. in 12. letom, skoraj vedno pa pred 20. letom starosti (Morela okulisti, 18. junij
2014).
Slika 3.1: Kratkovidnost in miopija
Vir: Oblak (27. maj 2014)
Najpogostejši simptomi pri kratkovidnosti se izražajo že pri vožnji, v šoli na primer pri gledanju
na šolsko tablo. Težave nastajajo pri razločevanju prometnih znakov, saj je vidljivost na daljavo
zamegljena, slika pa ni ostra. Lahko se pojavita tudi preobremenjenost oči in glavobol, saj se
6
oči napenjajo. Pri branju na blizu kratkovidnost običajno ne dela nobenih težav (Oblak, 27. maj
2014).
Kratkovidnost se odpravlja z lečami ali očali, lahko pa se odločimo tudi za trajnejši poseg, torej
z operacijo. Operacija dioptrije lahko kratkovidnost omili ali povsem odpravi. Najpogosteje se
izvaja z laserjem excimer 1 (Oblak, 27. maj 2014).
3.2.3
Daljnovidnost
Daljnovidnost je nasprotje kratkovidnosti. Pri tej očesni napaki oseba vidi oddaljene predmete
ostro in nima težav z ostrenjem oddaljenih stvari, ima pa zato meglen vid na blizu.
Daljnovidnost ni bolezen, tudi ne pomeni, da imamo »slabe oči«. Preprosto pomeni, da imamo
neko spremembo na obliki zrkla. Od stopnje spremembe pa je odvisno, ali potrebujete
korekcijske leče.
Slika 3.2: Daljnovidnost ali hiperopija
Vir: Oblak (27. maj 2014)
1
Excimer laser hladen svetlobni (ultravijoločni) žarek, ki se uporablja predvsem v mikrokirurških napravah
7
Daljnovidnost je motnja vida, pri kateri nastane slika predmeta v očesu za mrežnico zaradi
premajhne lomnosti svetlobnih žarkov v zrklu ali pa zaradi prekratkega zrkla (Slika 3.2).
Odvisno od starosti in stopnje daljnovidnosti lahko nekateri ljudje z nižjimi stopnjami
daljnovidnosti vidijo ostro na daljavo in na blizu. To jim omogoča očesna akomodacija 2
(mehanizem, s katerim se pri osebah, mlajših od 40 let, spreminja lomnost očesne leče).
Najpogosteje težave nastopijo po 40. letu starosti, saj se začne zmanjševati prilagoditvena
sposobnost očesa (Morela okulisti, 18. junij 2014).
Prvi poskusi kirurškega popravljanja daljnovidnosti so bili že pred približno stotimi leti, šele
pred nekaj leti pa se je uspešnost takega zdravljenja začela približevati uspehom, ki jih dosežejo
pri zdravljenju kratkovidnosti. Vzrok so najverjetneje številni zapleti pri kratkovidnosti in da je
roženico veliko lažje sploščiti kakor narediti strmejšo (Pfeifer in Gardaševič, 2005).
3.2.4
Astigmatizem
Astigmatizem je eden najbolj nerazumljenih pojavov na obravnavanem področju in zelo pogost
vzrok za neoster vid. Je dioptrijska napaka, pri kateri se svetloba, ki potuje skozi oko, ne
osredotoči enakomerno na mrežnico. Astigmatizem lahko korigiramo z očali, s toričnimi lečami
ali kontaktnimi toričnimi lečami. Pojavi se, ker je površina roženice, okna očesa, neenakomerno
ukrivljena in nima oblike pravilne kupole, temveč je v neki osi nekoliko podolgovata (Slika
3.3) (Morela, 2010). Človek sicer vidi tudi z navadno sferno dioptrijo, manjka pa mu popolna
ostrina. V tem primeru mu lahko intenzivno gledanje z očmi od blizu povzroča zelo utrujene
oči, glavobol in meglen vid (Oblak, 27. maj 2014).
Astigmatizem pravilne oblike lahko korigiramo z lasersko refraktivno operacijo, pri starejših
pacientih in visokih pozitivnih plus dioptrijah pa se dosežejo zelo dobri rezultati z vstavitvijo
toričnih multifokalnih leč, ki poleg dioptrije za daljavo korigirajo bližinski vid. Taki pacienti
so po operaciji lahko brez očal za daljavo in bližino. Sama operacija je podobna kakor pri
operativnem posegu zaradi sive mrene, le da je vstavljena znotrajočesna leča drugačna (Morela,
2010).
2
Akomodacija je spreminjanje oblike očesne leče glede na oddaljenost predmeta, ki ga gledamo.
8
Slika 3.3: Astigmatizem
Vir: Morela (2010)
Astigmatizem ima 75 odstotkov ljudi. Nekateri imajo samo 0,25 dioptrije (D), drugi pa tudi
10,00 D. V nekaterih deželah se astigmatizem ne predpisuje, zato je odstotek ljudi temu
primerno nižji. Astigmatizem ni bolezen, zato zdravljenje ni potrebno, ostane pa z nami vse
življenje. Kljub temu pojavu je vid pri pravilno predpisanih očalih lahko kar se da normalen
(Oblak, 27. maj 2014).
3.3
Laserska korekcija vida
Odprava dioptrije (najpogosteje se odpravlja kratkovidnost, lahko pa tudi daljnovidnost in
blažji astigmatizem) in sive mrene so najpogostejše laserske korekcije vida, ki se opravljajo v
ordinaciji. »Laserska korekcija vida se uporablja v svetu za zdravljenje oseb z manjšo, srednjo
ali višjo dioptrijo. Izvaja se s hladnim svetlobnim žarkom z laserja excimer ter nežno spremeni
obliko očesne roženice« (Očesna poliklinika dr. Vukas, 18. junij 2014). Eden od glavnih ciljev
pri laserskih operacijah je, da se ljudem, ki za oster in dober vid potrebujejo očala ali kontaktne
leče, omogoči dober vid brez teh pripomočkov. To pride zelo prav pri raznih športnih
dejavnostih, saj je veliko lažje, če ni treba skrbeti za leče ali morebitna prilagojena očala.
9
Bolj in manj uspešni operativni posegi na očeh, ki so namenjeni odpravljanju očesne dioptrije,
se izvajajo po svetu že več desetletij. Obstoječe operativne metode se izpopolnjujejo, razvijajo
se nove operativne tehnike. Te so varnejše, povezane z manj mogočimi zapleti ter omogočajo
zanesljivejšo in natančnejšo korekcijo očesne dioptrije (Morela okulisti, 19. junij 2014). Pri
laserski korekciji vida se istočasno operirata obe očesi in celoten poseg traja 10 min, pri čemer
laser deluje le nekaj sekund (Očesna poliklinika dr. Vukas, 18. junij 2014).
3.3.1
Metoda laserske odprave korekcije LASIK
Metoda LASIK (laser in situ keratomileusis) je daleč najpogosteje izvajana metoda laserske
odprave dioptrije. Bistvo te metode je, da roženice z laserjem excimer ne gladimo na njeni
površini, temveč v njenem srednjem sloju. Pred glajenjem po tej metodi se s posebnim nožem
mikrokeratom 3 zareže vzdolžno v roženico. Nastali roženični reženj se odmakne s površine
roženice. Sledi glajenje srednjega sloja roženice, na koncu pa to ponovno pokrijemo s prej
odmaknjenim režnjem. Ta metoda je primerna za kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem.
Bolečine po posegu so blage, oster vid pa se vzpostavi kmalu po operaciji. Slaba stran metode
pa je, da roženico z rezom nekoliko oslabimo, kar pri tanki roženici v očesu lahko povzroči
izbočenje (Morela okulisti, 19. junij 2014; FDA, 5. junij 2014).
3.3.2
Metoda laserske odprave korekcije LASEK
LASEK (laser subepithelial keratomileusis) spada med najnovejše tehnike laserske korekcije
vida. Pred začetkom glajenja roženice z laserjem se na epitelno površino roženice nanese
posebna alkoholna raztopina. To povzroči, da se stik med slojem epitelnih celic in površino
roženice razrahlja. Zatem se sloj celic s posebnim instrumentom odmakne. Po glajenju roženice
z laserjem pa predel roženice ponovno prekrije prej odmaknjena plast epitela. Bolečine, ki
nastanejo pri tej metodi, so nekoliko blažje, če se primerja z metodo PRK. Ta metoda je
primerna za paciente, ki imajo tanjšo roženico. Slabša stran v primerjavi z metodo LASIK ali
SBK pa je, da se ostrina vida vzpostavi nekoliko počasneje – navadno traja teden dni, izjemoma
tudi dlje (Morela okulisti, 19. junij 2014).
3
Mikrokeratom je mikronož, ki odreže tanko rezino roženice.
10
3.3.3
Metoda odprave korekcije PRK
PRK (fotorefraktivna keratektomija) je najstarejša izmed kirurških tehnik, pri katerih se za
korekcijo očesne dioptrije uporablja laser excimer, ter je primerna za korekcijo kratkovidnosti,
daljnovidnosti in astigmatizma. Tu se vrhnja plast s posebnim mikrokirurškim instrumentom in
drgnjenjem epitelnih celic odstrani s površine roženice. Oko po nekaj dneh samoobnovi sloj
epitelnih celic in tako zaščiti roženico. Prednost te metode je, da se ohranja struktura globljih
plasti roženice ter da je razmeroma preprosta in varna, slabost pa, da se po operaciji pojavljajo
bolečine in izboljšava ostrine vida je počasnejša (Morela okulisti, 19. junij 2014).
3.3.4
IOL
To je mikrokirurški poseg, pri katerem se v oko vstavi umetna znotrajočesna leča (IOL – angl.
intraocular lens) na mesto naravne leče, ki se predhodno odstrani. Za operacijo se običajno
uporablja lokalna anestezija. Bolečine v začetni fazi (ko se naredi 2–3 mm širok rez ob robu
roženice) so neznatne, pozneje pa paciente moti svetloba, ki jo oddaja mikroskop. Čutijo se tudi
dotiki, medtem ko se oko lahko premika (Irman, 14. junij 2014). S to metodo se odpravijo
kratkovidnost, daljnovidnost in siva mrena (Pušnik Novljan, 28. maj 2014).
Po Irmanu (14. junij 2014) glede na mesto vstavitve IOL in namen operacije ločimo:
•
implantacijo monofokalne IOL na mesto naravne leče, ki smo jo predhodno odstranili,
•
implantacija mono IOL na mesto skaljene naravne leče (katarakte), ki smo jo predhodno
odstranili s fakoemulzifikacijo.
3.4
Pooperativno zdravljenje in pregledi
Po operaciji je pomembno, da si pacient redno vkapa v oči antibiotične kapljice, ki delujejo tudi
protibolečinsko. Zelo pomembna je higiena in predpisani roki vkapanja kapljic v oči. Ker je
oko občutljivejše za svetlobo, je priporočljivo nošenje zatemnjenih sončnih očal. Prav tako je
pomembno, da si oči ne drgnemo (Morela okulisti, 19. junij 2014; Pušnik Novljan, 28. maj
2014).
Ostrina vida se vsak dan izboljšuje, lahko pa se tudi spreminja. To je del celjenja roženice.
Nihanje ostrine vida lahko traja nekaj dni, celo nekaj tednov, kar prav tako spada k normalnemu
11
okrevanju. Prvi kontrolni pregled je naslednji dan po operaciji, potem po 1 tednu, 1 mesecu, 3
mesecih, 6 mesecih in 1 letu (Pušnik Novljan, 28. maj 2014).
4
PREGLED OBSTOJEČIH PROGRAMSKIH REŠITEV NA TRGU
Odlična informacijska podpora zagotovo pomaga pri izboljšanju storitve. Na podlagi razgovora
s stranko se bo preučilo, katere glavne funkcionalnosti mora vsebovati programska rešitev. S
funkcionalnostmi, ki so za stranko pomembne, bomo lažje poiskali tako rešitev, ki bo zanjo
najboljša, najustreznejša. Taka rešitev mora biti zanjo dodana vrednost, ne pa samo strošek ali
breme. Če bo stranka spoznala, da si bo s ponujeno rešitvijo zagotovila dodano vrednost, bomo
lahko rekli, da smo se stvari lotili prav, da smo ustregli strankinim željam. Tako se lahko
nadejamo, da bo sodelovanje dobro tudi v prihodnje.
Opis potreb in pričakovanj stranke
4.1
Naša stranka je do zdaj že uporabljala eno izdelano programsko rešitev. Zaradi nekaj novih
potreb in zahtev, ki si jih je zadala, pa je nujna nadgradnja. Torej je to zdaj pravi trenutek, da
se preučijo vse programske in uporabniške funkcionalne zahteve, ki jih bo morala nova rešitev
vključevati. Predvsem je tu ključnega pomena upravljanje podatkov – kako je poskrbljeno za
njihovo varnost.
Vsaka ordinacija mora imeti urejeno tako hranjenje podatkov, da se zagotavlja varovanje
osebnih podatkov o pacientu, predvsem v povezavi z njegovim zdravjem. K temu jo zavezuje
tudi informacijski pooblaščenec, saj je pri delu treba upoštevati Zakon o pacientovih pravicah.
V tem zakonu so zapisane pravice pacientov, ki jih je treba upoštevati (Informacijski
pooblaščenec, 28. maj 2014).
Iz Zakona o pacientovih pravicah (2014) lahko razberemo nekaj teh pravic:
–
pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev,
–
pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe,
–
pravica do spoštovanja pacientovega časa,
12
–
pravica do obveščenosti in sodelovanja,
–
pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju,
–
pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Ta zakon v nekaterih točkah zagotovo vpliva tudi na uporabnost programske opreme.
Informatika je s tega vidika povezana predvsem z varovanjem osebnih podatkov ter izvedbo
meritev in zdravljenja, ki jih ima na razpolago okulistična dejavnost. Pri iskanju ustrezne rešitve
moramo ta del zelo skrbno preučiti.
V ordinaciji vsak dan nastajajo novi in novi podatki. Lahko so to meritve, lahko se navajajo
anamneze in mnenja, lahko se opravljajo in opišejo operativni posegi. Vse to je treba ustrezno
evidentirati in shranjevati. Da se podatki ne podvajajo po nepotrebnem, pa lahko poskrbimo z
ustrezno programsko rešitvijo. V ordinaciji se je dogajalo, da so se podatki o dioptriji pisali na
list papirja, potem pa se prenesli v elektronsko obliko. Kljub pazljivosti so pri tem prepisovanju
nastajale napake, pri izdajanju receptov za očala in leče pa pozneje neljubi stroški in
nezadovoljstvo, če je bila leča na očalih drugačne dioptrije zaradi napačno prepisane meritve.
S programsko rešitvijo se temu izognemo, saj se vsi podatki takoj vpišejo neposredno v
informacijski sistem računalnika. Tako se izognemo podvajanju in morebitnim napakam pri
prepisovanju. Vedno pa imamo na razpolago vse pomembne podatke in informacije, ki smo jih
vnesli v preteklosti.
