amazonke poslovnega sveta s sodelovanjem se da narediti več

ŠTEVILKA 1 • letnik 6 • marec 2013
AMAZONKE POSLOVNEGA SVETA
S SODELOVANJEM SE DA NAREDITI VEČ
UPOKOJEVANJE PO NOVEM
Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor
P-CC-01-10/2012 Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Jaz zate,
ti zame.
Življenje hoče,
da živiš.
Bolezni srca in ožilja ter rak so najpogostejše
diagnosticirane bolezni pri nas. Na srečo jih
preživi vse več ljudi, vendar se mnogi med njimi
soočajo z nenačrtovanimi izdatki.
Zagotovite si denarna nadomestila za te
primere in zavarujte vašo prihodnost še danes.
• CITY Maribor, Vita Kraigherja 5
PE MARIBOR
• Lenart, Kraigherjeva 19/b
Gosposka 8–10
tel.: 02/ 238 04 00 • Ormož, Ptujska 25
• Ptuj, Trstenjakova 5
• Slovenska Bistrica, Partizanska 21
UVODNIK
Podjetna
naj bo!
GOSPODARSKI IZZIVI
GOSPODARSKI IZZIVI
www.stajerskagz.si
IZDAJA:
Štajerska gospodarska zbornica,
Ulica talcev 24, 2000 Maribor
T: 02 2208 700
F: 02 2208 711
E: [email protected]
Predsednik ŠGZ:
dr. Roman Glaser
Direktorica ŠGZ:
mag. Aleksandra Podgornik
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
mag. Aleksandra Podgornik
UREDNIŠTVO:
Mojca Tominšek,
Igor Pernek,
Vesna Herženjak,
Lidija Majcen
ZASNOVA IN REALIZACIJA:
www.dialog-si.net
TISK:
Evrografis, d.o.o.
NAKLADA:
2.500
mag. Aleksandra Podgornik
direktorica ŠGZ
[email protected]
Včasih je bilo povsem jasno in nedvoumno, kaj delajo moški in kaj ženske. Nihče ni bil v dilemi – v rudnikih so delali
moški, medicinske sestre in varuške otrok bogatih pa so
bile ženske, ki niso bile poročene. Celo več, učiteljice, tudi
v naših krajih pred mnogimi leti; seveda niso smele biti
poročene.
V
edelo se je, da je lepo in prav, če ženska zna pisati in brati, pa šivati in
kuhati, tudi igranje na klavir v bogatih družinah ni bilo vprašljivo, vendar se je vedelo, da je vse, kar se mora naučiti, zgolj in samo zato, da bo
dobro opravljala svojo nalogo – biti žena in mati. Seveda, tudi danes
v rudnikih še vedno delajo moški, med medicinskim osebjem v bolnišnicah
je kar precej moških in tudi vzgojitelji se najdejo po vrtcih, še posebej zasebnih. Pa vendar še prevladujejo medicinske sestre in vzgojiteljice. Poklici in narava dela so se v zadnjih desetletjih, da ne rečem stoletjih, izjemno
spremenili, se še in se še bodo spreminjali. Ne samo zaradi spremembe proizvodnega procesa, tehnike in tehnologije, ampak tudi zaradi sprememb v družbi
in ne nazadnje zaradi prepričanja, da smo ženske in moški sicer različni, vendar različnost ni vrednostna kategorija, saj ne vpliva na želje in sposobnosti. Podjetnost in posel ne poznata spola, pomembna so znanje, izkušnje, pripravljenost, sposobnost vodenja ter iskanja in vključevanja novih idej, odprtost,
vztrajnost, delavnost in najbrž še marsikaj. Edino, kar zares ni pomembno, je
spol. In edino, kar je zares pomembno, je, da to spoznamo in da se zavedamo,
da družba, še posebej, če je v krizi, potrebuje vse potenciale, ki jih ima, in da
potrebuje spoznanje, da nas samo vključitev vseh potencialov v iskanje izhoda
lahko potegne iz nje in nam odpre drugačne ter boljše perspektive. Mogoče
je zato imenovanje Alenke Bratušek za mandatarko prelomno, ne zato, ker je
ženska, ampak zato, ker smo v Sloveniji spoznali, da ni pomembno, da je ženska, ampak da je pomembno, kaj bo naredila. Ne vemo, ali bo boljša mandatarka, kot bi bil kakšen moški, ne vemo, ali bo res lahko sestavila dobro ministrsko ekipo, vemo pa, da so moški imeli številne priložnosti, ki jih niso izkoristili, in jim nihče ni oporekal, da jih niso izkoristili zato, ker so moški, tudi jih
nihče ni vprašal, ali so, glede na to, da so moški, sposobni voditi vlado. Zato
je prav, da se tudi ob Alenki Bratušek ne sprašujemo, ali bo kot ženska lahko
vodila vlado in ali se bo znašla v tropu izkušenih moških politikov, mojstrov
vseh trikov ter podlih ukan, ampak zaželimo Sloveniji, da bi prva slovenska
premierka dokazala, da sta vodenje in podjetnost lastnosti človeka.
Vaš brezplačni izvod.
Skrbimo za okolje!
Poskrbite, da bo papir
te revije recikliran!
GOSPODARSKI IZZIVI
1
VSEBINA
Vsebina
Poslovnost je ženskega
spola
Evropa se je odločila, da bo zagotovila
spolno enakopravnost tudi z ustreznimi
mehanizmi, ne samo na ravno priporočil in želja – z direktivami uvaja kvote.
Stran 6 .
S sodelovanjem
se da narediti več
Gorazd Bende, direktor Zavoda Poslovno
proizvodna cona Tezno, ki upravlja in
usmerja prostor, postavlja cono za zgled,
kako iz osiromašenega prostora narediti
prijetno okolje za ljudi, ne da bi se njegove gospodarske vsebine bistveno spremenile.
Stran 11 .
Amazonke
poslovnega sveta
Upokojevanje po novem
Različne raziskave in izjave –
žensk in moških - dokazujejo,
da je večina prepričanih, da
morajo ženske za svoj uspeh vložiti več in delati bolje kot moški.
S prvim januarjem je začel veljati novi
Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju ali na kratko ZPIZ-2.
Stran 4 .
UVODNIK
1
PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ
11
Upokojevanje po novem
21
Podjetna naj bo!
1
S sodelovanjem se da narediti več
11
Poskrbite za svojo promocijo
23
VAŠA KOLUMNA
3
ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE
15
24
Ženske in podjetnost
3
Primat: V skrbi za dvig varnostne kulture
15
Potenciali sinergije gospodarstva
in okolja
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
4
DOGODKI ŠGZ
17
NAJ INOVACIJE PODRAVJA
26
Amazonke poslovnega leta
4
Gospodarstvo potrebuje raziskave
17
Izbiramo naj inovacije v Podravju
za leto 2012
26
Poslovnost je ženskega spola
6
AKTUALNO
18
KOTIČEK ZA RAZMIŠLJANJE
27
Poslovne ženske in podjetnice
v mreži za inovativnost
9
Sodobni pristopi v optimizaciji
procesov
18
Trenirati razmišljanje
27
Združeni za uspeh
20
DOGODKI ŠGZ
28
ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM
2
Stran 21 .
www.stajerskagz.si
10
VAŠA KOLUMNA
Ženske in podjetnost
Preproste stvari so najboljše. To drži kot pribito. In popolnoma preprosto je
mati narava poskrbela za uravnoteženost človeštva z ženskim in moškim polom. Izhajam torej iz tega, da je polovica svetovne populacije ženskega spola
in potemtakem bi naj bilo, če želimo harmonijo, bolj ali manj vse uravnoteženo. Kot pribito drži tudi, da ni dobro v pretiravati, tudi z najboljšim ne. Če
je, denimo v neki dejavnosti preveč predstavnikov enega spola, se nakopiči
preveč enake energije.
Marjana Bravc
Predsednica regijskega sveta poslovnih
žensk in podjetnic
[email protected]
Ž
enske imamo v življenju
več vlog, nekatere so določene, druge izberemo
same. Jasno je, da niso vse
ženske odlične in sposobne. Toda
tudi moški niso. V podjetništvu je
treba upoštevate specifične pozitivne ženske lastnosti. Povprečna
ženska bo prioritete postavila drugače kot moški. Skrb za svoje najdražje bo postavila na prvo mesto,
izhajala bo iz čustev, če ji bo intuicija
tako narekovala, bo verjela v varnost
in uspeh. In ko bodo občutki pravi,
bo racionalno pretehtala in poiskala
koristi. A ženske smo lahko tudi
borbene, ekonomsko razmišljanje
bomo osredotočale na to, da lahko
porabimo toliko, kolikor imamo.
Pritiski po nenehni rasti prihodkov
se počasi umikajo socialno ekonomskim kategorijam, kjer spet pridejo v
ospredje ženske lastnosti.
Previdnost, skrbnost in odgovornost so vrline, ki bi jih morala vsaka
družba visoko ceniti. Trdim, da so
to tudi ženske vrline. Vemo, da je
dobičkonosnost premo sorazmerna
s tveganjem. Ženska bo veliko bolj
previdna pri odločitvah na svoji
podjetniški poti, skrbno bo pretehtala situacijo in ko bo začutila, da je
odločitev varna in zanesljiva, se bo z
vso odgovornostjo lotila posla. Članice Regijskega sveta poslovnih žensk in podjetnic smo se strinjale, da bi bila kombinacija tipičnih ženskih vrlin, ki bi jim dodali
samozavest, osredotočenost in
odločnost, najboljša in odlična.
Ženske smo se v teh kriznih časih
začele intenzivneje združevati. Tudi
v Mariboru smo se povezale v Regijski svet poslovnih žensk in podjetnic. Vsaka podjetnost namreč
temelji na mreženju, povezovanju.
Učimo se ena od druge, ker ne
želimo ponavljati istih napak. Podpiramo se pri prvih korakih v podjetništvo, delimo znanje in skupaj snujemo nove poslovne priložnosti. Aktivne smo že osem
mesecev, imamo vizijo in voljo, da v
prihodnje naredimo kaj koristnega
za širšo družbo. Ponosna sem na
kolegice, ene že uspešne poslovne
ženske, druge na začetku poslovne
poti in vse z velikim potencialom. Druženja nas napolnijo s
pozitivno energijo. Organizirale
smo se v delovne skupine s tremi
različnimi področji, rezultate svojega dela bomo predstavile ustreznim institucijam in širše. Delile
bomo svoje izkušnje in ugotovitve
ter dale predloge za pogoje, ki jih
potrebujemo za omogočanje samostojnosti in varnosti ter zagotavljanje zaposlitev drugim. Želimo ostati
ženske, se izpopolniti kot poslovne
ženske ali podjetnice, predvsem pa
si želimo občutka varnosti in samostojnosti.
GOSPODARSKIIZZIVI
3
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
Amazonke poslovnega leta
Beseda amazonka je za mnoge, predvsem za ženske, sinonim za samostojno in
pogumno žensko, ki zna poskrbeti zase in vzeti stvari v svoje roke. Na drugi strani pa
z besedo 'amazonke' nekateri označijo samostojne, neodvisne ženske in jih želijo s
tem prikazati kot neizprosne in bojevite nasprotnice moških. To je nedvomno posledica
romantičnega mita o neustrašnih bojevnicah Amazonkah, obstoj katerih sicer ni bil
nikoli dokazan, vendar tudi nikoli zavržen kot neresničen.