Od stranke je bilo zato treba pridobiti vse pomembne informacije, s katerimi bi ji lahko ponudili
programsko rešitev, ki bi zajemala vse funkcionalne zahteve – programske in uporabniške, ki
nastajajo pri delu. V ta namen je bil organiziran sestanek, na katerem nam je sporočila, kakšne
funkcionalne zahteve naj program vsebuje:
•
Vnos podatkov z meritev: vnos podatkov je ena od glavnih potreb in zahtev, ki jih
mora imeti program. V posameznih korakih je treba vpisati v polja število ali besedilo,
drugje je treba podatke označiti oziroma izbrati na seznamu, na katerem so vnaprej
znani. Tako delo je za stranko najprimernejše. Stranka nam je sporočila tudi, na katerih
poljih želi imeti izbirni seznam. Ta se navezuje predvsem na različne anamneze – v
izvidih se namreč pogosto omenjajo latinske besede, in če bi jih pisali in ne izbirali, so
mogoče tipkarske napake, kar želimo preprečiti. Zato je kombinacija vnosnih in izbirnih
13
polj za stranko pomembna. Ker želimo omogočiti čim enostavnejše delo, bomo poiskali
temu primerno programsko rešitev.
•
Preverjanje podatkov (kaj se zgodi ob vpisu, vnosu ali kliku): vsekakor je to ena od
funkcionalnosti, ki najbolj preprečuje napake pri vnosu – tipkanju oziroma napačne
vnose. Če na primer v neko polje namesto številke vpišemo črko, nas mora program o
tem nekako obvestiti oziroma na to opozoriti. Preverjanje želimo izvesti tudi glede na
napisane vrednosti. V katerih poljih se izvede, je določil naročnik. Najpomembnejše je,
da se preverijo polja, v katera se vpisujejo meritve, opravljene na različnih aparaturah.
Nekatere meritve imajo spodnjo in zgornjo mejo in to se mora prav tako upoštevati. V
preteklosti se je dogajalo, da so bile meritve vpisane v napačno polje. Ker ni bilo
preverjanja, so bili izvidi okulističnega pregleda seveda napačni.
•
Obarvanje besedila: pri vpisovanju meritve želimo, da se vnesena vrednost v polju
obarva gleda na različna merila. Stranka želi imeti pregled nad pozitivnimi in
negativnimi rezultati. S tem takoj dobi pregled nad tem, ali je pacient kratkoviden ali
daljnoviden ali pa ima morda težave z vidom na daljavo in na blizu. Tako je preglednost
nad podatki boljša, oftalmolog pa lahko hitreje opazi, pri katerih meritvah nastajajo
odstopanja. V tem primeru se odloči in usmeri k nadaljnjim podrobnejšim preiskavam,
ki bodo stanje razjasnile in odpravile dvome.
•
Preglednost podatkov o pacientu: večina dogajanja v ordinaciji temelji na
okulističnem pregledu pacientov. Programska oprema mora omogočati enostaven
pregled nad pacientovim stanjem, dodajanje novih obravnav in pregledov. Vsi podatki
o meritvah vida in morebitnih operacijah morajo biti prav tako lepo razvidni. Polja
morajo biti zato smiselno razporejena – pomembnih podatkov ne želimo imeti skritih
ali nekje v ozadju, temveč na hitro dostopnem in vidnem mestu. S tem zmanjšamo
nepotrebno iskanje, osebje pa lahko pacientu posveti več časa.
•
Iskanje in filtriranje podatkov: kljub preglednosti, ki jo naročnik zahteva, je nekatere
podatke še vedno treba poiskati. Za hitrejše delo je smiselno uporabljati različne filtre
in iskalnike. Z uporabo filtrov se iskanje po podatkih lahko bistveno skrajša. Naročnik
nam je med pogovorom omenil tudi, po katerih podatkih se največkrat posega oziroma
14
katere podatke največkrat potrebujejo med delom. Ko se pridobijo te informacije, bo
iskanje najboljše mogoče rešitve za naročnika lažje. Programske rešitve, ki nimajo
iskalnikov ali filtrov, bodo zagotovo dobile slabšo oceno glede na to merilo. Tiste pa,
ki bodo imele to področje dobro urejeno, lahko glede na to merilo pridobijo dodatne
točke.
•
Enostavnost za uporabo: uporaba programske rešitve mora biti enostavna. Zaposleni
morajo z uporabo programa nekaj pridobiti, program jih ne sme obremenjevati. Ker v
podjetju uporabljajo eno programsko rešitev že zdaj, si želijo, da bi bila tudi nova vsaj
tako enostavna. Program mora biti zasnovan tako, da si podatki sledijo v ustreznem
zaporedju. S tem se močno olajšajo vnosi novih meritev. V vsakem koraku se tako ve,
kaj je treba v nadaljevanju še postoriti in katere meritve so še potrebne.
•
Število klikov: celoten postopek želimo izvesti s čim manj kliki. Stranka želi imeti tako
programsko rešitev, pri kateri bi za to, da se okulistični pregled izvede od začetka do
konca, naredila le nekaj klikov. Njihovo število se seveda zelo povezuje s samim
videzom. Večja ko je razpršenost podatkov po programu, več klikanja je potrebno, da
pridemo do želenega podatka. Obstaja pa še ena vrsta klika, ki se navezuje na
potrjevanje ali zbiranje polj. V tem primeru število klikov ne obremenjuje zaposlenih in
meritvene obrazce lahko izpolnijo hitreje. Polja, v katerih sta samo dve možnosti, je
lažje in hitreje obkljukati, kakor pa vanje zapisati vrednost, ki je v posameznem primeru
najprimernejša. To je lahko 'Da' ali 'Ne' oziroma kar koli podobnega. Tako se
zavarujemo tudi pred tem, da bi v polja vpisali napačne podatke. S tem bi bilo filtriranje
po točno teh podatkih zelo oteženo – filtri in iskalniki nam ne bi vračali pravih
rezultatov. Lahko imamo tudi seznam, s katerega se izbere najustreznejša »vrednost«.
Tudi v tem primeru se zaposleni ne more zatipkati, ker je polje izbirno in mora zgolj
izbrati najustreznejši podatek. Ta način je tudi hitrejši od pisanja, sploh če gre za
strokovne besede ali izvide in mnenja.
•
Možnost dodajanja polj: zaradi sprememb tehnologije ali zakonodaje se morajo pri
pregledih dodati ali kako drugače spremeniti zahteve. V našem primeru se je stranka
odločila, da bo vpeljala nekaj novosti, ki jih sedanja programska oprema ne podpira. S
tem, ko imamo možnost, da dodamo polje ali ga premaknemo v drug položaj, pridobimo
tudi preglednost. Najpogosteje uporabljena polja se premaknejo na tako mesto, da se
15
opazijo najprej. Pri tem je treba razmisliti tudi, kakšni so finančni vložki, da se take
spremembe izvedejo, in v kolikšnem času so izvedljive. To vsekakor ni zanemarljivo.
Obsežnejša ko je programska oprema, več je prilagajanja in preurejanja v njej. Običajno
so vse postavitve optimizirane na prvo, začetno različico in pri dodajanju novih polj je
potrebno zelo dobro načrtovanje in preurejanje. Stranka je sporočila tudi, da je
prilagajanje programov potrebno vse leto.
•
Datumi in opomniki: želimo imeti pregled nad prihajajočimi in nezaključenimi
dogodki. O prihajajočih dogodkih se lahko obveščajo tudi pacienti, če se s tem načinom
strinjajo. Obveščanje naj se izvaja s SMS-obvestili ali po elektronski pošti. To bi bila
ena od novih funkcionalnosti, ki bi jo stranka lahko s pridom uporabljala. Obveščanje
po tem sistemu naj bo hitro in enostavno. Pacientu se tako omogoči, da pred naročenim
pregledom dobi obvestilo o točni uri in datumu. Obveščanje bi bilo smiselno tudi, če se
iz različnih vzrokov spremenijo dnevni čakalni seznami. Predvsem bi bilo to lahko
koristno pri zamudah – o njih bi bili obveščeni prihajajoči pacienti. Tako bi lahko
ordinacija uravnavala tudi število pacientov v čakalnici.
•
Shranjevanje in dodajanje dokumentov: tudi to je ena od glavnih in pomembnih
funkcionalnih potreb, ki naj bi jih vsebovala programska oprema. V ordinaciji je več
naprav, s katerim se meri vid in ki med seboj niso povezane. Nekatere od njih izdelajo
dokument ali sliko, ki jo je treba nekam shraniti. Zagotovo je najboljša rešitev ta, da bi
se vsi ti dokumenti shranjevali k pacientu, ki je opravil pregled. Poleg teh različnih
prilog je za ordinacijo koristno shranjevanje skeniranih dokumentov. Sestram pridejo
zelo prav skenirane napotnice. Tako se vsaka napotnica v elektronski obliki priloži k
posameznemu pregledu, prav tako pa vsi izidi iz naprav, na katerih je bil opravljen
pregled. Pri posameznem pacientu želimo imeti zbrana vsa potrdila, soglasja, slike in
druge dokumente. Pri izbiri nove programske je tako pomembno, da je mogoče
dodajanje različnih dokumentov, ki jih lahko vežemo na posamezno obravnavo oziroma
okulistični pregled ali pa neposredno in samo na posameznega pacienta.
•
Možnost podpore: pri izbiri nove programske rešitve želi imeti stranka tudi strokovno
podporo in nadgradnjo sistema s strani ponudnika te rešitve. Za podporo se predvideva
predvsem pomoč pri uvajanju uporabe programske opreme, svetovanje in iskanje
nadaljnjih rešitev, ki bi to opremo naredila še preglednejšo. Vsaka nova programska
16
rešitev zahteva usposabljanje zaposlenih in prilagajanje dela tudi tako, da se vse rešitve
kar se da najbolje izkoristijo. Samega prilagajanja želimo čim manj, saj naj bi bila
programska rešitev prilagojena delu, vendar če se opazi, da se nekateri postopki lahko
izvedejo drugače in se s tem nekaj pridobi, je smiselno, da se tudi delo prilagodi
programski rešitvi.
•
Možnost nadgradnje sistema: ker se zdravstvo in tudi okulistika stalno izboljšujeta, je
s programsko opremo treba omogočiti, da sledi novostim. Pa ne samo to. Ordinacija
lahko sčasoma začne opravljati nove storitve, ki jih je potem treba vključiti v program.
Če je ta prilagodljiv, lahko hitreje in učinkoviteje zagotovimo, da se dodajajo nove
funkcionalne zahteve, tako da z njimi pokrijemo nova področja. Pri nadgradnji moramo
poskrbeti tudi, da se program lahko posodablja, da se odpravljajo pomanjkljivosti in
omogoči boljša varnost. Pri zdravstvu gre lahko tudi za občutljive podatke, zato je treba
zagotoviti stabilno delovanje sistema, ki se stalno nadgrajuje.
•
Zagotovljena varnost: zelo pomemben dejavnik, ki ga naročnik zahteva, je, da se
zagotovi varnost. Varnost v našem programu lahko delimo na dve veji, in sicer na
varnost samega programa in varnost, ki je povezana z osebnimi podatki. K temu
naročnika zavezuje tudi Zakon o pacientovih pravicah, v katerem je med drugim
zapisano, da ima pacient pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Naša stranka kot okulistična ordinacija mora pri vsaki zdravstveni oskrbi spoštovati
pacientovo zasebnost v skladu z upoštevanjem medicinske doktrine (Zakon o
pacientovih pravicah, 2014). Da se prepreči nepooblaščeni vstop do podatkov, je pred
vstopom v program treba vnesti uporabniško ime in geslo. Glede na uporabnika se
potem prilagajajo pogledi in možnosti v samem programu ter omejevanje dostopov.
Tako pripomoremo, da so vidni le tisi podatki, ki so nujni za opravljanje dela. Varnost,
ki se navezuje na delovanje samega programa, je za naročnika prav tako pomembna.
Sem spada tudi stabilnost delovanja samega programa. Program, ki ga naročnik želi,
mora biti torej stabilen in varen. Varnost se zagotavlja na različne načine in na različnih
ravneh: tako da se zavaruje baza podatkov ali da se z gesli zavaruje vstop v program.
Na Sliki 4.1 lahko vidimo dostop z zunanjih lokacij. Da bo internetna povezava med
17
lokacijami varna, se bo do programa in baze dostopalo po povezavi VPN 4. Dostop do
teh podatkov naj bi bil v obliki oddaljenega dostopa (angl. remote desktop), kar
uporabnikom omogoča dostop do programa s poljubne lokacije v poljubnem času. Da
se taka povezava vzpostavi, so potrebne tudi nekatere nastavitve na naročnikovem
omrežju in računalnikih, ki se bodo uporabljali in omogočili tak dostop.
•
Podpora za več uporabnikov in lokacij: ena od pomembnih funkcionalnih zahtev, ki
jo želi imeti naročnik, je tudi možnost različnih uporabnikov. To so lahko okulistični
tehniki, oftalmolog ali pa morda administrator programa. Slednji ima tako kakor
oftalmolog možnost uporabe celotnega programa. Tako lahko pri različnih rutinskih
pregledih programa vidi, ali se ta pravilno odziva ali so morda potrebni kakšni popravki.
Tehniki imajo praviloma nekoliko omejen ali prilagojen dostop, ne pa vedno. Vse je
odvisno od vrste in načina dela. Najbolj naj bi se prilagajali samo začetni pogledi, saj
tehniki začnejo obravnavo, oftalmologi pa jo potem nadaljujejo in končujejo. Ker ima
podjetje več poslovalnic, je treba imeti dostop do programa in baze podatkov z vseh
lokacij. Tak dostop mora biti omogočen tudi vsem zaposlenim, pri tem pa se ne sme
pozabiti na varnost podatkov, ki se prenašajo. Kako se bo dostopalo do programa in
podatkov, smo že opisali. Gre za oddaljeni dostop. Pri tem je treba načrtovati tudi
ustrezno bazo, torej tako, ki bo omogočala hkratno delo več zaposlenih hkrati, zato da
vzpostavljene povezave ne bodo prekinjene.
Zdaj smo spoznali glavne programske funkcionalne zahteve – kaj vse naj bi nova programska
rešitev vsebovala, omogočala in ponujala. Mnoge med njimi se navezujejo predvsem na
uporabniško funkcionalnost. Pri tem je pomemben videz, še natančneje pa postavitev
posameznih polj, v katera se vnašajo podatki. Sem uvrščamo oblikovanje obrazcev po
naročnikovih željah, saj bodo zaposleni v ordinaciji tisti, ki bodo vnašali podatke. Vneseni
podatki so potem pomembni pri odločitvah, ki jih sprejemajo sestre in oftalmolog.
»Storitev VPN omogoča povezovanje oddaljenih enot podjetja v navidezno zasebno omrežje prek uporabe
javnega omrežja, s tem pa omogočimo učinkovito in varno komunikacijo med lokacijami. Z uporabo omrežja VPN
lahko povežemo vse tipe lokacij, omogočimo delo na domu, navidezno pisarno« (Telekom, 14. avgust 2014).
4
18
Slika 4.1: Dostopnost do podatkov z različnih lokacij
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Na koncu se je bilo treba dogovoriti tudi, kako bo potekalo iskanje najustreznejše rešitve. Začeli
bomo s pregledom obstoječih programskih rešitev, ki jih lahko ponudimo. Na spletu bomo
iskali slovenske in tuje programske rešitve, ki zajemajo zdravstvo in so namenjene predvsem
okulistični dejavnosti. Ker si stranka želi imeti programsko opremo v slovenskem jeziku, bomo
temu delu tudi namenili nekaj pozornosti. Program je tako lahko v celoti slovenski proizvod,
lahko pa je tujega izvora, vendar morajo biti vsi obrazci, v katere se vpisujejo podatki in
meritve, v slovenskem jeziku.