Različne raziskave in izjave – žensk in moških - dokazujejo, da je večina
prepričanih, da morajo ženske za svoj uspeh vložiti več in delati bolje kot
moški. Hkrati pa velika večina uspešnih žensk na vprašanje, ali so se kdaj
počutili zapostavljene oz. diskriminirane zaradi tega, ker so ženske, suvereno odgovori nikalno. Nerazumljivo? Mogoče pa tudi ne! Poskusite tudi
same odgovoriti na obe vprašanji!
[email protected]
Boljša pri
premagovanju stresa
Celo brez dodatnih
problemov v zvezi z družino
in otroci je podjetništvo
poklic, poln stresa. Ob
vsem tem je presenetljivo,
da te ženske sploh
preživijo. Dejavniki stresa,
še posebej za matere,
so stalni in neizbežni. En
primer govori za vse.
Nekega večera se je Zelda Main
vrnila domov po celem dnevu
dela, ki se je začelo ob šestih zjutraj. Z letalom je odpotovala v
Nemčijo, kjer je ves dan preživela
na sodišču in se vrnila v London
šele ob devetih zvečer. Takoj, ko se
je vrnila domov, jo je njen trinajstletni sin prosil, da mu pomaga
pri latinski domači nalogi. »Spominjam se, da sem rekla: 'Bernard,
4
www.stajerskagz.si
ljubček, sedaj se mi mudi, pogledala bom po večerji' – tedaj se je
oglasila moja mati, ki je bila po
naključju v hiši: 'Zelda, če nimaš
več časa niti za to, da pomagaš Bernardu pri domači nalogi, potem je
res skrajni čas, da se odpoveš svojemu delu.' Katera mati bi predlagala sinu, ki bi imel 6 milijonov
funtov vredno kozmetično podjetje, naj se mu odpove, ker je preveč utrujen, da bi pomagal sinu
pri domači nalogi iz latinščine?
Verjetno bi bil kregan otrok, ker si
je drznil motiti očeta, ki ima v svoji
glavi pomembnejše stvari.«
(Leah Hertz, Amazonske poslovnega
sveta, 1994, stran 225)
Kako je biti ženske v slovenskem
poslovnem svetu smo povprašali
nekaj znanih podjetnic. Zastavil
smo jim naslednje vprašanje:
Ali je biti ženska v
podjetništvu prednost?
Takole so odgovarjale:
Tatjana Jerenko, direktorica
Vilu Ptuj d.o.o.- generalni zastopnik
blagovne znamke LUNA
Snežinke so najbolj krhka stvaritev
narave, a poglejte, kaj zmorejo, če
se združijo skupaj!
Vista M. Kelly
»Biti ženska v podjetništvu je velika
prednost, predvsem za družbo in
njen nadaljnji razvoj. Le ženska je
namreč sposobna najti pravo kombinacijo znanja in čustev za povezovanje, sodelovanje ter za iskanje novih
inovativnih pristopov za skupno
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
rast in pozitivno rešitev. Čeprav
nemalokrat naletimo na veliko
preprek, jih lahko, če izkoristimo
svoje psihološke pristope, ki pa
jih zmoremo izkoristiti veliko
bolje kot moški, pa s tem nikakor ne mislim na ženske čare, na
zelo eleganten način odstranimo
ali jih celo obrnemo v naš prid.
In pridemo do cilja, ki smo si ga
zadale oz. za katerega smo prepričane, da je dosegljiv. Seveda
– v viziji boljšega za vse, ne le za
lastno korist – združene kot snežinke smo zmožne narediti vse!«
Pri postavljanju podjetniških ciljev
podjetnice nismo usmerjene zgolj k
enemu samemu cilju, temveč kombiniramo družbene cilje z ekonomskimi cilji (npr. zadovoljstvo strank
z dobičkom). Običajni stil vodenja,
ki je lasten podjetnicam, je usmerjen v človeške vire, delo z ljudmi
postavljamo na prvo mesto. Tudi
dobri medsebojni odnosi v podjetju so prioriteta mnogih med nami.
Vsi smo različni. Vsakdo lahko prispeva nekaj, kar ne more prispevati
nihče drug«.
Dragica Marinič
Direktorica Evropskega kulturnega in
tehnološkega centra Maribor
Mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak
Mag. Vida Perko
sodna izvedenka za kadrovsko področje
in podjetništvo
Ekonomski institut Maribor
»Ženske v podjetništvu predstavljamo dopolnitev moškim podjetnikom. Ne govorim o prednostih, govorim o drugačnih lastnostih in pristopih k reševanju
problemov in o drugačnem stilu
razmišljanja. Poglejmo:
• podjetnice so bolj racionalne od
podjetnikov,
• niso do tolikšne mere nagnjene k
tveganju,
• o podjetništvu začnejo razmišljati
kasneje kot moški,
• so zelo odgovorne,
• stvari delajo premišljeno,
• nimajo potrebe po razkazovanju,
• podpora in varnost sta visoko na
lestvici prioritet,
• zadovoljstvo podjetnice najdejo
že v tem, da stvari delujejo.
www.stajerskagz.si
»Že s tem, ko ženska ustanovi
svoje podjetje, pokaže, da je sposobna in samozavestna ter da se
zaveda svojega znanja in svojih
kompetenc. Ženska, ki se odloči
za podjetništvo, pozna svoj
potencial. Iz statističnih podatkov izhaja, da so ženske bolj izobražene kot moški, da jim učenje ni tuje, obratno, da se rade
učijo in spoznavajo nove stvari.
To pa hkrati tudi pomeni, da so
izpolnjeni osnovni predpogoji
za uspešno podjetnico. Seveda
je v nadaljevanju veliko odvisno od podjetniške ideje, pa
tudi od gospodarskega in družbenega okolja, v katerem podjetnica posluje. Sicer pa danes ni
več meja, omejitve so samo še v
naših glavah.«
»Poslovni svet na videz ne pozna
razlik med spoloma. Pomembne
so poslovne odločitve, sposobnost
sodelovanja, mreženja, ustvarjalnost in inovativnost ter znanje, izkušnje in nenehno učenje. Biti ženska ima svoje prednosti in svoje slabosti, vendar
ko govorimo o ženskah v podjetništvu (profitnem ali neprofitnem), menim, da je biti ženska
prednost. Zakaj? Ženske odpiramo poslovna polja sodelovanja, pri tem pa poslovne odločitve
ne temeljijo samo na finančnih
kazalcih poslovnega uspeha, temveč tudi na poslovni solidarnosti,
odličnosti v poslovanju in komunikaciji ter spoštovanju in razumevanju sočloveka. Poslovna solidarnost ženskega podjetništva,
ki temelji na socialni in kulturni
orientiranosti, pomeni sodelovanje s konkurenco v prizadevanju,
da bosta oba partnerja poslovno
uspešna. Poslovne ženske gradimo na partnerskih in poslovnih odnosih, pri tem je naše delo
prežeto z ljubeznijo, ki trajnostno
vedno prinaša pozitivne rezultate
in učinke.«
GOSPODARSKI IZZIVI
5
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
Poslovnost je ženskega spola
Kvote kot orodje doseganja enakopravnosti
[email protected]
Evropa se je odločila, da bo zagotovila spolno enakopravnost
tudi z ustreznimi mehanizmi, ne
samo na ravni priporočil in želja
– z direktivami uvaja kvote.
Kaj so sploh kvote? V Sloveniji
niso ravno popularne, velikokrat
jih zavračajo tudi ženske. Kot
že sama beseda pove, so kvote
mehanizem, ki omogoča doseganje nekega razmerja, ki je višje
oz. bolj enakopravno od tistega,
ki obstaja samo po sebi, bodisi
v politiki, znanosti ali gospodarstvu. Kvote so izjemno učinkovit mehanizem, saj omogočajo
odpravo nesorazmerja, ki bi se
sicer spreminjalo zelo počasi,
mogoče tudi več desetletij.
Viviane Reding, podpredsednica
Evropske komisije je
Luksemburžanka in gotovo
ena najbolj znanih evropskih
političark, bila je evropska
komisarka za izobraževanje
in kulturo, pa evropska
komisarka za pravosodje,
kot evropska komisarka za
telekomunikacije in medije
je uspela zlomiti lobije in
utemeljiti bistveno nižjo
ceno telefonskega signala,
zato je sedaj telefoniranje
znotraj EU bistveno nižje
kot telefoniranje z ne-EU
državami. Pred začetkom
poklicno kariere, ki jo je
začela v enem od vodilnih
časopisov v Luxembourgu,
je na Sorboni doktorirala iz
Seveda
pa kvote ved.
ne zagotavljajo,
humanističnih
6
www.stajerskagz.si
ampak zgolj omogočajo, da se
ženske in moški znajdejo na
enakih štartnih pozicijah. Torej
popravljajo neke izhodiščne neenakosti, ki so običajno posledica socialnega in zgodovinskega
konteksta. Če je na primer žensk
manj na kandidatnih listah političnih strank, potem jih vsekakor
ne more biti več izvoljenih. Če
se o ženskah ne razmišlja kot o
kandidatkah za najvišje pozicije
v upravah, potem seveda tja ne
morejo biti imenovane. Skratka,
gre za to, da se vključi nek mehanizem prej, preden je prepozno. Primer: poiščimo 10 imen
za upravo NLB, d.d., in pri tem
pripravimo 6 moških in 4 ženske,
ki izpolnjujejo pogoje, potem pa
začnimo odločati o tem, kdo bo
prevzel funkcijo. Če pa med 10
imeni ni nobene ženske (menda
ne boste rekle, da je to ok in
da tako ali tako v Sloveniji ni
nobene, ki bi lahko bila na tem
seznamu!), potem je pač tudi
niti pogojno ne more biti med
imenovanimi.
Tisto, kar se kvotam običajno
očita, je, da hočejo prisiliti, da bi
bila izbrana ženska in da želijo
na političen način obiti strokovnost. To je seveda dober način,
kako izničiš idejo kvot. Kvote kot
mehanizem, ki je vgrajen v sistem, na individualni ravni seveda
nikogar ne prisiljujejo v kandidiranje, omogočajo oz. zahtevajo
le odgovoren razmislek. Glede
strokovnosti pa: kolikokrat se
pri moškem najprej vprašamo
o njegovi strokovnosti? Pri ženskah nam hitro 'spodrsne' in ne
upoštevamo strokovnosti, ampak
izpostavimo njen spol. Strokovnost je seveda predpogoj za
uvrstitev tako moških kot žensk
na neke izborne liste. In če se
vrnemo k primeru NLB: seveda
Virginia Marie Ginni Rometty
je prva ženska predsednica
uprave in generalna
direktorica IBM. Po oceni
revije Fortune je bila že
osemkrat zapored imenovala
za najmočnejšo žensko v
gospodarstvu.
mora vseh 10 imen izpolnjevati
kriterij strokovnosti in najbrž še
kakšnega drugega, če se o njih
vprašamo pri ženskah, se dajmo
tudi pri moških! Še bolj pogosto
na take primere naletimo v politiki,
kjer se o strokovnosti in usposobljenosti moških za neke funkcije ne
sprašujemo, pri ženskah pa te kriterije izrazito poudarjamo. Še manj
so kvote ostanek socializma, dokaz
za to so skandinavske države, Francija, pa tudi EU in direktiva … Najbrž bi težko rekli, da so to zaostale
socialistične države.