Pregled že narejenih informacijskih rešitev nam bo dal odgovor, ali obstaja računalniški
program, ki te funkcionalne zahteve zajema, ali je bolje oziroma je potrebna izdelava novega
programa, s katerim bi zadostili želenim funkcionalnostim. V slednjem primeru je nujen
dodaten pogovor s stranko in vključena je tudi v samo izdelavo. Vse njene želje in pripombe se
upoštevajo sproti. Tako se res lahko zagotovi, da bo program narejen po naročnikovih željah in
da ga bodo zaposleni lahko s pridom uporabljali.
19
4.2
Slovenske rešitve v okulistiki
Najprej sem po spletu iskal informacijske rešitve za pomoč v zdravstvu in okulistični
dejavnosti. Ker je slovenski trg majhen, je tudi ponudba manjša v primerjavi z mednarodno
naravnanimi podjetji, ki svoje storitve ponujajo širom po svetu. Posebnih programskih rešitev
slovenskega izvora, ki so namenjeni zdravstvu, ni veliko. Mogoče je, da se te rešitve ne
oglašujejo na spletu ali pa dejansko uporabljajo tuje programe, ki so prevedeni v slovenščino.
Med iskanjem sem tako našel tudi program, ki je bil izdelan v slovenskem podjetju in katerega
uporaba je mogoča tudi v okulističnih ordinacijah. Ta program želimo v nadaljevanju oceniti
po njegovi funkcionalnosti in pridobiti končno mnenje, koliko in katere funkcionalne zahteve
vključuje ter katere mu manjkajo. Prav tako bo lažja primerjava z drugimi, tujimi rešitvami.
4.2.1
Phoenix (rešitev CRM za zdravstvo)
Phoenix za zdravstvo je program za funkcionalno in preprosto uporabo. Temelji na ravni
CRM 5, ima pa na razpolago več različnih modulov, odvisno od potreb naročnikov. Značilnost
tega programa je, da je narejen za računovodski servis, zato je zelo primeren tudi za izdajanje
in knjiženje računov. Uporaben je še v okulističnih ambulantah oziroma ordinacijah, seveda če
se odločimo za nakup tega modula. V programu so na voljo evidenca strank, koledarji, prihodnji
in zadnji pregledi, izdani računi in še veliko več. Program se sproti nadgrajuje in prilagaja
posameznikovim željam. Je stabilen in varen, z njim se zagotavlja zanesljiva uporaba (Phoenix,
28. julij 2014).
Na razpolago smo imeli demorazličico, ki je dostopna po spletnem brskalniku. V tej različici
žal ni bilo mogoče preizkusiti posebnega dela, ki je namenjen okulističnim ordinacijam. Je pa
na njihovi spletni strani mogoč ogled krajših videoposnetkov uporabnosti modula, ki je
namenjen zobozdravstvu. Na podlagi vseh teh informacij bomo lažje dali končno mnenje, ali je
program ustrezen ali ne, pa tudi, katere so njegove prednosti ali katere funkcionalnosti bi
naročnik lahko potreboval v prihodnje.
CRM (customer relationship management) ali program za upravljanje odnosov se osredotoča na strankine kupne
navade, podatke o stranki, komuniciranje s stranko itd.
5
20
Slika 4.2: Program Phoenix: vnos novega pacienta
Vir: Phoenix (28. julij 2014)
Po prvih nekaj klikih, ki smo jih naredili v programu, lahko rečemo, da je bil urejen prav lično.
Moduli se lepo ločijo in so postavljeni smiselno. Dodajanje in pregled pacientov se mi zdita
zelo enostavni opravili, kar lahko vidimo na Sliki 4.2. Dobra lastnost je, da to lahko deluje na
vsakem računalniku, saj potrebuje le spletni brskalnik, po katerem se prijavimo. Kupljena
različica se od demorazličice razlikuje v tem, da se osnovni program namesti na en računalnik
(ali strežnik) v podjetju, ki se po mreži poveže z drugimi računalniki, ti pa imajo potem dostop
po spletnem brskalniku in ne potrebujejo namestitve. Kaj od naštetih in zahtevanih
funkcionalnosti ima ta program, si lahko pogledamo v Tabeli 4.1, ki nam bo za glavno merilo
pri dajanju končne presoje o ustreznosti in izbiri funkcionalnih potreb, ki jih želi imeti vključene
stranka. Vsako od prej opisanih funkcionalnosti bomo podrobneje pogledali in iskali tudi tiste,
ki bi jih stranka v prihodnje morda potrebovala, a med pogovorom nismo zaznali te potrebe.
Dobro je, da se zazremo v prihodnost in si pustimo nekaj manevrskega prostora za dodatne
izboljšave in nadgradnjo informacijskega sistema.
21
Tabela 4.1: Opis programa Phoenix glede na funkcionalne zahteve
Lastnost
vnos podatkov z meritev
Phoenix
Demo, ki smo ga preizkusili, nima posebnih polj, v katera bi se
vnašale meritve vida, zato konkretne ocene tu ne morem dati.
Prav tako bi pri dodajanju pacientov za nove okulistične preglede
ali obravnave pričakovali, da program pri vnašanju že predlaga
obstoječe stranke. Veliko lažje in hitreje je z obstoječega
seznama izbrati ustreznega pacienta, kot pa to vedno znova
pisati, saj se pri tem lahko naredijo tipkarske napake. Tako se
torej zelo elegantno izognemo napakam pri tipkanju. Novi
pacienti se seveda dodajo pri prvem vnosu oziroma prvem
pregledu.
Opazili smo še eno pomanjkljivost: v programu nismo nikjer
naleteli na izbirne sezname. Obstajajo sicer potrditvena okna,
vendar to ne zadošča vsem potrebam naročnika. Za še boljšo
funkcionalnost bi bilo treba vložiti precej truda, da bi se ta
izbirna polja dodala na posamezne obrazce.
Ker je poudarek na vnosih podatkov o meritvah, moram program
za ta del oceniti kot neprimeren.
preverjanje podatkov
Posebnega preverjanja podatkov pri vnosu nismo opazili. To bi
bila lahko velika pomanjkljivost tega programa. Prav tako ni
nobenih obvestil o »nepravilnih« vnosih, kadar se zatipkamo. V
samem programu tudi nisem nikjer naletel na možnost, da bi se
to dalo kakor koli nastaviti ali kako drugače vklopiti. Ker je to
ena od funkcionalnosti, ki bi jo nova programska rešitev morala
vsebovati, moramo ta del oceniti za manj primernega. Če bi
izdajatelj tega programa to omogočil in uredil, bi se naše
navedeno mnenje lahko spremenilo.
obarvanje besedila
Tudi te funkcionalnosti v samem programu ni. Veliko je
različnih vnosov, vendar se polje nikjer ni obarvalo glede na
velikost števila ali vpisano vsebino. To je za naročnika vsekakor
pomemben podatek. Iz podatkov različne barve se lahko hitro
razbere, za kakšna stanja gre, kje se meritve odmikajo. Ker je za
22
naročnika ta del pomemben, moramo tudi za to funkcionalnost
navesti negativno mnenje. Prav tako za to področje v programu
ne vidim nobene alternativne rešitve, ki bi jo stranka lahko s
pridom uporabljala.
preglednost podatkov o
Osnovni demografski podatki o pacientu so sicer dobro razvidni
pacientu
in vsa polja so lepo postavljena. Vendar je tudi tu potrebna
pripomba. Okno tega obrazca se lepo prilagaja oknu monitorja
in njegovi ločljivosti. Ko pa se okno pomanjšuje, polja že niso
več tako pregledna, nekatera celo izginejo in tega si ne smemo
privoščiti. Do njih se ne pride niti z drsniki, ki se pojavijo, če je
odprto okno manjše od velikosti obrazca. Ta problem se lepo
reši, če se uporabljajo večji monitorji. V tem primeru je
preglednost veliko boljša in ustrezni podatki se najdejo hitreje.
Ker je program nekoliko bolj usmerjen k upravljanju odnosov s
stranko, je temu prilagojena tudi preglednost. Vidijo se pretekli
podatki in prihajajoče aktivnosti. Ker nisem preizkusil
okulističnega modula, je ocena vezana na druge module, ki sem
jih pregledal. Žal obstajajo nekatere pomanjkljivosti. Ena od njih
je pregledovanje dokumentov, ki se na navezujejo na določenega
pacienta. Dokumenti se namreč lahko pregledujejo v svojem
podzavihku, ne pa pri posameznih pacientih, kar bi naš naročnik
lahko prepoznal kot pomanjkljivost. Lahko rečemo, da je pregled
samih podatkov o pacientu zgleden, lepo urejen, vendar bi se
nekateri deli dali še izboljšati.
iskanje in filtriranje
Filtriranje in iskanje mi je v nekaterih primerih delalo težave. Če
podatkov
rezultat ni bil najden, je bilo treba zbrisati vnos in še enkrat
klikniti iskanje, šele nato sem spet lahko kliknil na seznam vseh
strank. Tu bi bilo bolje, da se takoj prikaže seznam vseh strank,
ko se počistijo filtri in se klikne ukaz išči (osveži). Vsem tem
filtrom bi bilo treba dodati nove, tiste, ki jih naročnik prav tako
potrebuje in po podatkih katerih se največkrat išče. Da bi to
funkcionalnost v programu ocenili bolje od neustrezno, bi bilo
23
treba obrazce zasnovati na novo ter dodati nova iskalna polja in
merila.
enostavnost za uporabo
Program je sorazmerno obsežen, zato je pričakovati, da je tudi
nekoliko zahtevnejši za uporabo. Vseh funkcionalnosti niti
nisem preizkušal, ker sem se osredotočil bolj na module, ki bi
koristili tudi okulistu. Kot celota bi bil program v tej točki
prezahteven in zato neprimeren. Če pa vključimo samo potrebne
module, se preglednost lahko poveča, saj nimamo nepotrebnih
polj, modulov, ki bi nam odstirali pogled. Želimo se osredotočiti
na vnašanje podatkov o meritvah. Tudi s tega vidika bi program
potreboval precej prilagoditev, da bi bil primeren za naročnika,
in težko bi dali drugačno mnenje, kot da je program zanj
neprimeren in ne dovolj enostaven.
malo klikov
Do želenega podatka oziroma informacije se da hitro priti, sploh
če se uporablja iskalnik. Ker pa je na razpolago več modulov, je
vseeno treba narediti kakšen klik več, da pridemo do tega
podatka. Seveda se tu ne upoštevajo kliki pri potrditvenih poljih,
saj so ti namenjeni olajšanju izbire. Glede računovodskega dela
zares ne bi imeli pripomb. Če bi se naš naročnik odločil, da se
program poveže z računovodstvom, bi bila ta programska rešitev
lahko zanimiva. Na enem mestu bi lahko izdajali tudi račune,
takoj ko so pregledi narejeni oziroma že med samim pregledom.
V primerjavi z dvema ločenima programoma bi bila to zagotovo
prednost, saj bi za vse skupaj potrebovali manj klikov, tako pa
tudi manj časa za posamezno obravnavo.
možnost dodajanja polj
Trenutni pogledi in postavitve so dovolj dobri. Več novih polj bi
ustvarilo zmedo in poslabšalo preglednost. Menim, da
manevrskega prostora za dodajanje in preurejanje polj ni veliko.
Prazna polja bi se sicer še dala zapolniti. Če bi se uporabljali
nekoliko večji monitorji, je tega prostora lahko še več. Nastane
pa težava pri pomanjševanju okna, tako kot je to v nekaterih
pogledih že zdaj, ko kljub drsnikom ne moremo pridi do
nekaterih podatkov. Ocena bi bila bolj neprimerna kakor
24
primerna, če pa se nekatere zadeve uredijo in popravijo, bi se
lahko izboljšala.
datumi in opomniki
Pregled nad datumi bi ocenil kot zadovoljiv. Dobro je razvidno,
kdaj so na vrsti naslednji dogodki. Tudi uporaba različnih
barvnih odtenkov se mi zdi zelo posrečena, saj se tako hitreje
razbere, za kakšno vrsto dogodka gre. Opomnikov mi ni uspelo
preveriti, tudi nisem nikjer ugotovil, ali obstajajo. V tem delu
nisem našel večjih pomanjkljivosti, zato bi ga lahko ocenil kot
sprejemljiv. Če opomniki delujejo, se ocena lahko še izboljša in
ta del lahko postane priporočljiv.
shranjevanje in
V demoprogramu sem opazil pomanjkljivost pri dodajanju slik
dodajanje dokumentov
ali drugih dokumentov. Nikjer nisem opazil možnosti, da bi se
dokument lahko pripel k podatkom o pacientu. Tudi pri
posamezni obravnavi nisem nikjer opazil možnosti dodajanja
dokumentov. Ker je za naročnika to zelo pomembna
funkcionalnost, je ta del ocenjen negativno. Naročnik namreč pri
vsakem pregledu doda k podatkom o pacientu tudi dokumente,
predvsem izpise iz aparatur. Če dodajanje ni mogoče, je program
zanj manj primeren.
možnost podpore
Ponudnik
programa obljublja strokovno
podporo
vsem
naročnikom. Če ima naročnik dobro podporo, lahko pričakuje,
da bo sistem dobro deloval ter da bo odzivnost hitra in
učinkovita.
možnost nadgradnje
Ponudnik programa poudarja, da redno skrbi za programsko
nadgrajevanje in posodabljanje. Prav tako je omenjeno, da se
sam program lahko prilagaja željam svojih uporabnikov. To je
zares dobra informacija. Tako lahko tudi naš naročnik pričakuje,
da bi se nekateri deli programa prilagodili njegovim potrebam in
zmožnostim njegove programske opreme. V tem primeru lahko
ta del ocenimo kot pozitiven.
zagotovljena varnost
Podjetje zagotavlja tudi varnost podatkov. Najprej je tu prijavno
okno, v katero je treba vpisati uporabniško ime in geslo. Že v tem
25
koraku lahko zmanjšamo možnost, da do podatkov pridejo
nepooblaščene osebe.
Z vidika varovanja podatkov in zagotavljanja varnosti ne najdem
pomanjkljivosti. Ta del se lahko oceni kot zadovoljiv in
primeren.
podpora za več
Program lahko uporablja več uporabnikov, prav tako je mogoča
uporabnikov in lokacij
uporaba na različnih lokacijah. Lahko rečemo, da je to področje
zadovoljivo in sprejemljivo tudi za našega naročnika.
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Povzetek funkcionalnosti: demorazličica me tokrat ni prepričala, saj večji del programa v
bistvu ne vsebuje potrebnih funkcionalnosti, ki jih zahteva naš naročnik. V nekaterih primerih
sicer obstaja možnost manjšega prilagajanja, vendar to še zdaleč ne bi zadovoljilo vseh potreb,
ki smo jih prepoznali in ki jih program mora vsebovati. Naš namen je ponuditi tako programsko
rešitev, ki zadovoljuje vse potrebne funkcionalne zahteve.