Ženske podjetnice začenjajo
z manj kapitala kot moški,
sredstva raje iščejo znotraj
družinskega in prijateljskega
kroga, če pa si denar vendarle
izposodijo pri bankah, je
njihova plačilna morala višja
kot pri moških. Zato v krizi
ženske podjetnice za banke
veljajo za boljše stranke kot
moški. Podjetja, ki jih vodijo
ženske, imajo v povprečju
manjšo, a bolj stalno rast, kar
pogosto pomeni tudi manj
tveganja za neuspeh.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
Do enakopravnosti tudi
z direktivami EU
Evropska komisija je sprejela
direktivo, po kateri morajo nadzorni sveti evropskih gospodarskih
družb, ki kotirajo na borzi, upoštevati tudi spolno strukturo, in sicer
tako, da je vsaj 40 % nadzornikov
drugega spola. Direktiva se nanaša
na velika podjetja, ki kotirajo na
borzi in letno ustvarijo več kot 50
mio EUR prometa. Evropska komisija je poudarila pomen kompetentnosti in izpostavila pravilo pozitivne diskriminacije: med dvema
kandidatoma, ki enako kakovostno
izpolnjujeta zahtevane pogoje, naj
ima prednost tisti, katerega spol je
manj prisoten v upravnih odborih.
Indra Nooyi Krishnamurthy
je indijsko-ameriška poslovna
ženska in trenutna predsednica
ter glavna izvršna direktorica
PepsiCo, drugega največjega
prehrambnega podjetja na
svetu.
Delež žensk v nadzornih funkcijah je skromen, na ravni vodenja družb še manjši: po izračunih
Evropske komisije jih je v upravah
manj kot 9 odstotkov. Čeprav ostajajo dejstva, da ženske še vedno v
povprečju nosijo večji delež obveznosti za družinsko življenje in da
so njihovi osebni vzvodi za napredovanje drugačni kot pri moških,
ni mogoče mimo dejstva, da so
Evropejke bolj izobražena polovica prebivalstva (v Sloveniji je
med diplomiranimi kar 62 %
žensk), kljub temu pa v povprečju
zasedajo nižja in slabše plačana
delovna mesta. Dodajmo še dejstvo, da ženske sprejemajo med 60
in 80 % nakupnih odločitev.
Statistični podatki kažejo,
da je v državah EU v starostni
skupini nad 65 let skoraj
40 % več žensk kot moških
(približno 138 žensk na 100
moških). V Sloveniji je v tej
starostni skupini skoraj 153
žensk na 100 moških.
In kako je v Sloveniji?
Na vodilnih mestih je žensk malo,
v mlajši generaciji, ki je sedaj stara
okoli 40, jih skoraj ni. Združenje
Manager (ste kdaj pomislili, zakaj
se imenu Združenje Manager?
Kaj pa managerke?) se je v Zavezi
za uspešno prihodnost 15/2020
sicer zavzelo za večji delež sposobnih žensk na vodilnih mestih, saj
številne raziskave dokazujejo, da
so podjetja z uravnoteženim vodstvom uspešnejša. Samoregulativno
so predlagali, da se delež vodilnih
managerk v slovenskih podjetjih
dvigne na 30 % do leta 2015 in 40
% do leta 2017. Toda hkrati združenje ni državi predlagalo nobenega ukrepa, ki bi omogočil uresničitev tega cilja. Kot da se stvari
lahko zgodijo same po sebi!
V Sloveniji se za
podjetništvo odločajo ženske,
ki so običajno nadpovprečno
izobražene.
Ženske na trgu dela v Sloveniji so
v razmeroma dobrem položaju: v
povprečju so bolj izobražene kot
moški, njihova povprečna plača se
približuje plači moških, pogosto pa
jim večji uspeh na delovnem mestu
še vedno preprečujejo družinske
obveznosti.
Slovenija: podjetja, ki jih
vodijo ženske, se ukvarjajo
predvsem s storitvenimi
dejavnostmi
Leta 2009 je bilo med podjetji
v Sloveniji malo manj kot 28 %
takih, ki so jih vodile podjetnice.
Med temi podjetji so prevladovala
(92 %) mala podjetja, tj. podjetja
z manj kot petimi zaposlenimi, le
2 % teh podjetij sta zaposlovala 10
ali več oseb. Največji delež podjetij med tistimi, ki so jih vodile
podjetnice, je deloval v storitvenih
dejavnostih, in sicer v gostinstvu
(19,4 %) in v trgovini (18,6 %).
V absolutnem številu je bilo več
podjetij pod vodstvom žensk v primerjavi z moškimi le v dejavnostih
zdravstva in socialnega varstva.
Vzroki za zadržke
žensk pri uresničevanju
poslovnih idej so
pomanjkanje samozavesti
oz. zaupanja vase in še vedno
prevladujoči model vloge
ženske v družbi (žena, mama,
gospodinja).
Skoraj tretjino novonastalih podjetij z vsaj eno zaposleno osebo so
leta 2009 ustanovile in vodile podjetnice (32 %). Največ, petina, teh
novonastalih podjetij je po svoji
dejavnosti spadalo v strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti. Skoraj vsa podjetja, ki so jih
ustanovile ženske (99,5 %), pa
so bila mala podjetja, z manj kot
petimi zaposlenimi.
Samozaposlene ženske
v Sloveniji rahlo pod
evropskim povprečjem
Statistični podatki kažejo, da je
v Sloveniji registriranih več kot
28.000 samozaposlenih žensk. To
je 7,7 % vseh delovno aktivnih
žensk ali malo manj kot tretjina
vseh samozaposlenih oseb.
Tudi mednarodno primerljivi
podatki iz Ankete o delovni sili
kažejo za Slovenijo podobne rezultate. Leta 2011 smo se po deležu
GOSPODARSKI IZZIVI
7
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
samozaposlenih žensk med vsemi
delovno aktivnimi ženskami uvrstili med državami članicami EU
na 10. mesto. V državah članicah
EU je bila v povprečju samozaposlena vsaka deseta delovno aktivna
ženska, v Sloveniji pa vsaka osma.
Uspeh ženskega
podjetništva je moč delno
pripisati ženskemu stilu
vodenja in upravljanja s
podjetji. Podjetnice podpirajo
zaposlene v njihovih
ambicijah, spodbujajo
timsko delo, skrbijo za
kakovost, zmanjšujejo
hierarhijo in težijo k bolj
neformalnim odnosom.
Slovenija: direktorice in
članice uprav
Poleg žensk, ki vodijo podjetja, in
samozaposlenih žensk (obe skupini se lahko med seboj prekrivata) lahko med podjetnice uvrstimo tudi ženske, ki so opravljale
delo generalne direktorice ali so
bile članice uprave v podjetjih
s 50 ali več zaposlenimi. Teh je
bilo konec leta 2011 572; število
moških na enakih položajih je bilo
približno dvakrat večje. Vendar se
je delež teh žensk v primerjavi z
moškimi od leta 2000 stalno povečeval. Leta 2011 so bile direktorice
in članice uprav velikih podjetij v
največjem odstotku navzoče v predelovalnih dejavnostih, v zdravstvu
in socialnem varstvu ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Leta 2001 so podjetnice dobile tudi svoj mednarodni dan; ta se praznuje
vsak tretji petek v mesecu maju. 17. maja letos bodo tako ženske v
podjetništvu praznovale svoj dan.
Predlog za mednarodni dan podjetnic je dalo Svetovno združenje
podjetnic, ki je obstajalo še pred ustanovitvijo Organizacije
Združenih narodov. Ob koncu druge svetovne vojne je namreč
začela delovati organizacija F.C.E.M (Femme Chefs d'Entreprises
Mondiales), da bi spodbujala in promovirala žensko podjetništvo v
vseh državah sveta.
10 najuspešnejših podjetnih žensk (Amerika)
Imena podjetij so vam zagotovo znana.
Ste za predsednice njihovih uprav že slišali?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Ginni Rometty
Indra Nooyi Meg Whitman Irene Rosenfeld Ellen Kullman Patricia Woertz Ursula Burns
Sheryl Sandberg
Abigail Johnson
Safra Catz
Melanie Healey
IBM
PepsiCo
Hewlett-Packard
Kraft Foods
DuPont
ADM
Xerox
Facebook
Fidelity Investments
Oracle
P&G
10 najuspešnejših podjetnih žensk (svet)
Imena podjetij so vam zagotovo znana.
Ste za predsednice njihovih uprav že slišali?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Maria das Graças Foster Gail Kelly Cynthia Carroll Barbara Kux Chanda Kochhar Güler Sabanci Alison Cooper Sock Koong Chua Annika Falkengren Marjorie Scardino Petrobras
Brazilija
Westpac
Avstralija
Anglo American
Velika Britanija
Siemens
Nemčija
ICICI Bank
Indija
Sabanci Holding
Turčija
Imperial Tobacco Group
Velika Britanija
Singapore Telecommunications Singapur
SEB
Švedska
Pearson
Velika Britanija
Toda žensk ni!
Ali res ne? Dokaz, da se tudi ženske 'najdejo', je seznam, ki ga je
Evropska komisija konec lanskega
leta poslala v evropske poslovne
šole. Gre za seznam osem tisočih
ustrezno usposobljenih in izkušenih žensk, ki so pripravljene na
takojšen vstop v upravne odbore.
Osem tisoč? Da, osem tisoč!
8
www.stajerskagz.si
Evropska komisija je novembra 2012 sprejela predlog
zakona za 40-odstotno zastopanost žensk v upravah okrog 5000
evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Cilj direktive, da se doseže
omenjena zastopanost premalo zastopanega spola za neizvršne
položaje, je treba doseči do leta 2020, medtem ko bodo imela
javna podjetja na voljo dve leti manj.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
Poslovne ženske in podjetnice v
mreži za inovativnost
Članice Regijskega sveta poslovnih
žensk in podjetnic so bile aktivne tudi v prvih mesecih tega leta,
srečujejo se vsak drugi torek v mesecu, v popoldanskem času. Oblikovale so svoj logotip, simbol in se
poimenovale Perle.
P RID RUŽ I TE SE NAM!
[email protected]
Sodelovanje v Svetu za
inovativnost žensk pri
Mreži za inovativnost
Predsednica Marjana Bravc se je
udeležila srečanja za pobudo za
oblikovanje Sveta za inovativnost
žensk pri Mreži za inovativnost
žensk, ki ga je organizirala Marta
Turk. Srečanja se je udeležilo 52
podjetnic. V svetu kot delovnem in
posvetovalnem telesu bodo sodelovali glavni pobudniki povezova-
nja žensk, in sicer: Zavod META in
GIZ Podjetnost (Marta Turk), RS
PŽP, združenja podjetnic iz BiH
in Hrvaške, posameznice (Karin
Žvokelj, Karmen Rodman, Petra
Škarja …) in častne članice (Madi
Sharma, Biserka Strel ...). Na srečanju so se sodelujoče organizacije predstavile, dogodek je bil
tudi medijsko odmeven. Mreža za
inovativnost žensk bo predstavljala
partnerstvo ženskih organizacij in
institucij iz JV Evrope in Balkana
in bo podpirala inovativne ženske
ter organizirala skupne aktivnosti
ter dogodke oz. promocijo.
30 članic regijskega
sveta ŠGZ se bo udeležilo
kongresa 500 podjetnic,
ki bo 13. 3. 2013 v Ljubljani
(www.podjetnica.com).
V mesecu maju načrtujejo
obisk razstave inovacij
»Znanje, tehnologije,
inovacije – ne brez žensk«
(21. 5. 2013).
GOSPODARSKI IZZIVI
9
ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM
Četrtek, 21. marec 2013
17. ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM:
»ŠTAJERSKA POTREBUJE TUDI TOVARNE!«
Kje je mesto Štajerske v Slovenski
industrijski politiki 2014-2020?