Zelo sem pogrešal možnost dodajanja dokumentov neposredno k podatkom o posameznem
pacientu, saj se pogosto pripenjajo razni izvidi ali rezultati drugih opravljenih storitev. Če bi se
uredilo in poenostavilo že samo to področje, program poveča pomembno funkcionalnost. Prav
tako pa obarvanje polj glede na vneseno vsebino. Med pogovorom smo začutili, da naročniku
veliko pomeni, da lahko takoj vidi dokumente in glede na obarvanost lažje razbere, kakšno je
okvirno stanje pacientovega vida.
Je pa opisani program zelo koristen v povezavi z računovodstvom, saj je ta del res zelo urejen
in pregleden. V večjih zasebnih ordinacijah bi bil ta del vsekakor lahko zelo uporaben, saj bi se
račun oblikoval že med samim pregledom. S tem se zmanjša možnost za napačno izdajo računa
glede na storitev, ki je bila opravljena za pacienta. Ker se naročnik ukvarja tudi s plačljivimi
storitvami, je to zagotovo del, ki bi ga bilo treba upoštevati za prihodnje nadgradnje. Če bi se
našla programska rešitev, ki bi vsebovala vse zahtevane funkcionalnosti in povezovanje z
računovodstvom, mislim, da bi se kaj hitro odločili za uporabo takega programa.
26
4.3
Tuje programske rešitve v okulistiki
Poleg slovenske obstajajo seveda tudi tuje informacijske rešitve, ki so v pomoč okulističnim
ordinacijam. V tem koraku se bomo posvetili in po spletu preučili neslovenske programske
rešitve. Upoštevali bomo vse točke, ki smo jih tudi pri slovenskih. S tem bo primerjava lažja,
prav tako bomo lažje oblikovali končno mnenje o primerljivosti posameznega programa.
4.3.1
Integrity EMR for Eyes
Integrity EMR 6 for Eyes je eden od najzmogljivejših elektronskih pripomočkov, ki so na voljo
v okulistiki in optometriji. Razvit je bil s pomočjo okulistov ter je namenjen njim in asistentom
in drugemu osebju v ordinaciji. Programski vmesnik je eleganten in ponuja mnogo različnih
možnosti pregleda (Slika 4.3). Program je bil izdelan na podlagi večletnih izkušenj in
strokovnih mnenj, zato ne preseneča, da ima nekaj naprednih funkcij, ki jih oftalmologi in
njihovi asistenti lahko s pridom uporabljajo. Osnovna zasnova temelji na spletnih rešitvah, kar
pomeni, da za uporabo ni potrebna namestitev na računalnik ali strežnik (Integrity EMR, 20.
julij 2014), temveč le spletni brskalnik. Ta način je lahko zelo priročen tudi z vidika dostopnosti.
Se pa poraja drugo vprašanje, kako zagotavljati varnost podatkov, da se ne zlorabljajo.
S stališča slovenskega jezika ima ta program to pomanjkljivost, da ga je trenutno mogoče dobiti
samo v angleškem jeziku. Vsebuje veliko različnih besedil, zato je poznavanje angleškega
jezika pogoj, da se program sploh lahko uporablja. Ugotovil sem, da je namenjen predvsem
večjim ordinacijam, v katerih je večje število zaposlenih, ki med seboj veliko sodelujejo, saj
program denimo omogoča pošiljanje sporočil asistentu, ki je pristojen za posameznega
pacienta, to pa pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu.
EMR (Electronic Medical Record) ali elektronska zdravstvena kartoteka je digitalna različica zdravstvenega
kartona, v kateri so zapisani podatki o pacientovem preteklem zdravstvenem stanju in anamnezah (Health IT, 24.
julij 2014).
6
27
Slika 4.3: Integrity EMR for Eyes – vnos nekaterih meritev
Vir: Integrity EMR (20. julij 2014)
Da bi lažje izrazili mnenje, bomo tudi v tem primeru pregledali, kaj od potrebnih funkcionalnih
zahtev program vsebuje, kar je razvidno iz Tabele 4.2.
Tabela 4.2: Opis programa Integrity EMR for Eyes glede na funkcionalne zahteve
Lastnost
vnos podatkov z meritev
Integrity EMR for Eyes
Med preučevanjem nisem našel vseh potrebnih polj, ki jih želi
imeti naš naročnik oziroma v katera želi vnašati podatke in jih
imeti na razpolago. To je lahko ovira, če se program ne bi mogel
preurediti, tako da bi se dodala nova polja. Drugače od programa
Phoenix, ki smo ga že pregledali in ocenili, ima ta veliko več
izbirnih polj in seznamov. To je vsekakor prednost.
Pomanjkljivost pa je, da so polja pravzaprav povsem druga, kot
jih želi imeti naš naročnik. Če ostanejo taka, kakršna so, da se
torej ne preimenujejo in ne preuredijo, bi naročnik potreboval kar
nekaj časa, da se spozna z obsežnim programom.
preverjanje podatkov
Pri programu nisem opazil posebnega preverjanja podatkov pri
vnosu rezultatov. Morda zato, ker je veliko izbirnih seznamov,
po katerih se polja polnijo. S tega vidika je to lahko prednost, še
28
vedno pa je precej podatkov treba vpisovati. V tem primeru je to
ena od opaznih pomanjkljivosti programa Integrity EMR for
Eyes.
obarvanje besedila
Podatki v tem programu so različno obarvani, odvisno od tega,
čemu je oznaka namenjena. V primerjavi s programom Phoenix
je ta del zares boljši, veliko bolj dodelan. Kontrasti so zelo dobri
in podatki se med seboj zlahka razlikuje po barvah. Kljub temu
bi bilo nekatera polja še treba obarvati, da bi izpolnili zahteve
našega naročnika. Vsekakor ob morebitnem izboljšanju in
obarvanju vseh polj ta program lahko pridobi še boljšo oceno in
se približa našim potrebam.
preglednost podatkov o
Glede na velikost in obseg programske rešitve je preglednost
pacientu
sorazmerno dobra. Kljub temu želimo najti rešitev, ki bi kar
najbolje ustrezala našemu naročniku. S tega vidika bi ta del
ocenil kot preveč natrpan s podatki, poglede in obrazce bi bilo
smiselno preurediti. Dobra stvar pa je, da se do različnih
podatkov še vedno lahko dostopa sorazmerno hitro, z uporabo
različnih bližnjic. Lahko rečemo, da je preglednost zadovoljiva,
ni pa taka, da bi nas prepričala o uporabi.
iskanje in filtriranje
Iskanje je sicer lepo urejeno, a bi bilo v nekaterih korakih
podatkov
filtriranje in iskanje lahko boljše. Da bi zajeli vse filtre in iskanja,
ki jih zahteva naročnik, bi te obrazce morali posodobiti ter
vključiti vanje želene filtre in iskalna polja. Tako bi se povečala
preglednost in zmanjšal čas za iskanje posameznega podatka,
program pa bi bil za našega naročnika primernejši.
enostavnost za uporabo
Pri tako vsestranskem programu težko rečemo, da je enostaven
za uporabo. Vsakodnevna raba tega programa bi delo lahko
pospešila, vendar le v večji ordinaciji. Manjše ordinacije
potrebujejo enostavnejše rešitve. Za našega naročnika bi tako
lahko rekli, da je program preobsežen – ne bi se izkoristile vse
lastnosti, ki jih ponuja. Program bi tako težko opisali kot
enostaven. Morda bi to lahko rekli po nekajmesečni uporabi, ko
29
bi uporabnik točno vedel, kje so določeni podatki in kako
najhitreje priti do njih.
malo klikov
Program je zasnovan tako, da se da veliko dela narediti s
klikanjem in izbiranjem s seznama. To je v nekaterih primerih
zagotovo prednost – tako se zmanjša število napak pri tipkanju,
vendar je zato lahko delo tudi počasnejše, še posebno če je vsako
odločitev treba tudi potrditi, shraniti ali kako drugače označiti.
Mi želimo izbrati pravo ravnotežje, kje se podatki vpisujejo in
kje se izbirajo oziroma potrjujejo. Po tej zahtevi bi rekel, da je
klikanja le nekoliko preveč, da bi se dalo kak korak izvesti tudi
drugače.
možnost dodajanja polj
Tudi tu je moje mnenje, da prilagajanje in dodajanje polj
naročnikovim željam in potrebam ni ravno enostavno opravilo
oziroma je zelo omejeno, sicer utegnemo izgubiti preglednost.
Polja in okna so postavljena tako, da kar najbolj prikažejo
podatke glede na študije, ki jih je izvedlo podjetje, izdajatelj
programa. Obstaja verjetnost, da je dodajanje novih polj
onemogočeno ali vsaj zelo omejeno. Ko enkrat narediš celovit
program, vsako prilagajanje lahko upočasni proces, pa tudi
delovanje samega programa.
datumi in opomniki
Ne samo, da imamo dober pregled nad prihajajočimi dogodki,
tudi aktualni dogodki so zelo dobro označeni. Dnevni načrt se
stalno posodablja. Vidi se, kateri pacienti so že prispeli v
ordinacijo ali iz nje odšli ter kaj se v posameznem trenutku
dogaja s posameznim pacientom (kakšen poseg se izvaja na
njem). Vse to je lepo označeno in ponazorjeno tudi z barvami,
zato bi si ta del lahko vzeli za temelj, kakšen naj bi bil v
programu pregled nad dogodki. Nikjer pa nisem našel
informacij, kako je z opomniki. Če so tudi ti vključeni v program
in delujejo, bi ta del lahko označili kot zelo priporočljiv in bi ga
bilo vredno imeti v novi programski rešitvi.
shranjevanje in
Nimam večjih pripomb. Dodajanje in shranjevanje dokumentov
dodajanje dokumentov
je očitno lahko opravilo, prav tako do teh dokumentov lahko
30
hitro pridemo. V tem koraku bi lahko rekli, da si tako
funkcionalnost želimo tudi v programu, ki bo na koncu
sprejemljiv za naročnika. Ker je ta postopek enostaven, lahko
zaposleni hitro priložijo vse potrebne dokumente in druge
priloge k podatkom o pacientu. Zanimivo bi bilo videti, kam se
te priloge shranjujejo – neposredno v bazo podatkov ali kako
drugače. Ker je program zasnovan na spletni tehnologiji in ker
se uporablja spletni brskalnik, naj bi dokumente pregledovali kar
v brskalniku, kar bi bila lahko prednost, saj ne bi potrebovali
dodatnih programov za delo z drugimi dokumenti.
možnost podpore
Podjetje omogoča podporo. Upoštevati pa moramo, da je pri tem
za
sporazumevanje
potrebno
znanje
angleškega
jezika.
Komuniciranje bi bilo tako lahko ovira, prav tako pa oddaljena
lokacija, saj je podjetje v tujini – če bi bilo potrebno takojšnje
posredovanje, bi bila to lahko resna ovira. Na splošno lahko
rečemo, da je podpora dobra, vendar bi za našega naročnika raje
izbrali podjetje, v katerem bi jezikovni stiki potekali v
slovenščini.
možnost nadgradnje
Podjetje skrbi, da se program stalno nadgrajuje glede na nove
zahteve in potrebe, nekoliko manj pa je prilagajanja posameznim
uporabnikom. Poleg tega se upošteva zakonodaja, ta pa je v tujini
drugačna. V našem primeru lahko rečemo, da je nadgradnja
mogoča, vendar ne toliko po željah uporabnikov programa, pač
pa gre za nadgradnjo celotnega sistema, ki se mu morajo
uporabniki potem prilagajati. Kjer se zajemajo zahteve,
povezane z zakonodajo, je priporočljivo, da se ta nadgradnja
dogaja kot celota. Ponudnik programske rešitve jo lahko ponudi
hitreje, če vsi uporabniki uporabljajo enako različico programske
opreme, torej brez dodatnih in posebnih zahtev, ko bi nove
funkcionalnosti prilagajali vsakemu uporabniku posebej.
zagotovljena varnost
Obsežnejše programske rešitve običajno upoštevajo tudi različna
varnostna področja in temu namenjajo kar nekaj pozornosti. Tudi
za to programsko opremo z vidika varnosti nimam pripomb in
31
menim, da je zagotovljeno ustrezno varovanje podatkov –
prijava je mogoča z uporabniškim imenom in geslom. Morda bi
se lahko dodeljevale še različne ravni dostopanja do podatkov. V
tem primeru bi za ta program res lahko rekli, da vsebuje dobršen
del potrebnih funkcionalnih zahtev glede varnosti in varovanja
osebnih podatkov.
podpora za več
Ker deluje po spletu, se zagotavljata stalna dostopnost in varnost
uporabnikov in lokacij
pred izgubo podatkov. Med ogledom preizkusne različice sem
razbral, da imajo uporabniki pregled, kje je posamezen pacient.
To je vsekakor ena od zelo dobrih funkcionalnosti, ki se lahko
upošteva predvsem pri večjih organizacijah z več čakalnicami in
večjim številom dnevnih pacientov.
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Povzetek funkcionalnosti: prvi vtis s preizkušanja programa je bil nekoliko zadržan. Bilo je
veliko polj in podatkov, za katere nisem vedel, kam spadajo. Ko pa program začneš uporabljati,
postaja jasnejši, vendar je še vedno zelo zahteven. Morda bi bilo priporočljivo osnovno
usposabljanje s strani njegovega izdajatelja. Tako bi bilo spoznavanje programa in njegove
funkcionalnosti lažje in hitrejše.
Opazili smo, da našim zahtevam ta program ne ustreza najbolje. V nekaterih primerih je pod
pričakovanji, v nekaterih pa jih izpolni. Ne moremo reči, da program ni dober, ravno nasprotno.
Je pa za našega naročnika preobsežen in večino njegovih funkcij še nekaj časa ne bo uporabljal.
Zelo zadovoljni smo bili lahko tudi z varnostjo in varovanjem podatkov ter omogočanja
dostopnosti različnim uporabnikom hkrati. Nekako nam ni uspelo dobro razbrati, kako je z
uporabo na različnih zunanjih lokacijah – kako se s programom povežejo poslovalnice, ki so na
drugi lokaciji.
Predvsem je zanimiv sistem prikaza pacientov, ki so naročeni v tekočem dnevu. Z barvami se
ločujejo tisti, ki so že odšli, tisti, ki se ravnokar obravnavajo, in tisti, ki še morajo priti na
pregled. To je ena od stvari, ki bi jo naročnik lahko s pridom uporabljal. Prav tako so zanimivi
grafični prikazi preteklih meritev. Če gledamo samo števila, si morda težje predstavljamo, kako
se je vid pri posameznem pacientu časovno spreminjal. S črtnim grafom pa je pregled nad tem,
kaj se dogaja s posameznikovim vidom, bistveno lepši in preglednejši. Morda bi bilo smiselno,
32
da naročniku sporočimo tudi to funkcionalnost. Če bi se strinjal, bi ob naslednji nadgradnji
vključili tudi ta del.