ZANIMIVA TEMA – ZANIMIVI GOSTJE – PRILOŽNOST ZA POGOVOR IN SREČANJE
SREČANJE, NA KATEREM MORAJO BITI PRISOTNI VSI, KI ŽELIJO BITI DEL
ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA! BODITE MED NJIMI TUDI VI!
Po osamosvojitvi se je moralo slovensko gospodarstvo spopasti z dvema velikima težavama, z izgubo
jugoslovanskega trga in vnovičnim uvajanjem tržnega gospodarstva, ki ima glavni cilj ustvarjanje dobička.
Slovenija se je razmeroma uspešno preusmerila z nekdanjega jugoslovanskega na zahtevnejša tuja tržišča. Vendar
je trčila v ogromno strukturno razliko: v jugoslovanskem socialističnem gospodarstvu je bil največji poudarek na
rudarstvu in industriji, v gospodarsko razvitih državah Evrope pa je bolj prevladovala storitvena dejavnost. Ob
osamosvojitvi je Slovenija doživela velik padec proizvodnje, propadel je velik del velikih industrijskih obratov, kar
je v veliki meri spremenilo značaj celih mest, posledično tudi družbenega okolja v vseh dimenzijah te besede. Šlo
je začetek spreminjanja vrednot, razmišljanja. Danes Slovenija ni več industrijska dežela, ampak poindustrijska,
v kateri več prebivalcev živi od storitvenih dejavnosti, o nujnosti prestrukturiranja še vedno nismo rekli zadnje
besede, kriza vrednot je evidentna.
V času finančne in gospodarske krize, ki je Slovenijo prizadela še bolj kot večino drugih držav članic Evropske unije,
je za ohranjanje in povečevanje konkurenčnosti gospodarstva pomembno okrepiti zdravo jedro, ki ga predstavlja
industrija, kot generator inovacij, rasti in zaposlovanja. Industrija, ki v ožjem pomenu pomeni predelovalne
dejavnosti, prispeva 20 % k skupni dodani vrednosti. Poleg tega je več kot četrtina storitvenih dejavnosti neposredno
vezanih na industrijo. Kot ocenjuje Evropska komisija - vsakih 100 delavnih mest ustvarjenih v industriji, ustvari še
od 60 do 200 novih delovnih mest v dejavnostih, ki so povezane z industrijo. Dejstvo je tudi, da 80 % vseh zasebnih
vlaganj v raziskave in razvoj odpade na industrijo. Industrija je torej tista, ki je glavni vir inovacij in hkrati zagotavlja
rešitve za družbene izzive, s katerimi se soočamo.
V začetku leta je bila sprejeta Slovenska industrijska politika, dokument, v katerem so postavljene prioritete
razvoja industrije in gospodarstva za čas naslednje finančne perspektive 2014-2020. Usmeritve, ki jih je dokument
Slovenska industrijska politika postavil, bodo krojile usodo razvoja slovenskih podjetij do 2020 in bo podlaga za
spodbude države na tem področju. Ali vemo, kje je mesto Štajerske v tem pomembnem dokumentu in ali vemo
kakšen industrijski razvoj želi in zmore Štajerska?
10
www.stajerskagz.si
PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ
S sodelovanjem se da narediti več
Gorazd Bende, direktor Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno, ki to
območje upravlja in usmerja prostor, postavlja cono za zgled, kako iz osiromašenega prostora narediti prijetno okolje za ljudi, ne da bi se njegove
gospodarske vsebine bistveno spremenile.
Cona Tezno na obrobju
Maribora je največje
zaokroženo poslovno,
logistično in industrijsko
območje v Sloveniji.
Vera Kozmik Vodušek
[email protected]
Kam bi postavili začetke cone
Tezno?
Takrat, leta 1996, smo poslovali
med nebom in zemljo. Če odkrito
priznam, čisto zares niti nismo
vedeli, kaj naj naredimo, resnega
poslovnega namena nismo imeli,
vedeli smo samo, da moramo
nekaj storiti. Tam je bil kot nekakšen lakmusov papir za industrijski Maribor in ko je klecnil, je to
pomenilo socialno bombo. Vstopila je Slovenska razvojna družba,
da bi preživela vsaj t. i. zdrava
jedra, ki so imela svoj vhod in
izhod, produkt in tržišče, skratka,
imeli smo zaokrožen poslovni
proces.
Svoje poslanstvo smo razumeli
na način, da moramo s tekočim poslovanjem vzbuditi interes
pri nekom pomembnejšem, pri
potencialnih investitorjih torej.
Rahlo polni sebe smo poskusili
razmišljati o povezavi z Mercedesom in z nekaterimi drugimi proizvajalci, pa so nam povedali, da se
je razvoj pri nas ustavil in da smo
malo za časom, da torej nismo
najbolj zanimivi. No, nekako se
je izteklo, našli smo skupni jezik
s Cimosom, ki je danes največje
podjetje v coni.
Poslovno proizvodna cona Tezno je na obrobju Maribora, kjer je do
stečaja leta 1996 delovala nekdaj mogočna Tovarna avtomobilov
in motorjev Maribor, na kratko Tam, ki je zaposlovala blizu 9000
delavcev. Zdaj v coni Tezno posluje 187 podjetij, v katerih si
socialno varnost zagotavlja okrog 3600 delavcev.
Vprašanje mnogih: Ali bi se takrat
dalo rešiti Tam? Maribor je pravzaprav bil pojem industrijskega
mesta, ki ga je »uspešno« izgubil.
Smo res morali vse to izgubiti?
O tem je težko govoriti. V Tamu
je bilo tedaj 8800 ljudi. Dejstvo je,
da se ti veliki sistemi takrat niso
prilagodili zahtevam razvitega
gospodarstva. In bili smo pod vtisom paradigme, da ne moremo
biti razvita ekonomija, če ne bo
prihajalo 50 % prihodkov iz storitev. Kaj so to storitve, pa še danes
ne vemo natančno. Ker je Slovenija lepa, hitro rečemo, da je turizem tisto, na kar se je treba osredotočati. Vzorce zahoda smo
poskusili kar prestaviti v naše okolje, rahlo na silo, pozabili smo
na tisto, kar smo desetletja vzgajali. Kaj pa neko okolje v resnici
zmore in hoče, tega pa ne vemo
in se tudi ne pogovarjamo o tem.
Sodelovanja ni.
Ali je po sodelovanju premalo
resnične želje? Saj sicer vsi
govorimo o nujnosti sodelovanja.
Na vsakem koraku se vsi samo pritožujejo. Želje so, vendar smo
nenačelni samo pri tem, kako bi
bilo prav, da bi sodelovali, pravega sodelovanja in sobivanja pa
ni. Primer: Reže se kolač za visoko
šolstvo, toda ali je kdo iz gospo-
darstva protestiral proti temu? Pa
vemo, da gospodarstvo potrebuje
univerzo, raziskave, da to pomeni
razvoj.
Če v Sloveniji vlada kriza zaupanja, potem v Mariboru domuje
apatija in to je najbolj nevarno.
Gnev na ulicah je močan pokazatelj, da so potrebne spremembe,
da moramo prisluhniti drug drugemu, da moramo sodelovati.
Maribor je imel industrijsko tradicijo, zdaj pa naši delavci
hodijo v tovarne v tujini. Pri nas
tovarn skoraj ni več.
Ja, toda v Avstriji niso nikoli rekli:
Uči se, da ti ne bo treba delati!, pri
nas pa smo to nenehno poslušali.
Veljal je paradoks: veljalo je reklo
Delu čast in oblast, v resnici pa so
vsi iskali izhod iz dela v industriji,
v tovarni. Pa čeprav je prav Maribor dobro živel od industrije. Znan
podjetnik Ledinek je pred kratkim
rekel, da bi on zase naredil svoj
IKŠ, kot se je na kratko reklo nekdanji srednji Industrijski kovinarski šoli, ki je šolala kadre predvsem
za Tam. To pove veliko, imeli smo
odlično šolo, ki smo jo zanemarili,
čeprav bi jo še kako zelo potrebovali. Manjka nam ljudi, ki bi dobro
znali to, kar so učili v IKŠ, danes
pa imamo veliko visoko izobraženih ljudi, ki bodo brezposelni in
GOSPODARSKI IZZIVI
11
PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ
Gorazd Bende
direktor Zavoda Poslovno proizvodna cona Tezno
Kaže, da kriza še ni pokazala vseh zob. Če bi bila dovolj globoka, bi morala imeti za posledico tudi strjevanje vrst, željo
po sodelovanju
in pomoči drug drugemu, vendar tega še ni čutiti. Vsi strmijo samo za kratkoročnimi učinki. Druženje,
12 www.stajerskagz.si
izmenjava
mnenj, mreženje - to se marsikomu zdi izguba časa, je gledanje na kratki rok. Je pa izredno pomembno. Štajerska
gospodarska zbornica ima potencial za pot v tej smeri. Morala pa bo še bolj agitirati in animirati.
PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ
ki, po pravici povedano, sploh ne
znajo delati v tovarnah. Danes bi vsi
bili v trgovini, kar - pa se tega sploh
ne zavedamo - spremeni tudi medsebojne odnose, spreminja naše
socialno okolje. Tisti, ki je produciral, ki je kreativen (to ne pomeni,
da v trgovini niso kreativni), ima
drugačno zadoščenje. Osnova kulture so medsebojni odnosi in to
se je porušilo morda tudi zaradi
te nasilne preobrazbe. Potreba po
storitvah in tovrstnem kadru, ki je
danes nejevoljen, ker ne vidi perspektive, ni organska potreba, z njo
bomo imeli še veliko težav.
Kako bi najkrajše predstavili cono
Tezno?
Cono Tezno bi lahko označili tudi
kot zaokroženo premoženjsko in
tehnološko skupnost. Danes je v
njej naseljena cela paleta podjetij, ki nimajo enovitega proizvoda,
niti niso vsa iz iste branže. V bistvu
je to tipična poslovno-proizvodna
cona. Od začetka smo uresničevali interes, da tu najde domovanje čim več poslovnih subjektov,
da se breme skupne infrastrukture
porazdeli in da bo vsakemu podjetju čim lažje. Poleg avtomobilske
panoge je tu dom našlo tudi nekaj
storitvenih podjetij in takšnih iz
sektorja gradbeništva, kasneje pa
tudi s področja informacijske in
komunikacijske tehnologije. V
Coni Tezno med drugim domujejo drugi največji poštni logistnični center v državi, informatična centra Nove Kreditne banke
Maribor in Zavarovalnica Maribor
ter enota firme Comtrade, ki je
največje softwarsko podjetje v Sloveniji. Veliko je tudi manjših proizvodnih in storitvenih podjetij,
recimo s področja produkcije hladilnih sistemov, finančnega računovodstva in marketinga pa vse do
predstavništev in trgovskih podjetij. K temu bi dodal, da ima Cona
Tezno naravnost sijajno geografsko in strateško lego. Takorekoč
za vogalom se križata avtocestna
koridorja med evropskim severom
in jugovzhodom ter zahodom in
vzhodom. Manj kot 50 kilometrov
daleč sta kar dve mednarodni letališči, veliko psihološko prednost
pa predstavlja tudi stara in uspešna industrijska tradicija Maribora.
Ali sobivajo ali sodelujejo?
Ne sodelujejo toliko, kolikor
bi si mi želeli, pa vendar je na
posameznih področjih sodelovanje močno in se je v glavnem
razvilo organsko. Za nove člane
pripravimo promocijsko srečanje, da se lahko predstavijo
še drugim Nekatera podjetja v
Coni Tezno si sploh ne prestavljajo več svojega dela drugje.
To je blagodejno tudi z ekonomskega vidika, saj se izognejo
mnogim stroškom.
Ali je kdaj pomagala država,
občina, finančno ali drugače?
drugo največje proizvodno podjetje v Mariboru s približno 700
zaposlenimi. Potem zeva dolga
praznina, nakar
pridejo na
vrsto podjetja s po 200 zaposlenimi. V tem razredu bi omenil
pomembno podjetje Starkom, ki
je v 100 % lasti Daimlerja.
Je še kaj iz avtomobilske
industrije?
Podjetje BNM, ki se ukvarja z preoblikovanjem pločevine na lokaciji nekdanjih Karoserij. Nekateri
pa se delno dotikajo avtomobilske industrije. V tem segmentu je
pomembno tudi podjetje SMM,
ki ima visoko zahtevno tehnologijo proizvodnih sistemov z več
kot 100 zaposlenimi.
BMW išče lokacijo v vzhodni
Evropi, je realno da bi prišel v
Tam je segal v širši prostor
in tudi na vladnih nivojih je Slovenijo?
bilo izrečenih kar nekaj besed
o njem, seveda se je posledično angažirala tudi Slovenska razvojna družba. Po stečaju
TAMA 1996 je bilo tu ustanovljenih 14 podjetij z delovnim
nazivom MPP (mariborski projekt prestrukturiranja). Namen
je bil v zdravih jedrih obdržati nekaj delovnih mest, ne z
vidika perspektive, bolj zato, da
se omili socialna stiska. Pomoč
je torej bila, saj je bila Slovenska razvojna družba protagonist
konzorcija potencialnih interesentov in najpomembnejši člen
med 22 kasnejšimi lastniki, ki
so se združili in od stečajnega
upravitelja odkupili premoženje. Nekateri so sicer želeli obuditi delovanje starega TAMA,
drugi pa smo ocenili, da to ni
več mogoče. Potrebovali smo
novo zgodbo, poiskati je bilo
treba nove podjetniške priložnosti. Mnogim je uspelo.
Katero podjetje je v Coni Tezno
največje?
Največji je Cimos, s približno
700 zaposlenimi, in je za MLM
Glede tovrstnih povezovanj sem
skeptičen. Pozitivno je, da se
zavedamo in da v Coni Tezno, v
mestu ali širše v državi naredimo
kakšen korak, ki je potreben v
smeri, da se bomo jutri ali pojutrišnjem predstavili kot lokacija,
ki si želi privabljati tuje investitorje, ki jih ceni in jim nudi konkurenčno okolje. Vendar v tem
trenutku kaj konkurenčnega
težko ponudimo. Sicer pa, če
bi se kaj takega zgodilo, ne bi
niti znali oceniti, kakšni bi bili
multiplikativni efekti za kooperante in za vse področje, kaj bi
to pomenilo za segment izobraževalnega sistema, itd. Tik poleg
nas oziroma Cone Tezno je Tehniški šolski center Maribor, ki je
vse močnejši, navsezadnje pa bi
prihod tujih investitorjev pomenil drugačno perspektivo tudi za
fakultete.
V hitre in velike prelomnice ne
verjamem. Če pa bomo naredili
nekaj korakov naprej in če se bo
usidralo v našo zavest, da potrebujemo tovarno, proizvodnjo, da se je
to mesto kalilo na tej osnovi, potem
bo to dobro zanj in za njegove ljudi.
GOSPODARSKI IZZIVI
13
PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ
Ljubljana ima Tehnološki park,
Gorišnica ima obrtno cono …
Maribor nima obrtne cone. Ali bi
bilo prav, da jo ima? Ne gre samo
za prostor, gre za podporne institucije, inovativnost. Bi to lahko
bila cona Tezno?
Skoraj ne vidim druge možnosti. Potenciali so sedaj preveč
razdrobljeni. Pri nas je še veliko
prostora za nadgradnjo. V Tehnološkem parku Ljubljana ima
pomemben lastniški delež Mestna
občina Ljubljana, ki pa se v operativno vodenje skoraj ne spušča
in ga prepušča profesionalcem.
To je pravilen in uspešen pristop. V Mariboru ni nikogar, ki
bi bil iniciator takega pristopa, ki
bi zaznal utrip mesta in ga usmeril skozi mestno bilanco, iniciativa vendar mora biti najmočnejša
pri mestnih oblasteh. Nekdo bi
moral vse skupaj združiti in začeti
korak za korakom delati.
Cena komunalno opremljenih
zemljišč je tisti dejavnik, ki velikokrat
preprečuje (v primerjavi z Avstrijo,
na primer) uresničitev idej. Ko pride
do govora o ceni, se interes izgubi.
Žal je tako in to je velika rak
rana. Tu so normativne podlage,
pravna podlaga pri nezazidanih
zemljiščih, ki so v lastni mestne
občine. Ekonomske učinke je
treba raztegniti. Boš prodajal
zelo drago zemljo danes, pa ne
boš imel interesentov? Ne razumem, vsi smo v EU in v sosednji
Avstriji, to je 30 km stran, je kvadratni meter nezazidnega stavbnega zemljišča v industrijski coni
trikrat cenejši kot pri nas. To ne
gre skupaj.
In če bi cona Tezno dala MOM
pobudo, da naj zniža ceno na
primerljivo z Avstrijo?
Pogovori so že potekali. Lani
poleti je vlada dala neke predloge, vendar še ni nekih podzakonskih aktov oz. njihove operacionalizacije BRIŠItega. Lokalna
skupnost bi morala jasno opredeliti kriterije, kje lahko odstopa
od ocenjene vrednosti zemljišča,
ali je to pogoj v letu ali dveh,
kakšno bo število zaposlenih itd.
BRIŠIštevilo zaposlih, Ampak če
iščeš, boš našel pot. Če je zemlja
v lasti mestne občine, bi morala
korake v smeri spodbujanja
naložb storiti mestna občina,
seveda v okviru svojih prioritet.
Če res podpira gospodarstvo,
bi se morala vprašati, kako je z
obstoječimi potenciali, kako privabiti tujega investitorja.
Kako se podjetja formalno povezujejo z vami?
Zavod v začetku ni bil mišljen
v tej vlogi, kot je zdaj. V prvi
fazi je nekdo moral upravljati
komunalno energetsko infrastrukturo. Kasneje smo si zadali
nalogo, da to infrastrukturo
ne samo vzdržujemo, ampak
smo še kaj novega tudi naredili, predvsem na področju
povezovalnih poti. Nekaj smo
tudi odkupili z namenom, da
na posameznih razmejitvah ne
prihaja do neljubih dogodkov
in da imajo vsi možnost enakopravne obravnave. Povezani
smo tudi z javnimi podjetji, naš
zavod ima pogodbo za distribucijo pitne vode. Vzdržujemo
to omrežje, merimo porabo in
jo zaračunavamo. Podobno je z
obračunom kanalščine, imamo
pa tudi licenco za distribucijo in trženje električne energije ter distribucijo in trženje
zemeljskega plina. Na tej lokaciji smo torej tudi distributer
energentov.
Z vsemi podjetji smo v res
dobrih odnosih, saj se trudimo,
da jim življenje in delo olajšamo. Smo tudi informacijska
točka. Če je kakšna nepremičnina prazna, skušamo pridobiti
nove najemnike. Kljub krizi v
coni ne beležimo pretiranega
usihanja poslovnih aktivnosti.
Prostori se ne praznijo.
Robert Muršec, direktor M.R. Commerce, d.o.o.
»Za poslovno cono Tezno bi lahko rekel, da je veliko kolo v motorju mariborskega in štajerskega gospodarstva.
Njen vpliv se ne čuti samo v mestu Maribor, ampak tudi širše. Podjetniki različnih panog smo si v poslovni coni
našli sedež podjetja, kjer širimo svoje poslanstvo. Dnevno s svojimi zaposlenimi ustvarjamo in kreiramo izdelke, ki
jih potrošniki potrebujejo. Združevanje podjetnikov v poslovni coni uspešno povezuje in vodi vodstvo cone Tezno
z gospodom Bendetom na čelu.«
Goran Dimc, direktor CIMOS TAM Ai, d.o.o.
»Cona Tezno pod vodstvom gospoda Bendeta zelo dobro opravlja svoje delo. Zelo dobra je
koordinacija med lastniki, deluje kot povezovalni člen. Skrbijo za to, da cona pusti vtis tudi
na zunaj, kar je zelo pomembno za potencialne kupce, da območje deluje kot urejena celota
in ima svoje življenje. Poskrbljeno je za urejeno okolico, pojavlja se v medijih, kar je vse zelo
pozitivno za naše poslovanje. Zelo dobro je poskrbljeno za obveščanje, imamo svoj časopis in
sprejemno pisarno za tiste, ki pridejo prvič in jih usmerijo. Drugi učinek Cone Tezno je ta,
da prihajajo podjetja, ki so lahko podporna večjim podjetjem, saj nam na primer ni treba
voziti nečesa več kilometrov stran ali morda celo v Avstrijo, če imaš v soseščini zasebnika s
katerim lahko sodeluješ in to ima velik učinek pri zmanjševanju stroškov.«
Mag. Igor Marinič, namestnik generalnega direktorja, Pošta Slovenija, d.o.o.
14
»Cona Tezno, v kateri že sedaj deluje okoli 200 podjetij, v njej pa se nahaja tudi eden
od obeh poštnih logističnih centrov Pošte Slovenije v državi, je nedvomno velikega
pomena za štajersko gospodarstvo. Vsekakor bi lahko bil doprinos cone Tezno še
večji, če bi bile gospodarske razmere ugodnejše, kot so sedaj. Precej pa bo treba
postoriti tako na državni kot tudi na lokalni ravni v smislu stimulativnejšega okolja za
investitorje, odprave birokratskih ovir ipd., da bi lahko v Slovenijo pripeljali tuje in
domače investitorje. Želimo si, da bi se Mestna občina Maribor lahko še v večji meri
vključila v financiranje infrastrukture, kar bi ustvarilo boljše pogoje za delovanje cone
Tezno in prihod potencialnih investitorjev.«
ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE
Primat: V skrbi za dvig varnostne
kulture
PRIMAT, Tovarna kovinske opreme, d.d., iz Maribora je med vodilnimi
evropskimi proizvajalci varnostne opreme. Svoj položaj na evropskem
trgu utrjujemo s številnimi in prepoznavnimi blagovnimi znamkami: BANKPRIM, STARPRIM, VARPRIM, MODULPRIM, MASSIVPRIM, DOORPRIM, ALFAPRIM, BETAPRIM …
[email protected]
Varnejši pred vlomi
Primat je edini proizvajalec varnostne opreme v Sloveniji in v
okviru svoje družbene odgovornosti skrbimo tudi za dvig varnostne kulture v Sloveniji. Vlomov
je vse več in za vsakega posameznika je pomembno, da poskrbi
za svojo varnost. Varnejši bomo,
če bomo urejeno in varno hranili denar, dragocenosti, dokumente ipd. To nam lahko omogoča blagajna ali najem trezorja
v banki ali doma.
Zakaj blagajna doma?
Doma je blagajna vedno na
voljo in to je tudi njena glavna
prednost. Iz nje lahko jemljemo
in vanjo spravljamo stvari kadarkoli želimo. Takojšnja razpoložljivost je zelo pripravna
pri rezervnem denarju in pri
nakitu. V njej lahko urejeno
hranimo dokumente (potne
listine, potrdila o državljanstvu,
pogodbe o nakupu ali prodaji
nepremičnin, sklepe o dedovanju, zavarovalne police itd.)