Ena od prednosti, ki jo ta program ponuja, je možnost uporabe na tabličnih računalnikih, katerih
raba se iz leta v leto povečuje. Opazili smo, da je velika tudi slikovna podpora. Okulist lahko
na računalniku nariše stanje očesa (morebitne poškodbe), kar je lahko zelo koristno, medtem
ko zdaj vse to opisuje. Če bi imeli na voljo še slike, je lažje tudi razumevanje napisanega. Ti
dve lastnosti programa bi bilo v prihodnje vredno vključiti tudi v funkcionalnosti
naročnikovega računalnika. Trenutno teh potreb sicer ni izrazil, vendar je to glede na
prihajajoče trende lahko področje, ki bo naredilo tablične računalnike uporabnejše. Delo bi bilo
tako lahko morda še hitrejše: pacienti bi ob prihodu dobili tablični računalnik, na katerem bi
izpolnili potrebne podatke, še preden bi prišli do aparatur za merjenje vida in do oftalmologa.
4.3.2
EMA Ophthalmology
EMA Ophthalmology je prav tako ena izmed najučinkovitejših okulističnih programskih
rešitev, ki so na voljo. S tem programom naj bi bilo delo enostavnejše, sporazumevanje med
zdravnikom okulistom in drugim zdravstvenim osebjem pa naj hitro in uspešno. Uporaba tega
programa je predvsem primerna za večje ordinacije, kjer je veliko pacientov ter veliko
pregledov in drugih dejavnosti.
Tudi tu gre razvoj v smer tabličnih računalnikov, obstaja možnost risanja očesnih napak,
vključitve nepravilnosti ali drugih opomb neposredno v elektronsko sliko. Taka slika je takoj
pripeta k podatkom o obravnavanem pacientu in verjetnost, da bi jo pomotoma dodelili kakemu
drugemu pacientu, je zelo majhna. Program omogoča tudi povezovanje z računovodstvom, kjer
se izdajajo računi za opravljene storitve, kar je vsekakor dobra funkcionalnost. Za kar se da
enostavno in dostopno delo se uporablja t. i. storitev računalništvo v oblaku 7 (angl. cloud
computing). Podjetje tako ne potrebuje lastnih strežnikov, temveč se celoten program najame
in vsi podatki so na voljo vedno in vsem uporabnikom hkrati (Modernizing Medicine, 28. julij
2014). V Tabeli 4.3 so opisane lastnosti glede na potrebne funkcionalnosti.
Računalništvo v oblaku je slog računalništva, pri katerem so razširljiva računalniška sredstva na voljo kot
internetna storitev. Podjetjem in posameznikom se tako ponudi prilagodljiva alternativa nakupu aplikacij, storitev
in infrastrukture, saj namesto na krajevnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo
računalniški oblak (Čehovin, 2011).
7
33
Tabela 4.3: Opis programa EMA Ophthalmology glede na funkcionalne zahteve
Lastnost
vnos podatkov z meritev
EMA Ophthalmology
Vnašanje podatkov prek tabličnega računalnika je sorazmerno
hitro opravilo, saj je prilagojeno tako, da se zgolj izbirajo in
potrjujejo polja; hitrejši so tudi zapisi samih meritev v primerjavi
z drugimi enakovrednimi programi. V primerjavi s programi, ki
smo jih ocenili, je ta del v obravnavanem programu še najboljši
in se morda najbolj približa zahtevanim funkcionalnostim
naročnika. Vsa polja so lepo oblikovana, podatki pa niso preveč
nakopičeni in si lepo sledijo. Ob vseh teh prednostih pa ne
smemo mimo tega, da se program izbira za nam znanega
naročnika z nekaj svojimi pogledi, kako naj bi stala posamezna
polja. Da bi se čim bolj približali tem željam, je potrebno kar
nekaj nadgrajevanja in spreminjanja programa. Če se to da
storiti, se more ta del oceniti kot primeren.
preverjanje podatkov
Če se dela s tabličnimi računalniki, posebno preverjanje sicer ni
potrebno, saj se polja izbirajo oziroma se z dotikom izbere
najustreznejša lastnost. Pri vnašanju podatkov pa na preverjanje
nisem naletel, torej bi se s tega vidika program še dalo nekoliko
dodelati. To je namreč ena od lastnosti, ki mora biti v programu
za našega naročnika. Tudi tu bi se moralo še preveriti, ali je
dodelava sploh mogoča. Predvidevamo, da je za tak poseg
potrebno preveč prilagajanja in da se ga ponudnik ne bi lotil,
razen če bi dobil potrditev, da to rešitev lahko ponudi še drugim
uporabnikom programa.
preglednost podatkov o
Po prvih vtisih je preglednost na zavidljivi ravni in podatki se
pacientu
zlahka in hitro razberejo, predvsem zaradi uporabniškega
vmesnika. Veliko je tudi različnih zavihkov, ki lepo opravljajo
svojo vlogo. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se dajo ti vmesniki
prilagajati posameznim željam ali obstajajo v končni različici, ki
je za vse enaka in se ne prilagaja posameznikom.
iskanje in filtriranje
V nekaterih korakih sem pogrešal možnost filtriranja ali iskanja
podatkov
po različnih merilih. Eden od teh je pri pregledu – ni nam uspelo
34
razbrati, ali je mogoče iskanje po pacientih. S tem si lahko
olajšamo delo pri dodajanju novih obravnav in okulističnih
pregledov ter drugih storitev. Ker je program osnovan za delo s
tabličnim računalnikom, je temu razumljivo prilagojeno tudi
filtriranje in iskanje po podatkih. Vsa filtriranja so se lepo
skladala s celotno grafično zasnovo.
enostavnost za uporabo
Glede na obseg programa je delo sorazmerno enostavno.
Postavitve polj so pregledne, podatki se lepo razberejo. Lahko bi
rekli, da so polja tam, kjer morajo biti. Dobro se vidi, kateri
zavihki so aktivni, in tudi vse podatke. Odpiranje potrditvenih
seznamov se mi je zdela zelo dobra rešitev. Če bi bile za našega
naročnika sprejemljive tudi druge funkcionalne zahteve, bi bil ta
program po zdaj pregledanih vsekakor med tistimi v ožjem
izboru.
malo klikov
Odvisno od uporabe. Na tabličnih računalnikih je uporaba
prilagojena delu z dotikom, na osebnih računalnikih pa je
mogoče urejanje in pisanje. S tega vidika večjih pripomb nimam,
lahko pa bi bilo tudi na tabličnem računalniku nekoliko več
možnosti vnašanja podatkov. Videlo se je, da so se nekateri
dokumenti urejali na osebnem računalniku – vzpostavljen je
večji pregled, saj je monitor običajno večji od tabličnega
računalnika, zato je delo s dokumenti nekoliko lažje. Na koncu
smo bili kar presenečeni nad uporabnostjo tega programa.
možnost dodajanja polj
Glede na celotno podobo in delovanje programa menim, da je
prilagajanje in dodajaje polj po željah naročnika zelo omejeno.
Predvidevam
lahko,
da
nekega
posebnega
prilagajanja
posameznim naročnikom ni. Ker je sam program še vedno
preobsežen, bi bilo smiselno nekatere poglede preurediti. S tega
vidika je funkcionalnost pomanjkljiva.
datumi in opomniki
Dnevni in mesečni razpored je urejen, lepo se vidijo prihajajoči
dogodki. Da bi bolje ocenili ta del, bi morali imeti na voljo pravi
preizkusni program, zato lahko dam samo neko povprečno
35
oceno. Tudi o opomnikih nisem dobil informacij, zato tega dela
ne morem kritizirati ali pohvaliti.
shranjevanje in
Program ima urejeno shranjevanje in dodajanje dokumentov k
dodajanje dokumentov
podatkom o posameznem pacientu. Dobro je urejeno tudi
urejanje teh dokumentov, kar je priporočljivo početi predvsem
na namiznih računalnikih, ker imajo večji zaslon kakor tablični
računalnik. Zanimiva funkcija je, da se pacientovo oko lahko
fotografira s kamero na tabličnem računalniku in da se ta slika
lahko shrani. Tako bi oftalmolog videl oko, še preden pacient
pride do njega, in se lahko nekoliko bolj pripravil, pregled pa
opravil hitreje.
možnost podpore
Podpora je sicer na voljo, vendar je sporazumevanje v angleškem
jeziku. Prav tako je ovira oddaljenost ponudnika te programske
opreme, kar je za naročnika manj sprejemljivo. Ta si seveda želi
sporazumevanja v slovenskem jeziku in da je podpora v bližini
glavne ordinacije.
možnost nadgradnje
O možnosti nadgradnje nisem dobil informacij. Zagotovo se
program posodablja glede na nove standarde in zahteve.
Predvidevam, da nadgrajevanje po strankinih željah ni mogoče
ali pa je zelo omejeno.
zagotovljena varnost
Po podatkih, ki smo jih imeli, podjetje skrbi za varnost osebnih
podatkov, pa tudi za varnost samega programa. Ni pa nikjer
opisano, kakšni ukrepi se pri tem izvajajo oziroma kako.
Predvidevamo, da z uporabniškim imenom in geslom ter po
varnih internetnih in brezžičnih povezavah.
podpora za več
Program ima možnost, da ga uporablja več uporabnikov hkrati
uporabnikov in lokacij
ter da se delo opravlja na različnih lokacijah. Treba je imeti le
internetno povezavo, da se povežemo po brskalniku ali programu
na tabličnem računalniku. Ta del se je zelo približal funkcionalni
zahtevi našega naročnika.
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
36
Slika 4.4: Ema Ophthalmology: prikaz na tabličnem računalniku
Vir: Modernizing Medicine (2014)
Povzetek funkcionalnosti: opisana programska oprema je všečnega videza in zelo prilagojena
delu s tabličnimi računalniki. Ena od zanimivih funkcij je tudi risanje poškodb in očesnih napak
neposredno prek tabličnega računalnika (Slika 4.4), kar omogoča boljši nadzor in pregled nad
dokumenti. Vsi pomembni podatki o pacientu so tako zbrani na enem mestu ter hitro in
enostavno dostopni. Kot eno od prednosti vidim tudi možnost fotografiranja očesa s tabličnim
računalnikom. Ta funkcionalnost bi bila zelo dobrodošla pri nekaterih zunanjih poškodbah
očesa ali njegovih delov. Ko se pacientovo oko fotografira, se ta nato shrani k njegovi
obravnavi. Oftalmolog lahko tako, še preden ga pacient obišče, vidi, kakšne so poškodbe, in se
na to tudi bolje pripravi. To funkcionalnost smo potem sporočili naročniku, vendar se je odločil,
da je še ne potrebuje. Ni pa izključeno, da je ne bi potreboval v prihodnje. Torej bi se ta
funkcionalnost dodala ob naslednjem pregledu ali ob naslednji nadgradnji informacijskega
sistema.
Kljub vsej naprednosti programa menim, da ta programska rešitev našemu naročniku ne bi
ustrezala, saj ima preveč modulov, ki bi ostali neizkoriščeni oziroma se ne bi uporabljali. Poleg
tega moraš imeti za uporabo te programske rešite ustrezno informacijsko opremo. Sam sistem
je namreč namenjen Applovim produktom in tabličnim računalnikom iPad. Če bi se ta
programska oprema v celoti izkoristila, je poleg nakupa tega programa treba kupiti še preostalo
računalniško opremo, kar zagotovo ni majhen strošek.
37
5
IZBIRA NAJPRIMERNEJŠE INFORMACIJSKE REŠITVE
Stranka je do zdaj že uporabljala eno informacijsko rešitev. Ker pa so se pojavile nove zahteve
in potrebe, je bilo nujno poiskati najustreznejšo rešitev za nadgradnjo obstoječe ali pa morda
prehod na novo programsko rešitev. Želje so bile, da se program ne bi bistveno razlikoval od
obstoječega. Obrazci bi nekako morali biti podobni sedanjim, saj so jih zaposleni že navajeni.
Tako bi se izognili potrebnemu uvajanju in prilagajanju novi programski rešitvi.
Pri izbiranju se bodo upoštevala različna merila:
–
Koliko se lahko približamo zahtevanim funkcionalnim potrebam, ki smo jih omenili: pri
ocenjevanju smo bili pozorni, kako se funkcionalnosti, ki jih zahteva naš naročnik,
obnesejo v pregledanih programih. Ocenjevanje je bilo sicer zahtevno, saj ima vsak
program nekaj svojih dodatnih funkcionalnosti, te, ki smo jih ocenjevali mi, pa so bile
izdelane in prikazane drugače kakor pri programu, ki ga naročnik že uporablja. Pri
ocenah smo morali zato najti kompromise.
–
Kolikšni bi bili stroški, ki bi pri tem nastali (pri prehodu na novo rešitev): v tem delu
bomo preučili, kakšen bi bil finančni vložek pri prehodu na novo programsko opremo.
Naročnik jo želi kar se da dobro izkoristiti in iz nje iztržiti kar največ. Nova programska
oprema bi bila lahko draga, toda pridobili bi čas, s tem pa bi tudi finančno prej pokrili
naložbo pri prehodu. Naročniku želimo ponuditi tako rešitev, ki je sprejemljiva tudi s
finančnega stališča.
–
Kakšna je odzivnost, dostopnost in podpora, ki jo ponudnik storitve lahko ponudi: tu
bomo predvsem pozorni, kako hitro se lahko ponudnik odzove na morebitne napake in
kako hitro bi jih lahko odpravil. Pri uporabi programske opreme lahko pride do
nepravilnega delovanja. To je za naročnika lahko velika težava, ker so pacienti naročeni,
programska oprema, v katero se vpisuje, pa ne bi delovala, zato bi bilo treba napako
odpraviti v kar najkrajšem času.
–
V kolikšnem času se lahko rešitev lahko izvede: ne nazadnje bomo ocenili tudi, v
kolikšnem okvirnem času bi se lahko izvedel prehod v celoti, tudi z vključenim
izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih za uporabno novega programa. Naročnik
38
nove rešitve sicer ne potrebuje takoj, saj mu obstoječa zadostuje, bi pa vseeno rad čim
prej prešel na novo, ki bi zajemala še nekaj novih funkcionalnosti.
5.1
Merilo ocenjevanja obstoječih rešitev
Glede na zgornja merila bomo zdaj ocenili vsako od pregledanih programskih rešitev. Na
podlagi teh ocen se bomo odločili, ali je katera ustrezna ali se lotimo izdelave nove, ki bo
zajemala in se približala željam naročnika. Nova programska oprema je lahko v prednosti, saj
se v tem primeru lahko vključijo vse funkcionalnosti. Pri tem pa lahko naročnik sodeluje ter
sproti daje mnenja in pripombe, da se potem tudi upoštevajo. Manjša slabost pa je, da je izdelava
nove programske rešitve lahko dražja od nakupa ali najema. Vse to bo treba preučiti, naročnik
pa se bo odločil, kako nadaljevati.