Za blagajne doma se odločamo
tudi zaradi hrambe stvari, ki jih
v bančnem trezorju ni mogoče
hraniti – strelnega orožja, ki ga
banka ne sprejema v hrambo,
hrambo v domači blagajni pa
priporoča tudi policija. Ko se
odločamo za domačo blagajno,
imamo seveda v mislih tudi diskretnost, saj pri jemanju stvari
iz lastne blagajne ni treba nikomur ničesar javljati.
Kako bomo izbrali
blagajno?
Blagajne iz nizkega varnostnega področja običajno
niso izdelane po kontroliranem postopku, niso preizkušene in certificirane, so pa
poceni. Zato je treba biti pri
nakupu pazljiv – blagajne so
mnogokrat lepe, imajo privlačne ključavnice, vendar to
še ne pomeni, da so zanesljive.
Visoko varnostno področje je
razdeljeno po evropskem in
slovenskem standardu na 13
varnostnih razredov. Blagajne
nižjih razredov, začenši z razredom I, se uporabljajo v gospodinjstvih, trezorski prostori
razreda XIII pa so namenjeni
nacionalnim trezorjem in trezorjem velikih bank. Take blagajne so preizkušene, certificirane, njihova proizvodnja je
nadzorovana in nudijo sorazmerno dobro odpornost proti
vlomu in proti požaru.
V PRIMATU
nudimo velik izbor blagajn v
okviru visokega varnostnega
področja. Izdelujemo
blagajne, primerne za različne
namene. V brošuri NASVETI
ZA IZBOR BLAGAJNE, ki
jo lahko dobite pri nas,
uporabnikom podrobno
svetujemo, na kaj je treba biti
pozoren pri nakupu blagajne.
15
ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE
Naše vrednote
a Tradicionalno dobro ime,
zanesljivost in kakovost.
a Razvojna naravnanost.
a Visoka ekspertna znanja
zaposlenih, njihova
lojalnost in ambicioznost.
a Hitra odzivnost.
a Spoštovanje do ljudi in
okolja.
Usmerjeni v trajnostni
razvoj in poslovno odličnost
Etičen odnos do družbenega
in naravnega okolja je osnova
delovanja podjetja Primat in
to upoštevamo pri dnevnem
delovanju in razvojnih usmeritvah. Izdelki so iz naravnih
materialov in okolju prijazni,
tehnološki postopki pa skrbno
izbrani v odgovornosti do
soljudi ter naravnega in ekonomskega okolja. Poslovno
odličnost vgrajujemo v vsa
področja delovanja.
Testiran in certificiran
izdelek
V zgodovini izdelave blagajn so izdelovalci velikokrat
trdili, da so njihovi izdelki
absolutno varni pred vlomom in požarom. Vendar –
izdelke so načrtovali in izdelovali, niso pa jih preizkušali.
Šele v novejših časih so proizvajalci začeli sistematično
preizkušati svoje izdelke.
Sistem preizkušanja in preverjanja protivlomne oziroma protipožarne kakovosti se je ves čas izpopolnjeval.
Danes protivlomno preizkušanje pomeni, da strokovnjaki specializiranega preizkuševalnega laboratorija v
skoraj realnih razmerah vlamljajo v preizkusni vzorec.
Pri tem imajo preizkuševalci
na voljo več časa, boljšo organizacijo, boljše vlomne naprave
in orodja ter boljše poznavanje
izdelka kot protipravna stran.
Protivlomni izdelčni certifikat
pomeni priznanje, da ima proizvajalec izdelka dovolj izkušenega kadra, znanja in opreme,
da ima notranje preverjanje
kakovosti in da je njegov sistem izdelave podvržen zunanjim pregledom in preverjanjem. V PRIMAT-u testiramo
in certificiramo svoje izdelke
pri vrhunskih preizkuševalnih
in certifikacijskih organih, ki
so povezani v EFSG (European
Fire and Security Group).
Zavedamo se, da absolutne varnosti ni. Vendar si na osnovi
dolgoletnih izkušenj in referenc upamo trditi, da so naši
izdelki varnostne opreme med
najboljšimi v Evropi in svetu.
16
www.stajerskagz.si
Želite, da je predstavljena tudi vaša blagovna znamka?
Sporočite nam in skupaj bomo pripravili predstavitev.
DOGODKI ŠGZ
Gospodarstvo potrebuje raziskave
V želji po izboljšanju sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalno sfero sta TehnoCenter UM in Štajerska gospodarska zbornica
v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Zavodom RAZ:UM že osmo leto
zapored organizirala Srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev, ki se je
odvilo na FERI UM v Mariboru.
»Srečanje je odlična
priložnost za medsebojno
spoznavanje, izmenjavo znanj
in izkušenj ter sklepanje
novih partnerstev,« je povedal
doc. dr. Anton Habjanič,
direktor TehnoCentra UM, ki
je zadovoljno ugotavljal, da se
je srečanje dobro uveljavilo,
ne le v mariborskem, temveč
tudi v širšem slovenskem in
evropskem okolju.
[email protected]
Naj raziskovalka je …
Naj raziskovalka Univerze v Mariboru po mnenju gospodarstva za
leto 2012 je postala redna profesorica ddr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki med drugim vodi številne
projekte s področja vključevanja
ekoremediacij v izobraževalne sisteme, priprave inovativnih razvojnih programov in strategij razvoja
podeželja in urbanih območij z
ekoremediacijami. Spisala je več
učbenikov, vodi mednarodne
seminarje in razvija inovativne
pristope v izobraževanje, pri tem
pa aktivno sodeluje tudi v lokalnih projektih. Je vidna članica številnih mednarodnih združenj, kot
so npr. Global Water Partneship,
European Society of Soil Consevation, Geographical Association.
Na Filozofski fakulteti Univerze v
Mariboru je ustanovila Mednarodni center za ekoremediacije, ki
ga tudi vodi. Njena ideja je tudi
Pisarna za okoljsko informiranje
in Terenski laboratorij za analizo
»V izboru je sodelovalo 25 podjetij, zavodov in občin iz vse Slovenije; zmagovalka prejme
tudi ček v vrednosti 11.550 EUR za nadaljnje raziskovalno delo. To pa je doslej tudi najvišja
nagrada, ki jo je do sedaj dobil najuspešnejši raziskovalec oz. raziskovalka po mnenju
gospodarstva,« je pojasnil doc. dr. Anton Habjanič (prvi z desne).
vode in prsti. Vzpostavila je neverjetno sodelovanje na področju
trajnostnih tehnologij, medgeneracijskega sodelovanja ter povezovanja tradicionalnih znanj z
vrhunskimi inovativnimi pristopi.
Zadnjih nekaj let se s svojo ekipo
redno predstavlja na vseevropski
Noči raziskovalcev.
Pomen sodelovanja
gospodarske in raziskovalne sfere narašča
Obiskovalci srečanja so se imeli priložnost družiti s snovalci inovacijskih in gospodarskih politik, gospodarstveniki in raziskovalci ter imeli
v okviru tematskega predavanja
in interaktivne okrogle mize priložnost dobiti odgovore na svoja
vprašanja v zvezi z upravljanjem z
izumi v podjetju in na univerzi.
»Živimo v času, ko se je potrebno
še posebej zavedati pomena
sodelovanja med znanstvenoraziskovalno sfero in gospodarstvom,«
je še med drugim dejal Habjanič.
Priložnost za sklepanje
poslov
Ob robu celotne prireditve so vseskozi potekala poslovna srečanja
»ena na ena« s predstavniki fakultet, inštitutov in laboratorijev
Univerze v Mariboru ter podpornega okolja (Štajerska gospodarska zbornica, Mariborska razvojna
agencija, Tovarna podjemov,
CIMRS, RAZ:UM in TehnoCenter UM d.o.o.), ki so se predstavili
na Sejmu inštitutov in laboratorijev Univerze v Mariboru.
Tudi letošnje srečanje je potekalo ob finančni podpori štirih
pomembnih evropskih projektov: FORT, ki se izvaja v okviru
Programa Srednja Evropa,
SEETechnology, ki se izvaja v
okviru Programa Jugovzhodna
Evropa, ter IKTIMED in R&D,
ki se izvajata v okviru programa
Mediteran.
GOSPODARSKI IZZIVI
17
AKTUALNO
Sodobni pristopi v optimizaciji
procesov
V današnjih gospodarskih razmerah je ob visoki kakovosti ter širokem naboru uporabnih funkcij izdelkov ali storitev ter minimalnem proizvodnem
času potrebno ohranjati tudi konkurenčnost cen. Zato podjetja nenehno
iščejo sodobne pristope optimiziranja procesov v vedno zahtevnejšem, pa
vendar krajšem razvojnem, dobavnem ali proizvodnem ciklusu.
Marjan Leber
[email protected]
Učinkovitost vrednostne
analize
Ena od aktualnih metod je kot
organiziran pristop tudi Vrednostna analiza – VA (Value Analysis)
ali tudi Vrednostni menedžment, ki je
definirana kot metoda sistematičnega izboljšanja vrednosti blaga
ali izdelkov in storitev za uporabnike, s poudarkom na njihovih
funkcijah. Vse od svojega začetka,
ko jo je leta 1947 razvil Lawrence
D. Miles, se je VA izkazala za izjemno učinkovito metodo, ki izboljšuje kakovost, optimizira stroške
ter funkcije in tako sistematično
veča inovacijsko sposobnost ter
zagotavlja konkurenčno prednost
organizacije.
Odpravljanje neuporabnih
značilnosti
Težišče VA je v ugotavljanju in
odpravljanju tistih značilnosti
proizvodov, storitev ali procesov,
ki ne dodajo nobene prave (uporabne) vrednosti za kupca, vendar pa povzročajo stroške. VA je
torej sistemska metoda, ki zagotavlja boljši izdelek ali boljšo storitev s sprejemljivo ceno za uporabnika. Drugače povedano, VA
je organizirana kreativna metoda
z nalogo izboljšati vrednost proi-
18
www.stajerskagz.si
zvoda ali storitve tako, da točno
in učinkovito odpravi nepotrebne stroške, ki ne prispevajo h
kakovosti, k uporabi ali življenjski
dobi izdelka ali k njegovi boljši
zunanji podobi in drugim lastnostim, ki jih kupec želi. Tako so
objekti VA lahko novi ali obstoječi izdelki, delovni sistemi, organizacija, administracija itd.
Vsi si želimo dobro
vrednost
Ko smo osredotočeni na funkcijo, lahko definiramo vrednost
kot razmerje med funkcijo in
stroškom, kar pomeni, da je vrednost mogoče povečati z izboljšanjem funkcije – vendar le, če
je kupec pripravljen plačati to
izboljšanje. Vsi, kupci in proizvajalci, si želimo dobro vrednost, ki
predstavlja ravnotežje med kakovostjo in viri.
Tako lahko sklepamo, da je funkcijska analiza osnova metodologije
vrednostnega menedžmenta.
Funkcija je torej končni rezultat želje kupca, ki jo tudi plača. V
osnovi lahko funkcije razdelimo na:
• osnovne (glavne) funkcije, ki
omogočajo delovanje ter uporabnost izdelka in se ta zaradi
tega lahko prodaja,
• pomožne (stranske) funkcije,
ki podpirajo osnovne funkcije
ali so zahtevane s strani kupca.
Funkcija ima še veliko opredelitev, kot npr. prestižna, estetska,
obstoječa, izvedena, nova, izvirna
itd., kar nam pomaga pri opisovanju in določanju funkcij izdelka.
Ko so funkcije enkrat določene,
jih lahko preučimo in analiziramo ter določimo njihov prispevek v vrednosti. Osnovna funkcija
je opisana z glagolom in samostalnikom, npr.: vzmet – skladišči energijo, izvijač – prenaša
moment. V določenih primerih
pa naletimo tudi na zanimivo
situacijo, kot npr. pri določanju
funkcij žarnice in ognja. Pri obeh
se pojavita funkciji: osvetljuje
prostor in proizvaja toploto, vendar je pri enem prva osnovna in
druga pomožna, v drugem primeru pa obratno. To pomeni,
da moramo znati dobro opredeliti funkcije, kar nam pomaga pri
kasnejšem delu VA.
Sistematičen potek dela
Ker je VA sistematična metoda,
ki jo izvaja multidisciplinarna
delovna skupina, je za uspešen cilj
potrebno definirati potek dela. V
literaturi obstaja vrsto napotkov
in modelov, pri čemer je najpogostejši potek dela s 5, 7 ali 10 koraki.
V okviru čezmejnega programa
AT-SI 2007-2013 smo v projektu
VAINNO (www.vainno.eu) razvili
model VA, ki je prilagojen uporabi v MSP ter predvideva potek
dela v 6 korakih:
AKTUALNO
Korak 1: Priprava projekta
V tej fazi se osredotočimo na
definiranje objektnih in namenskih ciljev projekta, izbiro
objekta, definiranje končnega
cilja z vsemi pogoji in omejitvami, izdelavo časovnega poteka
projekta. Pri tem si pomagamo
z metodami izven vrednostnega
menedžmenta (VM), in sicer z
zbiranjem in obdelavo informacij, GAP-analizo, marketinško in
tržno analizo itd.
Korak 2: Analiza stanja
objekta
Namen tega koraka je definiranje funkcij ter njihova stroškovna analiza. Funkcijska analiza je pomemben pokazatelj
stanja, saj nam pokaže, katerim
funkcijam moramo posvetiti
posebno pozornost predvsem
s stroškovnega vidika. Aktivnosti drugega koraka predstavljajo
analiza objektnih in namenskih
ciljev, pridobivanje informacij objekta VM, tržišča, konkurence, pridobivanje podatkov
in informacij o stroških, določanje funkcij, določanje omejitev pri iskanju idejnih rešitev
ter stroškovna analiza funkcij.
Izvedbo teh aktivnosti nam olajšajo metode, kot so SWOT analiza, FMEA, Ishikawa, metoda
ciljnih stroškov, QFD, marketinška analiza, analiza konkurence,
benchmarking, blueprint ter
stroškovna kalkulacija. Na razpolago pa so nam tudi posebne
metode VM, in sicer si pri analizi funkcij pomagamo z določanjem in ovrednotenjem funkcij
(FAST), razdelavo funkcij, stroškovno matriko funkcij.
Korak 3: Opredelitev žele- nje izdelanih variant, izdelava
vzorca izbrane ideje, predstanega stanja
Na podlagi stopnje zadovoljitve
funkcij nam ta korak služi predvsem za prepoznavanje nepotrebnih stroškov. V tem koraku je na
vrsti analiza podatkov in informacij, določanje želenih funkcij, določanje prednosti omejitev
rešitev, razvrščanje stroškov želenih funkcij, določanje ocenjevalnih kriterijev. Pri tem so nam v
oporo metode izven VM, kamor
spadajo analiza ciljnih stroškov,
QFD, Conjoint- analiza, Kano
analiza, primerjava parov ter
metode VM za določitev in razvrstitev ciljev in opredelitev stroškovnih ciljev.
vitev izbrane ideje. Podporne
metode so analiza idej, Combinex metoda, stroškovna kalkulacija ter ocenitev stroškov.
Korak 6: Izvedba rešitev
V tem koraku pride do izdelave projektne dokumentacije ter izvedbe samega projekta. Pri tem najprej načrtujemo izvedbo/realizacijo, čemur
sledi proces realizacije. Ob tem
ne smemo pozabiti tudi na nadzorovanje poteka projekta. Ta
korak se zaključi s koncem projekta. Ves čas so nam v oporo
marketinške metode ter metode
za dokončanje procesa.
Korak 4: Iskanje idejnih
Predstavljen model VA ni omerešitev
Priporočamo interdisciplinarno
skupinsko delo, ki omogoča
večjo kvantiteto ter kvaliteto idej
za rešitev obravnavanega problema. V tem koraku so zajete
predvsem tri aktivnosti: zbiranje
obstoječih idejnih rešitev, iskanje novih idejnih rešitev ter izdelava variant. Te aktivnosti najlažje dosežemo z uporabo metod
izven VM, kot so koncepti idejnih
rešitev, kreativne tehnike, TRIZ,
SIL, Poka Yoke.
Korak 5: Analiza idejnih
rešitev
V tej fazi izberemo rešitev, ki
nam bo zagotovila najugodnejše
razmerje med stopnjo zadovoljitve funkcij in stroški. Peti
korak vključuje aktivnosti, kot
so ocenjevanje in kritika idejnih rešitev, analiza in ocenjeva-
jen na specifično gospodarsko
panogo in predstavlja za uporabnike vrsto prednosti: jasno
določeni cilji, tesno sodelovanje v delovni skupini in z menedžmentom, spodbujanje kreativnosti, izboljšanje vrednosti izdelkov, izboljšanje funkcij, dizajna,
delovanja in varnosti izdelkov,
zmanjšanje tveganja in stroškov
projekta, lažja identifikacija
neprofitabilnih izdelkov oz. storitev, izboljšan nadzor in načrtovanje projektov, uskladitev
stroškov in pričakovanj s kupci,
hitra izbira prave rešitve itd.
Uporabno vrednost pa bomo v
nadaljevanju pokazali z izvedenimi pilotnimi projekti v izbranih podjetjih na navedeni spletni
strani projekta, kjer bomo tudi
omogočili prikaz dobrih praks
ter izmenjavo izkušenj v sodelujočih podjetjih.
GOSPODARSKI IZZIVI
19
AKTUALNO
Združeni za uspeh
Podjetja z avstrijskega Koroškega in iz Slovenije bodo v okvirih Operativnega programa SI-AT 2007-2013 in projekta SI-K Exportcoop SEE
skupno nastopila na izbranih trgih Jugovzhodne Evrope. S sodelovanjem malih in srednje velikih podjetij z avstrijskega Koroškega in iz
Slovenije bomo povezali vire, strokovno znanje in izkušnje ter jih uporabili na novih, obetajočih trgih.
Večina stroškov omenjenih aktivnosti se financira iz Operativnega
programa Slovenija – Avstrija
2007–2013.
Koristi za vključena podjetja:
• Novi prodajni trgi in s tem
večji promet.
[email protected]
Potenciali trga
Jugovzhodne Evrope
V začetku leta so se v šestih regionalnih gospodarskih zbornicah po Sloveniji odvijali informativni dnevi za mala in srednje velika slovenska podjetja,
ki imajo v okviru tega projekta
priložnost sodelovati z avstrijsko
koroškimi podjetji pri skupnem
nastopu na trgih Jugovzhodne
Evrope. Jugovzhodna Evropa
je za gospodarstvo obeh regij
pomembna ne samo zaradi svoje
bližine, temveč predvsem zaradi
potencialov za rast. Kljub težjim
razmeram na trgu poslovne priložnosti obstajajo, prav tako pa
tudi potrebe po naložbah.
20
www.stajerskagz.si
Svetujejo strokovnjaki
V času trajanja projekta so podjetjem na voljo strokovnjaki, ki jih v
vseh fazah procesa internacionalizacije spremljajo in jim svetujejo. Za
lažje vstopanje na trge JV Evrope so
v okviru projekta predvidena povezovanja podjetij iz obeh regij, ki jim
bodo med drugim na voljo:
• analize trgov v ciljnih državah (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora,
Kosovo, Makedonija, Albanija,
Bolgarija in Romunija),
• tržne strategije za vstop na trg in
prodajo za želenem ciljnem trgu,
• poizvedbe o potencialnih prodajnih partnerjih na kraju samem,
• vzpostavitev direktnih poslovnih
stikov na želenem ciljnem trgu.
• Sinergije na račun povezovanja podjetij (dopolnitve
oziroma izboljšave izdelkov,
ekonomija obsega, delitev
stroškov, izmenjava strokovnega znanja in izkušenj,
zmanjšanje tveganja,
prednost pri razpisih, ki jih
financira EU itd.).
• V procesu izvoza oziroma
internacionalizacije ne
boste prepuščeni sami sebi
– v vseh fazah vam bodo na
voljo izkušeni strokovnjaki.
• Kritje začetnih stroškov
za priprave in razvoj
sodelovanja ter skupnega
nastopa na ciljnih trgih s
strani projekta.
AKTUALNO
Upokojevanje po novem
S prvim januarjem je začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali na kratko ZPIZ-2. Med drugim prinaša zviševanje pogojev za upokojitev, spodbujanje dela tudi po izpolnitvi pogojev
za upokojitev, uvedbo informativne osebne evidence o vplačanih prispevkih, spremenjeno definicijo poškodbe na delu ter spodbude za
zaposlovanje starejših, iskalcev prve zaposlitve in mater.
Kadring d.o.o.
[email protected]
Zviševanje pogojev za
upokojitev
Zakon postopoma zvišuje starost in pokojninsko dobo, ki
morata biti izpolnjeni za pridobitev pravice do starostne
pokojnine. Po koncu prehodnega obdobja bosta pogoja za
pridobitev pravice do starostne
pokojnine 65 let in 15 let zavarovalne dobe ali 60 let starosti
in 40 let pokojninske dobe brez
dokupa (to je obdobje obvezne
vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
obdobje opravljanja kmetijske
dejavnosti, brez dokupa dobe).
Splošni minimalni pogoji za
upokojitev se bodo za moške in
ženske izenačili do leta 2020.
V novem zakonu je predvidena
tudi predčasna upokojitev.
Ta bo mogoča pri starosti 60
let, če bo oseba hkrati dopolnila najmanj 40 let pokojninske dobe. Vendar bo zaradi
novega sistema malusov, ki
bodo trajni, predčasen odhod
v pokoj vplival na višino pokojnine. Za vsak mesec razlike do
izpolnitve pogojev za starostno
upokojitev se bo ta znižala za
0,3 odstotka. Tudi pogoji za
predčasno upokojitev se bodo
postopoma zaostrovali.
Spodbujanje dela po
izpolnitvi pogojev
Osebam, ki bodo izpolnile
pogoje za upokojitev (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe
brez dokupa oz. pogoje iz prehodnega obdobja) in bodo ostale
v obveznem zavarovanju, se bo
odmerni odstotek za odmero
pokojnine zvišal za 1 odstotek za
vsake 3 mesece dela. Maksimalni
bonus bo znašal 12 odstotkov
(pridobi se ga v treh letih).
Novost je tudi pravica do izplačila 20 odstotkov predčasne ali
starostne pokojnine. To bodo
lahko koristili vsi, ki bodo
izpolnili pogoje za predčasno upokojitev ali za starostno
pokojnino, a bodo kljub temu
ostali pokojninsko zavarovani
v nespremenjenem obsegu.
V praksi bi tako lahko do 65.
leta ob redni plači prejemali še
petino pokojnine.
Ob delni upokojitvi boste lahko
ob sorazmerni plači (glede na
opravljeno število ur) prejeli tudi
delno pokojnino, ki bo povečana
za pet odstotkov. Tudi ta bonus
velja do dopolnitve 65 let starosti.