Zajem funkcionalnih potreb: ocenjevani programi ne zajemajo vseh funkcionalnih potreb
naročnika ozirom niso v obliki, ki bi mu ustrezala. Imajo različne module, ki se lahko poljubno
uporabljajo, dodajajo ali dokupujejo. Taka programska oprema je sicer primerna, saj si lahko
naročnik po želji izbira module, ki jih bo pri delu potreboval in tudi uporabljal. Nekatere rešitve
se sicer lahko približajo našim potrebam, vendar v celoti tega ne morejo zagotoviti. Poleg tega
so programi obsežnejši ter bi bilo potrebno novo privajanje in usposabljanje zaposlenih za
uporabo pri delu. So pa nekatere rešitve za današnji čas povsem primerne. Tu mislim na delo s
tabličnimi računalniki, ki postajajo vse bolj funkcionalni in priročni za delo, saj v nekaterih
primerih lahko dostojno zamenjajo delo z osebnim računalnikom ali, še bolje, ga dopolnijo in
tako pridobimo novo funkcionalnost. Lahko si mislimo, da bodo tablični računalniki čez nekaj
let stalna praksa pri okulističnih pregledih, pa tudi na drugih področjih v zdravstvu. Prednost je
predvsem v tem, da se zmanjša potreba po papirju in da so vsi podatki enostavno dostopni. Prav
tako se na računalniku z iskalniki dosti hitreje najdejo želeni podatki, kakor če se iščejo na
različnih listih papirja. Uporaba tabličnih računalnikov bi bila primerna tudi pri samem
sprejemu pacienta. Zdaj ga mora sestra vprašati za nekatere anamneze po vnaprej pripravljenem
vprašalniku. Lahko mu tudi ponudi ta vprašalnik na papirju, vendar ga je potem treba prenesti
v elektronsko obliko in je zamudno. Pri tabličnem računalniku pa bi se ta korak lahko zelo
poenostavil in pospešil, če bi pacientu ponudili, da ta vprašalnik izpolni na njem. Dve rešitvi že
zdaj uporabljata tablični računalnik, vendar je njegova slabost v tem, da ni podprtosti s
slovenskim jezikom. Da bi bil program tudi v slovenščini, bi bilo potrebno veliko
ponudnikovega truda in energije, sama rešitev pa bi bila zato lahko dražja od angleške različice.
39
Stroški pri vpeljavi: stroški programskih rešitev so odvisni predvsem od celotne velikosti –
koliko modulov je vključenih v najem. Več ko jih je, višji so stroški. V tem primeru bi bilo
treba zelo razmisliti, katere module bi najeli. Nočemo imeti modula, katerega uporaba bi bila
omejena ali bi ga uporabljali le malo časa in tako podjetju ne bi dajal dodane vrednosti ali
olajšal dela. Pri vsaki od opisanih programskih rešitev bi morali poleg stroškov najema
upoštevati stroške uvajanja. Vsaka nova oprema zahteva določen čas, ki je potreben, da delo
poteka zares nemoteno, brez večjih zapletov. Tudi pri uvajanju programske opreme je tako.
Večji in obsežnejši ko je program, dalj časa traja uvajanje in večji so stroški. Glede slednjega
vidim prednost v nadgrajevanju obstoječe rešitve, saj večji del programa zaposleni že
uporabljajo, zato bi bilo lažje dodati nove zahteve in jih poučiti o novostih, kakor pa jih
usposobiti za nov program. Tudi sama izdelava programa ne bi smela preseči vrednosti nakupa
drugih ponujenih programskih rešitev. Lahko rečemo, da je izdelava novega programa s tega
vidika pravzaprav smiselna in bi bila stroškovno najugodnejša.
Podpora: tudi podpora je nekoliko sporna, sploh če gre za tujo. Glede na informacije, ki sem
jih dobil, je za zdaj podpora dobro urejena za Severno Ameriko, za druga območja pa je zelo
okrnjena. To je zagotovo ena od pomanjkljivosti, ki se dajo odpraviti, ko se bo podjetje
uveljavilo in ponudilo program širom po svetu. Tudi jezikovna podpora bi bila lahko ovirana,
saj sporazumevanje ne bi potekalo v slovenskem jeziku. Kadar gre za strokovne izraze, bi bila
to lahko celo večja ovira v primerjavi s komuniciranjem v slovenščini. Program Phoenix in
izdelava nove programske rešitve sta s tega vidika veliko bolj ustrezna kakor oba navedena tuja
programa. Phoenix in mi lahko ponudimo vso podporo, in to v slovenskem jeziku. Poleg tega
lahko zagotavljamo, da se bo ob kakršnih koli okvarah napaka odpravila v najkrajšem mogočem
času. Za našega naročnika je s tega vidika izdelava nove rešitve še vedno v prednosti, tudi zaradi
podpore, ki mu jo podjetje lahko ponudi.
Časovni okvir vpeljave nove programske rešitve: začetek uporabe katere koli programske
opreme, ki smo jo opisali, bi bil lahko sorazmerno kmalu. Najkrajši čas vpeljave bi bil pri
programu Phoenix, katerega uporaba bi se lahko začela takoj po nakupu ali najemu. Ta del
praviloma ne traja več kot nekaj dni. Če k temu prištejemo še usposabljanje zaposlenih, je
okvirna ocena za začetek uporabe en mesec. Nekoliko več časa bi potrebovali pri vpeljavi naše
rešitve, saj jo je treba še izdelati. Bi pa zato pridobili nekaj prednosti pri usposabljanju. Ta del
bi bil lahko krajši od vseh drugih, saj bi bil novi program pravzaprav nadgradnja obstoječega.
Zaposlenim bi lahko predstavili samo njegove novosti in vse nove funkcionalnosti, ki smo jih
40
dodali. Več časa pa bi bilo potrebno za uvajanje tujih programov, saj je ovira komuniciranje.
Zaradi oddaljenosti lokacije ponudnika lahko pričakujemo, da se ta del po vsej verjetnosti lahko
zavleče. Ker bi bilo potrebno še uvajanje, bi bil začetek uporabe teh dveh programov zelo
pozen. Tako lahko rečemo, da je izdelava nove programske rešitve časovno v takih okvirih, ki
bi bili za naročnika sprejemljivi.
5.2
Izbira najprimernejše rešitve in odločitev
Za lažjo predstavo imamo v Tabeli 5.1 programske rešitve, razvrščene po ustreznosti (od najbolj
do najmanj ustrezne). Ob tem so navedene še morebitne kritike. Na podlagi vseh teh informacij
se bo naročnik lažje odločil in izbral tako rešitev, ki bo zanj najboljša.
Tabela 5.1: Primerjalna tabela glede na ustreznost in kritike
Ustreznost Programska rešitev
1
Ema Ophthalmology
Kritike
–
Ni podpore v slovenskem jeziku.
–
Manjkajo nekatera vnosna polja, predvsem pa
smo pogrešali možnost preverjanja podatkov pri
vnosu.
2
–
Preobsežen zaradi drugih modulov.
Integrity EMR for
–
Ni podpore v slovenskem jeziku.
Eyes
–
Sam program je preobsežen.
–
Nekateri zavihki so slabo pregledni, saj
vsebujejo preveč informacij.
–
Prav tako ne omogoča nekaterih potrebnih
funkcionalnosti, kot je preverjanje podatkov pri
vnosu.
3
Phoenix
–
Sam program že v temeljih ne podpira večjega
dela potrebnih funkcionalnosti.
–
Ima preveč drugih modulov.
–
Popraviti bi bilo treba tudi preglednost nad
podatki in dodati nekaj potrebnih polj za vnos
podatkov.
41
–
Predvsem smo pogrešali možnost preverjanja
podatkov.
–
Delo z dokumenti bi lahko bilo bolj urejeno.
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Na podlagi zgoraj dobljenih ugotovitev in opisov, ki smo jih predstavili naročniku, se je ta
odločil, da se izdela nova programska rešitev. S tem bomo kar se da ustregli njegovi želji po
funkcionalnostih, ki jih želi imeti vključene v program. Izdelava programa ima veliko prednost,
saj bo naročnik lahko spremljal njen potek, nekatere module in funkcionalnosti pa bo lahko
preizkušal še pred končno različico. Tako bomo res lahko ponudili rešitev, s katero bodo vsi
uporabniki zadovoljni in ki jim bo res v veliko pomoč pri uvajanju vsakodnevnih opravil.
6
OPIS IZDELAVE PROGRAMSKE REŠITVE
Ker našemu naročniku nobena od zgoraj preverjenih programskih rešitev ni ustrezala, smo se
odločili za izdelavo nove po njegovih navodilih in željah. Da si bomo lažje predstavljali, kako
potekajo procesi oziroma kakšni so postopki, bomo najprej opisali in grafično, z diagrami
prikazali potek dogodkov. Videli bomo, kje in zakaj je pomembna informatizacija in čemu so
namenjene informacijske rešitve. Vsak pomemben korak pa bomo opisali tudi med opisom
izdelave programa, v katerem se bo omenila posamezna funkcionalnost.
Pri izdelavi smo že na začetku naleteli na različne probleme. Nastalo je vprašanje, kako
nadgraditi obstoječi program – kateri programski jezik, katero podatkovno bazo in katero
razvojno orodje uporabljati pri izdelavi našega programa. Za lažjo odločitev si moramo najprej
pogledati, kako procesi potekajo, na podlagi tega pa za nas in za naročnika izbrati najustreznejše
rešitve.
6.1
Procesi v okulistični ordinaciji (DIAGRAMI)
Ključni poslovni proces v okulistični ordinaciji je okulistični pregled. To je osnova za vse drugo
dogajanje. Proces se začne z naročanjem pacienta na pregled. Naroči se lahko po telefonu ali
42
pa osebno v ordinaciji. Pri tem sprejme pacienta okulistični tehnik. Najprej je treba preveriti
koledar oziroma dnevni red. Istočasno namreč ne moreta biti na pregledu dve osebi. Ker želimo,
da pacienti na pregled ne čakajo predolgo, jih je treba razporediti glede na časovno
razpoložljivost in se prilagajati tudi samemu pacientu. Ko se okulistični tehnik s pacientom
dogovori o datumu in uri pregleda, se podatka zapišeta v koledar. Tako se naročanje konča.
Sam potek procesa lahko vidimo na Sliki 6.1.
Slika 6.1: Procesni diagram naročanja
Vir. Kramar, lastna raziskava (2014)
Naročanju sledi pregled (Slika 6.2). Pacient se na določen datum (zapisan v koledarju) pojavi
v ordinaciji. Okulistični tehnik najprej preveri, ali je bil že kdaj v njihovi ordinaciji. Če ne, je
treba najprej vpisati njegove osnovne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva). Prav tako
je treba odgovoriti na nekaj vprašanj (splošna anamneza), ki so povezana z zdravstvenim
stanjem osebe ali družinskih članov. Tako se lažje razbere, ali obstajajo možnosti za kakršno
43
koli okvaro vida, če jo že ima kdo od družinskih članov ali ožjega sorodstva. Temu se potem
lahko prilagaja tudi pregled vida.
Slika 6.2: Procesni diagram okulističnega pregleda
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Pred samim pregledom se preveri, ali je v oči treba vkapati tudi kapljice, in potem se izvede
osnovni pregled. Izidi se nato vpišejo v računalnik. Ko so osnovne meritve narejene, pregled
opravi še oftalmolog. Ta na koncu glede na izvide pregleda izrazi strokovno mnenje. Če je
44
potrebna korekcija, se predlagajo leče, očala, na pacientovo željo tudi laserska korekcija vida
in tudi, ali je treba opraviti dodatne preiskave.
Pri operativnem posegu gre za nekoliko drugačen postopek (Slika 6.3). Pomembni koraki so
preverjanje pacientov ter seveda še enkrat izveden osnovni pregled vida in oči.
Slika 6.3: Procesni diagram operativnega posega
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
45
Prav tako kot pred osnovnim pregledom se mora pacient tudi v tej fazi najprej zglasiti v
ordinaciji. Pri tem se preveri, ali je res prava oseba. Zatem se opravi osnovi pregled vida, da se
ugotovi, ali je oko zdravo ali so nastale nepričakovane napake. Pacient se nato ponovno preveri
in še enkrat se mu razloži potek operacije. Če se strinja, podpiše soglasje k operaciji, odvisno
od vrste in načina operativnega posega. Sledi priprava pacienta v operativni sobi in še tretjič se
preveri, ali je res pravi. Ko so vsi ti podatki preverjeni in podpisani, oftalmolog začne izvajati
operativni poseg. Po posegu se pacientu izdajo napotki za pooperativno zdravljenje in naročimo
ga na nadaljnje preglede.
6.2
Predvidena arhitektura programske rešitve
Vsaka programska rešitev mora biti kar se da enostavna, a kljub temu dovolj zanesljiva in varna.
V našem primeru bo osrednjo vlogo prevzel program, ki ga bodo zaposleni uporabljali za vnos
in pregled nad podatki (Slika 6.4). Pomembno vlogo pri tem ima baza podatkov, v katero se
vnašajo meritve in iz katere se potem ti podatki lahko prikazujejo v programu.
Slika 6.4: Arhitektura programske rešitve
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
46
Prav tako je pomembna shramba prilog, v katero se vlagajo vse slike, poročila in drugi
dokumenti. Ker ne želimo, da bi se baza prehitro širila, se priloge shranjujejo neposredno na
disk računalnika, kjer je nameščena tudi baza. Ker se podatki shranjujejo na disku strežnika,
kjer je tudi podatkovna baza, je dostopnost do podatkov prav tako omogočena z različnih
lokacij. Ta način je za naročnika zelo primeren, saj bo lahko do podatkov dostopalo več
zaposlenih hkrati.
6.2.1
Podatkovni model
Za uspešno delovanje organizacije je treba imeti dobro urejeno tudi podatkovno bazo, saj na
njej temelji. Pri razvoju programske opreme je pomembno tudi poznavanje dejstev, na primer
kako se bo dostopalo do podatkov, koliko bo uporabnikov, kako bodo dostopali do shranjenih
podatkov, kakšna je obstoječa računalniška infrastruktura. Pri podatkovnem modelu lahko
poskrbimo tudi za varnost podatkov.
Slika 6.5: Podatkovna baza v povezavi z okoljem
Vir: Drenovec (16. julij 2014)
Iz okolja lahko pridobimo veliko informacij in podatkov. Smiselno je, da v bazo vpisujemo
tiste, ki so pomembni. Te podatke lahko osvežujemo, lahko pa jih le pregledujemo ali
obdelujemo. Vse te informacije so pomembne za odločanje, kaj se bo pri nekem koraku
47
naredilo. Slika 6.5 nam okvirno prikazuje, da je podatkov baza osrednji povezovalni člen, saj
se podatki v njej hranijo, prav tako pa jih lahko spreminjamo ali dodajamo.
6.2.2
Funkcionalnosti programske rešitve
Ker želimo z novo programsko rešitvijo razbremeniti zaposlene in jim olajšati delo, mora
vsebovati nekatere funkcionalnosti:
● Prijava uporabnika in prilagajanje nastavitev glede na posameznega uporabnika
programske rešitve. S tem bomo naročniku zagotavljali tudi varnost podatkov in dostop
do njih. Prav tako se bodo tu lahko prilagajali pogledi na obrazcih glede na uporabnika
in raven dostopa.
● Enostavna in hitra možnost dodajanja novega pacienta. Ta del mora biti res enostaven,
brez nepotrebnih polj, ki se nikoli ne uporabljajo. Pri naročniku moramo preveriti, kateri
podatki se potrebujejo, in jih potem vključiti v bazo. Če nam že v začetku sporoči, katere
največkrat potrebuje, se obrazci temu lahko prilagodijo.
● Možnost urejanja podatkov o pacientu. Nekateri podatki se sčasoma lahko spremenijo.
Sprememba takih podatkov mora biti čim bolj enostavna.
● Uporaba filtrov in iskalnikov, s katerim se hitreje najdejo iskani podatki. Baza podatkov
se lepo povečuje, podatkov je namreč vse več. Da hitro pridemo do iskanega podatka in
informacije, je treba imeti tudi različne filtre in iskalna polja.
● Enostaven vnos meritev. Meritve, ki se največkrat opravljajo, naj bodo na obrazcu
postavljene na najvidnejšem delu. Priporočamo, da nekje na vrhu, zato da nam ob
naraščanju polj ni treba preveč iskati ustreznega polja. Prav tako je priporočljivo, da se
polja uskupinijo po sklopih.
● Enostaven pregled meritev vida. Tako kakor mora biti enostaven vnos, mora biti
enostaven tudi pregled. Običajno gre za iste obrazce, se pa nekateri podatki lahko
pojavijo le kot manjši predogled, po katerem potem pridemo do celotnega obrazca.
● Pri vnosu nekaterih podatkov želimo, da program preverja njihovo ustreznost. Tako bi
lahko zmanjšali napake pri vnosu. Preverjanje lahko nastavimo na želena polja, na tista,
ki jih naročnik želi imeti vključene v to funkcionalnost.
● Prilagajanje videza obrazcev. Obrazce bomo izdelali tako, da bo naročnik z njimi
zadovoljen in da bomo vanje vključili še druge funkcionalnosti, npr. preverjanje vnosov,
dodajali filtre in iskalnike ter da bo delo enostavno.
48
● Možnost nastavitve opomnikov. Pri tej nadgradnji je bila izražena želja, da se vključijo
tudi opomniki. Ta del bi lahko uporabili tudi za paciente in jim pošiljali obvestila o
prihajajočih storitvah, na katere so naročeni.
● Povezava več računalnikov v skupno bazo. V ordinaciji se ne uporablja samo en
računalnik, temveč je v vsaki sobi vsaj eden. Vsi ti računalniki morajo biti med seboj
povezani in imeti dostop do baze, na kateri se shranjujejo podatki.
● Dostopnost do programa z različnih lokacij, saj je poslovalnic več. Ta del je potreben,
ker ima naročnik več poslovalnic ter mora imeti bazo in celoten program na voljo tudi
na teh oddaljenih lokacijah.
● Poskrbeti za varnost in zanesljivo delovanje programa. Program mora biti narejen tako,
da bo delo z njim zanesljivo in da bo poskrbljeno za varnost podatkov.
● Možnost nadgradnje sistema (prilagajanje glede na nove potrebe naročnika). Pustiti si
moramo možnost, da se program lahko v prihodnje še nadgrajuje in izboljšuje. V ta
namen moramo izbrati ustrezno tehnologijo,
6.2.3
Uporabniške zahteve in funkcionalnosti
Poleg programskih je tudi nekaj uporabniških zahtev. Vse je sicer povezano z uporabo
programa, vendar so nekatere funkcionalnosti, ki so zelo pomembne tudi z vidika uporabniških
zahtev, saj želimo ponuditi program, ki ga bodo zaposleni z veseljem uporabljali.
● Pogled bo prilagojen željam naročnika programske opreme. Lahko se prilagaja
posameznim ravnem uporabe – okulističnim tehnikom ali oftalmologu lahko nekatere
podatke skrijemo. Tako lahko naredimo obrazce nekoliko prijaznejše uporabnikom.
● Pregled nad prihajajočimi dogodki. Ta funkcionalnost se še posebno izrazi takrat, ko se
je treba na pregled ali storitev dodatno pripraviti. S tem se proces lahko pospeši.
Zaposleni že pred prihodom pacienta lahko pripravi zanj vse potrebne podatke in
pripomočke.
● Dostopnost do programa z različnih lokacij. Predvsem je oftalmolog tisti, ki potrebuje
to zahtevo, saj njegovo delo poteka na različnih lokacijah. Tako mora na vsaki lokaciji
imeti možnost dostopanja do vseh podatkov iz centralne ordinacije.
49
6.3
Uporabljena tehnologija
Pred izdelavo smo se spopadli še z vprašanjem, kako nadgraditi obstoječo rešitev. Ta je bila
izdelana v programskem jeziku Visual Basic 6. Ker se tehnologija spreminja, je smiselno iti v
korak s časom in izbrati novejšega. Programski jezik, s katerim smo napisali novi program, je
Visual Basic.NET, eden od Microsoftovih najbolj priljubljenih programskih jezikov
(Newsome, 2012), saj se možnost nadaljnje nadgradnje programa z njim poveča. Tudi razvojno
orodje, s katerim se bo izdelal program, je sodobno, saj smo uporabljali Visual Studio 2013. To
orodje povsem podpira naš izbrani programski jezik, zato odločitev ni bila težka.
Poskrbeti moramo še za hranjenje podatkov. Ker ima naročnik strežnik Microsoft SQL server
2008, smo našo bazo izdelali na tej podlagi z uporabo programskega orodja Microsoft SQL
Server 2012 Express, zelo primernega za ustvarjanje programov namenjenim Windows
operacijskim sistemom (Microsoft, 14. avgust2014), ki so nameščeni tudi na vseh računalnikih
pri naročniku in na katerih se bo program uporabljal.
6.3.1
MS SQL Server
Strežnik MS SQL daje organizacijam zelo učinkovito orodje, s katerim bodo lažje nadzirale
podatke in s katerim bodo lahko do njih dostopale različne naprave, kakršne so računalniki,
pametni telefoni, tablični računalniki ter podatkovni centri v zasebnem in javnem omrežju
(Mistry in Misner, 2012). Eden od razlogov je tudi povezljivost s programskim jezikom Visual
Basic, saj je večina podatkovnih tipov ekvivalentna (Atkinson in Vieira, 2012). Ker je bila
prejšnja baza, ki jo podjetje uporabljalo, narejena na podatkovni bazi Microsoft Access, je
prehod na SQL v današnjem času res smiseln. S tem smo povečali varnost, zanesljivost in lažje
obvladovanje večje količine podatkov.
Pred prvo uporabo SQL je treba nastaviti uporabniški profil in varnostne nastavitve (Atkinson
in Vieira, 2012). Tako zagotovimo, da bazo lahko ureja samo pooblaščena oseba. Vodenje po
teh nastavitvah je lahko in nezahtevno opravilo. Tudi oblikovanje baze je enostaven postopek.
Po splošnem nepisanem pravilu naj bo poimenovanje tako, da se ve, na koga se neka baza
navezuje. V tem koraku moramo pravilno spremeniti še nekaj osnovnih nastavitev. Predvsem
moramo biti pozorni na izbiro jezika, saj moramo izbrati kodiranje, ki je primerno za slovenski
jezik, da lahko uporabljamo vse slovenske črke, tudi šumnike. Priporočljivo je še, da se zagotovi
50
povezljivost s SQL 2008, če ima morebitna stranka že nameščen ta strežnik (Slika 6.6). Drugih
nastavitev nam ni treba spreminjati, saj zadovoljujejo naše potrebe. Ko imamo oblikovano in
shranjeno bazo, lahko začnemo izdelovati tabele in entitete.
Slika 6.6: Nastavitve kodiranja v MS SQL
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
V tem koraku posebnih težav nismo zaznali. Treba je bilo le dobro zasnovati tabele. Naš namen
je normalizirati podatkovno bazo do 3NO (tretje normalne oblike), saj je tako bazo zelo
enostavno izpopolnjevati in dopolnjevati. Pri tem moramo pravilno načrtovati uporabo zunanjih
ključev (Slika 6.7), s katerimi se tabele povezujejo med sabo.
Slika 6.7: Oblikovanje tabele poročila v SQL z uporabo zunanjih ključev
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
51
Nekaj pozornosti je treba posvetiti tudi poimenovanju stolpcev. Polja s primarnim ključem smo
poimenovali tako, da smo razbrali, za katero tabelo gre, pri zunanjih ključih pa tako, da smo
vedeli, s katero tabelo se lahko še povezuje. Tabela 'Porocila' ima tako primarni ključ
'ID_porocila' in nekaj zunanjih, s katerimi jo želimo povezati.
6.3.2
Visual Studio 2013
Za izdelavo programa smo morali izbrati ustrezno razvojno orodje. Na razpolago je bilo nekaj
odprtokodnih kod plačljivih različic. Za naše potrebe se je pokazalo, da je najustreznejša MS
Visual Studio 2013, saj ima popolno podporo za programski jezik Visual Basic in je zelo
primerna za ustvarjanje programov, namenjenih sistemom Windows. Zelo dobro se obnese tudi
pri izdelavi zahtevnejših spletnih obrazcev in programov, saj ima vključen tudi del za njihovo
izdelavo (Johnson, 2013; Del Sole, 2014; Reitan, 2014), s čimer bi lahko program v prihodnje
lahko še dopolnili in posodobili.
Osebno sem ta program uporabljal prvič, zato je bila izdelava s tem orodjem velik izziv. Tudi
tu sem si najprej prilagodil videz in nekatere njegove osnovne nastavitve. Različica, ki sem jo
uporabljal, je bila Visual Studio 2013 Ultimate, saj sem izkoristil možnost za študente Fakultete
za informacijske študije in po sistemu Microsoft IT Academy pridobil licenčno kopijo tega
programa. Ko sem na računalnik namestil to različico, sem pridobil polno delujočo programsko
orodje in vpogled v resnično obsežnost tega res odličnega razvojnega orodja.
Največja težava pri izdelavi obrazcev je bila, kako jih izdelati tako, da bodo podatki vedno lepo
razvidni in da bo njihov vnos hkrati dovolj enostaven. Najtežje je bilo pri oblikovanju obrazca,
v katerega se vpisujejo meritve vida in operativni posegi. To je hkrati obrazec, ki ostane najdlje
odprt in je res pomemben. Na koncu smo se odločili, da bo vse na enem obrazcu in da bo na
njem več zavihkov. Tako bomo lahko zelo hitro prišli do vseh potrebnih podatkov, ki so
pomembni za meritve, preglede in operacije. Na Sliki 6.8 lahko vidimo, kako smo razporedili
zavihke, na vsakem pa so podatki, ki so v tistem trenutku pomembni.
Pri zasnovi tega obrazca je sodeloval tudi naročnik in sproti izražal svoje mnenje. Ker je bil
torej vključen v oblikovanje obrazca in smo pri tem upoštevali njegovo mnenje, je končna
podoba obrazca taka, da kar najbolj zajema vse njegove funkcionalne potrebe pri izvajanju
52
meritev vida in operacijah. Upoštevali smo tudi naročnikove želje, kakšno naj bo posamezno
polje.
Slika 6.8: Izdelava obrazca, v katerega se vpisujejo meritve vida
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Grafična zasnova izbrane programske rešitve
Da so obrazci lepo oblikovani, je treba uporabiti veliko znanja tudi iz grafike in grafičnega
oblikovanja. V našem primeru smo se pri izdelavi obrazcev in programa kot celote ravnali
predvsem po tem, kako izdelati funkcionalen program, ki se bo uporabljal in služil svojemu
namenu, ter program, s katerim bodo zaposleni zadovoljni in bo zadostil vsem njihovim
potrebam. Zato smo uporabljali prednastavitve in se v tem koraku nismo posvečali grafičnemu
oblikovanju. Grafično pa ga lahko zdaj, ko imamo narejeno osnovo, kadar koli izboljšamo.
Ko smo končali izdelavo obrazcev, ki jih bodo upravljali zaposleni, jih bomo začeli povezovati
z bazo. S tem bo program dobil pravo uporabnost in svojo funkcionalnost, saj obrazec sam po
sebi ne pomeni ničesar, če se iz njega ne pridobi podatek ali se podatek ne vnese v bazo.
53
6.3.3
Visual Basic (.NET)
Visual Basic .NET (ali tudi VB.NET) je objektno naravnan programski jezik, ki vključuje tudi
.NET Framework (Tutorialspoint, 18. julij 2014). V začetku je bil programski jezik Visual
Basic namenjen razvijanju programov, npr. oblikovanju grafičnega vmesnika, pisanju in
urejanju programske kode, prevajanju programa in poskusnemu izvajanju. Z vsako novo
različico pa je pridobil nekaj novih funkcionalnosti, kar olajša pisanje in preglednost kode
(Mesojedec, 1998). Predvsem se je povečala uporabnost, saj je združen z .NET Frameworkom
(Newsome, 2012). Pisanje programske kode bo potekalo v programskem jeziku Visual Studio
2013, ki je vključen v programsko orodje Visual Studio (Halvorson, 2013), v katerem smo
oblikovali program.
Tako kakor razvojno orodje Visual Studio sem tudi programski jezik Visual Basic prvič
uporabil pri izdelavi tega programa. Začetno delo mi je zato povzročalo kar nekaj težav, saj se
je bilo treba naučiti določene ukaze.
Pri izdelavi funkcionalnosti programa smo se srečali z različnimi problemi, ki smo jih morali
rešiti. Med tistimi, ki smo jih zaznali med pisanjem kode, je prav gotovo tudi, kako napisati
kodo, ki bo preverjala podatke, sama koda pa ne bo preobsežna in bo lahko berljiva. Tega
problema z uporabo splošne funkcije ne moremo rešiti, saj imajo polja različne omejitve vnosa.
Najenostavneje bi bilo, da se vsako polje preverja posebej. Ker pa je teh polj veliko in ker
želimo zmanjšati možnost napak tudi pri pisanju kode, smo iskali drugačno rešitev in jo tudi
našli.
V programskem jeziku Visual Basicu imamo možnost dodajanja dogodkov (Microsoft
Developer Network, 14. avgust 2014). Med njimi je bil eden, ki smo ga uporabili tudi mi in s
katerim smo lahko zelo skrajšali del kode. Gre za preverjanje (angl. validating). Na Sliki 6.9
vidimo del kode, na kateri se izvede preverjanje štirih polj. Tako smo kodo dokaj enostavno
skrajšali.
54
Slika 6.9: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
S podobnimi funkcijami in kodo smo reševali še druge probleme, ki so nastajali pri izdelavi
tega programa. Uporaba in združevanje dogodkov sta kodo naredila krajšo in preglednejšo.
6.3.4
Crystal Reports (za izdelavo poročil)
Crystal Report je vstavek oziroma dodatek, ki se namesti v programsko orodje Visual Studio.
Vsaka različica slednjega zahteva tudi svojo različico Crystal Report, da se zagotavlja
povezljivost med njima. Namen tega dodatka je, da se izdelujejo obogatena poročila, s katerimi
želimo prikazati podatke urejeno (SAP, 28. julij 2014), ti pa se potem tiskajo ali shranjujejo v
bazo. Prednost izdelave poročil z orodjem Crystal Report je v tem, da se vse poizvedbe naredijo
v bazi na strežniku. Delovanje računalnika ob naraščanju teh poročil se tako ne upočasnjuje
bistveno.
Da na obrazcu dobimo pravilne podatke, ga moramo najprej povezati z bazo. Če želimo podatke
iz različnih tabel, moramo vse tabele vključiti v poročilo. Pri tem moramo upoštevati, da se
podatki ne bodo prikazovali, če tabele ne vsebujejo ustreznih zunanjih ključev, ki so pomembni
za medsebojno povezovanje dveh ali več tabel. Ali se tabele lahko povezujejo med sabo, lahko
preverimo z orodjem SQL Studio, s katerim smo izdelali bazo.
55
Problematika, ki smo jo prepoznali, je bila, kako poročila povezati z bazo. Če se doda polje iz
baze, je to na poročilu vedno vidno. Mi pa bi želeli, da praznih polj na obrazcu ni. Našli smo
tako rešitev, da smo polja pogojno oblikovali in pogoje dodajali, kar je razvidno iz Slike 6.10.
Ta kratki del kode naredi naša poročila bistveno lepša in preglednejša, kakor če te funkcije ne
bi uporabili. Zamudno je edino to, da je treba ta del napisati pri vsakem polju, ki ga želimo
skriti, če je vrednost v bazi enaka 0.
Slika 6.10: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
Vseeno moramo temu prilagoditi tudi obrazec in tudi na samem obrazcu omogočiti, da se polja
skrijejo. V ta namen moramo za vsak sklop prav tako napisati kodo (glej zgoraj), le da moramo
v tem primeru vključiti vsa polja, ki so v tistem predelu. Na Sliki 6.11 lahko vidimo končno
izoblikovan obrazec.
Slika 6.11: Izdelava poročila po programskem orodju Crystal Report
Vir: Kramar, lastna raziskava (2014)
56
7
ZAKLJUČEK
Informatizacija procesov danes posega praktično na vsa področja. Temu se ne more izogniti
niti zdravstvo oziroma delo v okulističnih ambulantah in ordinacijah. Tehnologija se spreminja
iz leta v leto, tako pa tudi naprave in potrebe po obvladovanju večje količine podatkov. Stroji
postajajo vse celovitejši, meritve vse natančnejše, tudi podatkov je vse več. Vsaka naprava
naredi poseben izvid. Problematika, ki sem jo zaznal, je, kako se ti podatki upravljajo v
okulističnih ordinacijah, v katerih izvajajo preglede vida in laserske operativne posege, kakršne
so korekcije vida in drugi operativni posegi na očesu. Ugotovil sem, da še ne obstaja
programska oprema, ki bi vse te naprave povezala v en sam sklop, zato se podatki vodijo ločeno.
Na začetku diplomske naloge smo si tako zastavili dve raziskovalni vprašanje: Ali na trgu že
obstajajo primerne programske rešitve, s katerimi bi zadovoljili potrebe okulistične
ambulante? in Ali je bolje razviti svojo programsko rešitev ali uporabiti eno od že
obstoječih programskih rešitev? V tej nalogi želim okulistični ordinaciji ponuditi programsko
rešitev, s katero bi zajeli njene potrebe.
Raziskovalni del diplomske naloge temelji na pridobivanju informacij pri enem od okulističnih
centrov. Izvedeli smo, kakšne so njihove potrebe in kakšne funkcionalnosti bi morala
programska rešitev vsebovati. Na podlagi teh informacij smo pregledati trg in kaj od
informacijskih rešitev se dobi na njem. Nekaj od že obstoječih rešitev smo tudi preučili in
ocenili ter na podlagi vseh funkcionalnih potreb, ki smo jih pridobili in upoštevali pri
ocenjevanju, nazadnje ugotovili, da nobena obstoječa programska rešitev ni dovolj ustrezna za
naš okulistični center, zato naj se izdela nova programska rešitev. Pri izdelavi programa smo se
spoznali z različnim programskim orodjem. Z vsem tem orodjem smo po korakih izdelali
program, ki kar najbolje upošteva vse prepoznane zahteve naročnika. Shranjevanju podatkov je
namenjena baza podatkov SQL. Program smo izdelovali v programskem orodju Visual Studio
2013, programski jezik, ki se je uporabljal, pa je bil Visual Basic. Med pisanjem diplomske
naloge smo reševali različne probleme, ki so opisani v posameznih poglavjih.
Namen izdelanega programa je, da bo zaposlenim v okulistični ordinaciji olajšal in poenostavil
delo. Ključnega pomena so podatki, shranjeni v podatkovni bazi, ter možnost dostopa do njih z
različnih lokacij in različnimi uporabniškimi računi in pravicami. Iz oddaljene lokacije se do
57
programa lahko pride preko terminalskega dostopa in varne VPN-povezave. Program je izdelan
tako, da omogoča še vse druge dogovorjene zahteve in zastavljene cilje, ki smo jih v nalogi tudi
opisali in s katerimi smo preverjali tudi druge programske rešitve.
Plod diplomskega dela je delujoč računalniški program, ki ga zaposleni v okulistični ordinaciji
že lahko uporabljajo. Po prvih odzivih so z njim zelo zadovoljni, kar je v veliko zadovoljstvo
tudi nam. Uporaba našega programa ponuja zaposlenim zelo dober pregled nad izvajanjem
okulističnih pregledov pacientov. Ponuja tudi enostavno vnašanje podatkov in dodajanje
različnih dokumentov. Program je zasnovan tako, da se lahko uporablja ne glede na trenutno
lokacijo uporabnikov.
58
8
LITERATURA IN VIRI
1.
ATKINSON, PAUL in VIEIRA, ROBERT (2012) Beginning Microsoft SQL Server
2012 Programming. Indianapolis: John Wiley & Sons.
2.
ČEHOVIN, GREGOR (2011) Računalništvo v oblaku: fleksibilnejši dostop do
računalniških storitev. Mladi podjetnik, 20. februar 2011. Dostopno prek:
http://goo.gl/uuXGFE (28. 7. 2014).
3.
DEL SOLE, ALESSANDRO (2014) Visual Studio 2013 Succinctly. Morrisville:
Syncfusion.
4.
DRENOVEC. Podatkovne baze. Dostopno prek: http://goo.gl/QOP6jC (16. 7.
2014).
5.
E-ZDRAVJE. Sladkorna bolezen. Dostopno prek: http://goo.gl/UG72DG (1. 6.
2014).
6.
FDA. LASIK. Dostopno prek: http://goo.gl/5SRjL (5. 6. 2014).
7.
GARDAŠEVIČ, IVANA, in KOSEC, DRAGICA (2005) Slabovidnost. Zdravniški
vestnik, 74 (10), str. 669–671.
8.
HALVORSON, MICHAEL (2013) Microsoft Visual Basic 2013 Step by Step.
Sebastopol: O’Reilly Media.
9.
HEALTH IT. What Is an Electronic Medical Record (EMR)? Dostopno prek:
http://goo.gl/dyHuIv (24. 7. 2014).
10.
INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC REPUBLIKE SLOVENIJE. Pristojnosti
Informacijskega pooblaščenca na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Dostopno
prek: http://goo.gl/CWAL4f (28. 5. 2014).
11.
INTEGRITY EMR. Integrity EMR for Eyes. Dostopno prek: http://goo.gl/kHdPPM
(20. 7. 2014)
12.
IRMAN. Operacija dioptrije z implantacijo monofokalne znotrajočesne leče.
Dostopno prek: http://goo.gl/TQm4Tl (14. 6. 2014).
13.
JOHNSON, BRUCE (2013) Professional Visual Studio 2013. Indianapolis: John
Wiley & Sons.
14.
LENASSI, EVA in LIKAR, KATARINA (2007) Razvoj otrokovega vida.
Medicinski razgledi 2007; 46, str. 31–43. Dostopno prek: http://goo.gl/ukXPbF (3.
6. 2014).
59
60
15.
MEDLINEPLUS. Visual acuity test. Dostopno prek: http://goo.gl/ZEYS1f (4. 6.
2014).
16.
MESOJEDEC, UROŠ (1998) Visual Bacis, sodobno programiranje. Ljubljana:
Pasadena.
17.
MICROSOFT.
Microsoft
SQL
Server
2012
Express.
Dostopno
prek:
http://goo.gl/xL4hD (14. 8. 2014).
18.
MICROSOFT DEVELOPER NETWORK. Control Events. Dostopno prek:
http://goo.gl/3g2K9r (14. 8. 2014).
19.
MISTRY, ROSS IN MISNER, STACIA (2012) Introducing Microsoft SQL Server
2012. Washington: Microsoft Press.
20.
MODERNIZING
MEDICINE.
EMA
Ophthalmology.
Dostopno
prek:
http://goo.gl/aiYvZG (28. 7. 2014).
21.
MORELA OKULISTI. Kratkovidnost. Dostopno prek: http://goo.gl/3ma5Yi (18. 6.
2014).
22.
MORELA
OKULISTI.
Laserska
odprava
dioptrije.
Dostopno
prek:
http://goo.gl/nm0tN6 (19. 6. 2014).
23.
MORELA, VESNA (2010) Tudi astigmatizem lahko trajno odpravimo. Vid & Gib,
02, str. 14–15.
24.
MREVLJE, FRANC. Sladkorna bolezen – zahrbtna bolezen. Dostopno prek:
http://goo.gl/1vxVYk (2. 6. 2014).
25.
NEWSOME, BRYAN (2012) Beginning Visual Basic 2012. Indianapolis: John
Wiley & Sons.
26.
OBLAK, EMIL (2012) Zakaj so okulistični pregledi oči pomembni? Dostopno prek:
http://goo.gl/ZHVWPk (27. 5. 2014).
27.
OBLAK, EMIL. Zamegljen vid na enem ali obeh očesih. Dostopno prek:
http://goo.gl/Idl7Tb (27. 5. 2014).
28.
OČESNA POLIKLINIKA DR. VUKAS. Laserska korekcija vida. Dostopno prek:
http://goo.gl/n1NRY1 (18. 6. 2014).
29.
OPTIKA TERŽAN. Test za ostrino vida. Dostopno prek: http://goo.gl/lU2oz2 (2. 6.
2014).
30.
PFEIFER, VLADIMIR in GARDAŠEVIČ, IVANA (2005) Korekcija refrakcijskih
napak.
Zdravniški
vestnik,
74
http://goo.gl/t15tM0 (12. 6. 2014).
61
(10),
str.
663–667.
Dostopno
prek:
62
31.
PHOENIX. Zdravniki, zobozdravniki, okulisti, ginekologi. Dostopno prek:
http://goo.gl/eosNe2 (28. 7. 2014).
32.
PUŠNIK NOVLJAN. Očesni kirurški center. Dostopno prek: http://goo.gl/cK6911
(28. 5. 2014).
33.
REITAN, ERIK (2014) Getting Started with ASP.NET 4.5 Web Forms and Visual
Studio 2013. Microsoft Corporation. Dostopno prek: http://goo.gl/koP5F (18. 7.
2014).
34.
SAP. SAP Crystal Reports, version for Visual Studio. Dostopno prek:
http://goo.gl/YrX0Vz (28. 7. 2014).
35.
TELEKOM.
Navidezno
zasebno
omrežje
–
VPN.
Dostopno
prek:
Tutorial.
Dostopno
prek:
http://goo.gl/GGBYG5 (14. 8. 2014).
36.
TUTORIALSPOINT.
VB.Net
Programming
http://goo.gl/yal7Pv (18. 7. 2014).
37.
ZAGERNIK MIHELČIČ, MIRIAM. Naše oči in delo z računalnikom. Viva, 20.
junij 2010. Dostopno prek: http://goo.gl/XPXWAi (2. 6. 2014).
38.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) Uradni list Republike Slovenije 15/2008.
Dostopno prek: http://goo.gl/apZBom (18. 6. 2014).
63
PRILOGI
Priloga 1: Izpis izvida pri okulističnem pregledu
Priloga 2: Izpis iz naprave za meritev vida
Priloga 1: Izpis izvida pri okulističnem pregledu
Datum pregleda: 21.01.2014
Priimek in ime:
Naslov:
Datum rojstva:
ANAMNEZA: prihaja na pregled vida, potrebuje mnenje za vozniško dovoljenje, slaše vidi na
daljavo in bližino
VIDNA OSTRINA
OČALA BLIŽINA
OČALA DALJAVA
VdoSC: 0,30
VdoCC: 0,90
VsoSC: 0,30
VsoCC: 0,90
sphd: -0,50
cyld: -0,75
axd: 100,00
Jdex_add: 2,50
cyls: -0,50
axs: 100,00
Jsin_add: 2,50
TONOMETRIJA - OČESNI TLAK
Appld (mmHg):
17,00
Appls (mmHg):
16,00
ELEKTRONSKA REFRAKCIJA
Refsphd: -1,37
Refcyld: 0,87
Refaxd: 14,00
Refsphs: -0,25
Refcyls: 1,25
Refaxs: 14,00
STATUS: trichiasis palp sup sin, hieremija conjunctivae sin, gerontoxon, motnjave v steklovini, papilla ostroomejena ,
rožnata, v nivoju papilla cd 0,3, macula reflex neg, žilje primerno, pregled v mydriazi , 90D
DIAGNOZE: astygm myop ou, presbyopia , trichiasis palp sup sin
TERAPIJA: očala daljava in bližina, chloramphenicol ung 1x na dan v oči zvečer 0,5cm v oči
MNENJE: refraktivna sprememba, predlagam podaljšanje vozniškega doovljenja za več let
ob težavah predalgam op leve zg veke zaradi trihiaze cilij
KONTROLA: pp
dr.med., spec.oftalmolog
Priloga 2: Izpis iz naprave za meritev vida
HAAG-STREIT
Seven-in-One
V 6,07c
OCTOPUS 300Series
Name:
First name:
ID #:
Birthdate:
Age:
Sex:
Refr. S / C / A:
Acuity:
IOP:
Diagnostics:
Patient file:
Eye / Pupil[mm]:
Date / Time:
Test duration:
Program / Code:
# Stages / Phases:
Strategy / Method:
Test target / duration:
Background:
# Q ue s tions / R e pe titions :
# C a tc h tria ls :
L:\DEMO.PVD
Right(OD) / 5.3
10.08.2014 16:52
2:21
G1
/1
TOP / Normal
III / 100 ms
10 cd/m²
71 / 2
pos 0 / 3 , ne g 0 / 4
Values
Greyscale of values
30°
30°
26
23
26
20
26
29
25
26
29
25
26
29
24
22
21
26
26
28
28
30 29
26
28
24
24
23
26
22
+
7
+
+
+
+
+
+
+
+
+
6
+
+
6
+
+
+
+ +
+
+
+
+
+
+
+
+ +
+
+ +
+
+
+
+
+
+
+
+
5
5
5
+
+
+
7
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
6
+
+
+
+
6
::
·
·
+
+
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
::
·
·
::
·
·
+
·
+
+
+
5
5
5
+
27
26
27
26
29
29
27
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
59
0
+
+
+
> Rank >
-5
5%
5
normal
10
95%
15
20
[dB]
25
+
·
·
·
·
·
·
·
::
·
·
·
·
·
·
·
Deviation [dB]
0,0
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
::
·
::
·
·
·
· ·
·
· ·
+ +
+
+ +
+
Corrected probability
·
·
·
28
26
30°
·
·
·
27
26
1
+
+
+
+
·
·
+
+ +
30°
·
+
+
+
+
+
+
+
+
+
Probability
·
28
29
30°
30°
+
26
Corrected comparisons
Comparisons
+
26
30
30
31 31
30
29
32
28 32
28
29
29
29
27
21
26
·
· P>5
:: P<5
P<2
P<1
P<0.5
::
·
·
::
·
·
·
·
·
·
·
·
· ·
·
· ·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
::
::
·
·
·
·
·
·
·
#
MS
MD
LV
CLV
SF
RF
Phase 1
59
26,8
1,7
3,5
Phase 2
0
Mean
0
0,0
`