GOSPODARSKI IZZIVI
21
AKTUALNO
Informativna osebna
evidenca
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vodi evidenco s
podatki o osnovah, od katerih so
bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih
letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter obdobju zavarovanja in bo posameznikom omogočil elektronski vpogled v evidenco.
Zavod bo osebam, vključenim v
obvezno zavarovanje na podlagi
delovnega razmerja, enkrat na
leto posredoval obvestilo o obračunanih in plačanih prispevkih za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto. Sistem bo
predvidoma vzpostavljen januarja
2014. Prav tako bo zavod od januarja 2015 vsakega, ki bo v koledarskem letu dopolnil 58 let starosti,
informiral o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne
pokojnine.
Spodbude za zaposlovanje starejših, iskalcev prve
zaposlitve in mater
Delodajalci bodo lahko od 1. julija 2013 koristili nekatere spodbude
za zaposlovanje starejših, mladih in mater. Uveljavljali bodo lahko
delno oprostitev plačila prispevkov delodajalca za zaposlene, ki
so dopolnili 60 let starosti, v višini 30 odstotkov, in za zaposlene,
ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne
pokojnine, v višini 50 odstotkov. Prav tako bodo lahko za osebe,
ki niso dopolnile 26 let starosti, in matere, ki skrbijo za otroka
do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in
ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve
leti, uveljavili vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti
v višini 50 odstotkov, za drugo leto pa v višini 30 odstotkov
prispevkov delodajalca.
Sprememba definicije
poškodbe pri delu
Ženske
Moški
Od prvega januarja 2013 se
za poškodbo pri delu ne šteje
poškodba, ki jo je utrpela oseba na
poti na delo in z dela, če prevoza
ni organiziral delodajalec.
22
Pogoji za upokojitev v 2013
Pogoji za upokojitev po prehodnem obdobju
40 let pokojninske dobe brez dokupa in
58 let in 4 mesece starosti
40 let pokojninske dobe brez dokupa in
60 let starosti
20 let pokojninske dobe in 63 let in
6 mesecev starosti
/
15 let zavarovalne dobe in
65 let starosti
15 let zavarovalne dobe in
65 let starosti
38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa in
58 let starosti
40 let pokojninske dobe brez dokupa in
60 let starosti
20 let pokojninske dobe in
61 let in 6 mesecev starosti
/
15 let zavarovalne dobe in
63 let in 6 mesecev starosti
15 let zavarovalne dobe in
65 let starosti
www.stajerskagz.si
AKTUALNO
Poskrbite za svojo promocijo
Štajerska gospodarska zbornica je že pred časom svojim članom ponudila sodelovanje v storitvi Član – članu. Njen namen je bil zbližati
in povezati člane zbornice in jim hkrati omogočiti, da širšemu krogu
predstavijo sebe in svojo ponudbo. Po analiziranju aktivnosti in realizaciji ponujenih popustov smo se odločili, da bomo storitev Član – članu
v marcu ukinili in jo nadomestili s podobno, a enostavnejšo možnostjo
predstavitve vašega podjetja.
[email protected]
Brezplačna priložnost
Na spletni strani, kjer ste do
sedaj lahko spremljali popuste Član – članu, boste lahko
odslej objavili vašo spletno
pasico (pogovorno jo velikokrat
imenujemo spletni banner) in
to brezplačno! Preko nje boste
lahko povabili podjetja na svojo
stran, predstavili svojo ugodno
ponudbo ali zanimiv dogodek,
ki ga pripravljate. Torej izkoristite priložnost in se objavite
tudi vi – potrebnih je le nekaj
klikov in 0 €!
BREZPLAČNA objava spletne pasice
na spletni strani www.stajerskagz.si
In kako spraviti vaš banner na www.stajerskagz.si?
• Obrnite se na Igorja Perneka, strokovnega sodelavca ŠGZ,
T: 02 2208 726, E: [email protected], ki vam bo
podrobneje predstavil možnosti in odgovoril na vaša vprašanja,
z njim se boste dogovorili za sodelovanje in objavo pasice.
• Pošljite pasico, ki izpolnjuje tehnične značilnosti za objavo:
velikost 320 x 220 px. na mail [email protected]
• Vaša pasica bo objavljena.
GOSPODARSKI IZZIVI
23
AKTUALNO
Potenciali sinergije
gospodarstva in okolja
Štajerska gospodarska zbornica in Fakulteta za kemijo in kemijsko
tehnologijo Univerze v Mariboru organizirata dogodek v okviru pomladanskega Pomurskega sejma z naslovom »Sinergija med okoljsko
in gospodarsko učinkovitostjo«.
[email protected]
Trend ozaveščenosti
Namen dogodka je spodbuditi razmišljanje podjetnikov
o možnostih, ki jih ta sinergija
ponuja ter motivirati širšo javnost o zaposlitvenih in podjetniških možnostih na tem
področju. Predstavljeni bodo
trendi okoljske ozaveščenosti
podjetij na področju energije,
naravnih virov, odpadkov ter
eko-proizvodov.
Brezplačna udeležba in
ogled sejma
Dogodek se bo odvijal v četrtek,
4. aprila 2013, v Gornji Radgoni
v okviru Pomurskega sejma
(Pomladni sejem gradbeništva,
energetike, komunale in male
obrti), predvidoma med 9. in
15. uro. Udeležencem bo omogočen tudi ogled sejma. Dogodek organiziramo v okviru prekomejnega projekta z Madžarsko (ECO-HUB – Informacijsko
in izobraževalno eko-vozlišče
za podporo malim in srednje
velikim podjetjem pri povezovanju, inoviranju, razvoju in
trženju okolju prijaznih izdelkov, procesov in storitev). Udeležba na dogodku bo brezplačna.
Podrobnosti
glede
dogodka in programa lahko
spremljate na naši spletni strani
www.stajerskagz.si.
Informacije o dogodku lahko dobite tudi po mailu
[email protected] ali [email protected]
CATERING
Finger food prigrizki – Sveže ideje za vaš dogodek
Več informacij na: marche-restaurants.com/catering-slo
marche-restaurants.com
24
www.stajerskagz.si
PLANET OVEN –
ENERGIJSKI DODATKI , II. poslovne konference,
ki bo v četrtek, 4. aprila, od 9.15 do 15.10
v GRAND HOTELU PRIMUS na Ptuju
Na poslovni konferenci, ki jo za pripravljata OVEN Elektro Maribor d.o.o. in ŠGZ z ostalimi partnerji,
se boste seznanili s programi družbe iz sklopa »PLANET OVEN – energijski dodatki«.
Program bo zastavljen v obliki krajših predavanj in delavnic. S predavatelji se boste lahko med
odmori tudi individualno pogovorili.
Vabilo
Vabimo vas, da se udeležite
Program predavanj:
09.15–09.45
Prihod in registracija udeležencev + kava z rogljičkom
09.45–9.55
Uvodni pozdrav
Speed dating
10.05–10.25
Tiha znanja, ki jih moramo prenašati med
generacijami
mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak, univ. dipl. ekon.,
predsednica Društva kadrovskih delavcev Maribora,
Lenarta in Slovenske Bistrice
10.30–10.50
Ponudimo sodelavcem priložnost za dosežke
Irena Dobnik, univ. dipl. ekon., svetovalka za podjetništvo
10.55–11.15
Poslovna mediacija
Nataša Dvoršak, dipl. ekon., mediatorka
Speed dating
11.25–12.25
Kosilo
12.25–12.50
Center za pomoč pri projektnem delu
Marko Petrej, Navdih.net, d.o.o.
Projektno vodenje
12.55–13.20
Coaching menedžerjev in vodij oziroma coaching menedžment tima
Peter Ilgo, častni konzul republike Peru v Sloveniji in
prokurist PCON svetovanje in trgovina, d.o.o.
13.25–13.50
Krepitev motivacije za osebni razvoj
Janja Breznik, univ. dipl. psihologinja,
svetovalka v podjetju Taktika plus
14.10–14.30
Samozavestno in spontano komuniciranje
v tujem jeziku
Janja Breznik, univ. dipl. psihologinja,
svetovalka v podjetju Taktika plus
Novi trendi jezikovnega izobraževanja
Kratki poslovni seminarji – Berlitz Shorties
14.35–14.55
Stand up
Tin Vodopivec
15.00–15.10
Nagradna igra (sodelujete vsi pristoni!) – Žrebanje –Podelitev nagrad
Prijave:
Prijave: Podatke (ime, priimek, telefonsko številko, naziv podjetja ali ustanove, kjer ste
zaposleni) pošljite na [email protected] najkasneje do 20. marca 2013!
Kotizacija:
70 EUR (brez DDV) oz. 84 EUR (z DDV), za prijavljene, ki poravnajo kotizacijo do vključno s
petkom, 15. marec 2013, znaša kotizacija samo 60 EUR (brez DDV) oz. 72 EUR (z DDV).
Kotizacija vključuje tudi kosilo in 2x coffee break.
25
NAJ INOVACIJE PODRAVJA
RAZPIS
Izbiramo naj inovacije v Podravju
za leto 2012
Želite vašo inovacijo
predstaviti javnosti?
Štajerska gospodarska zbornica
bo tudi letos podelila priznanja
za najboljše TEHNOLOŠKE IN
NETEHNOLOŠKE inovacije.
Z vsakoletnim razpisom za izbor najboljših inovacij v regiji želimo omogočiti inovatorjem, da predstavijo dosežke, ki so plod domačega znanja, najboljše pa nagraditi s priznanji.
Na ta način želimo izpostaviti številne primere
dobrih praks, jih predstaviti javnosti in tako
spodbuditi tudi ostale k iskanju inovativnih
potencialov v regiji.
Kriteriji
Ocenjevanje bo potekalo po treh kriterijih: inventivnost (izvirnost in zaščita novosti),
gospodarski rezultati (doseženi in pričakovani)
ter trajnostni vidik (trajnostni učinki inovacije
na inovacijski sistem ter vpliv inovacije na okolje). Kriteriji so oblikovani tako, da je mogoče z
njimi oceniti tudi npr. socialne inovacije.
Primeri inovacij:
• nov proizvod: npr. ultralahko letalo, tekaški
čevlji, rolerji, nosilec za violine …
• nova tehnologija obdelave: proizvodnja visokokakovostnih jekel
• izboljšave: zmanjševanje porabe materiala
pri proizvodnji izdelkov, nadomeščanje materialov s cenejšimi in sočasno učinkovitejšimi materiali, izboljšave strojev, izboljšanje
lastnosti proizvodov …
• industrijsko oblikovanje: naprave za razkuževanje rok, čevlji, svetila, pohištvo, rehabilitacijske naprave …
• storitvene inovacije: vezane na informacijske
tehnologije, programska oprema ….
• socialne inovacije: npr. Kralji ulice, krajšanje
čakalnih vrst pri zdravniku …
• ekološke inovacije: inovacije, ki izboljšujejo
naše življenjsko okolje, zmanjšujejo porabo
materialov in energije …
• izboljšanje varnosti pri delu …
Kdo se lahko prijavite na razpis?
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in poslovni subjekti
z drugimi organizacijskimi oblikami (npr. zavodi,
instituti, fakultete …), ki so registrirani v Sloveniji.
Prijavitelj se prijavi na razpis v regiji, v kateri ima
uradno prijavljen sedež poslovnega subjekta.
Razpis in več informacij najdete na: www.stajerskagz.si
Rok za prijavo: 3. april 2013
26
www.stajerskagz.si
KOTIČEK ZA RAZMIŠLJANJE
Trenirati razmišljanje
Tisti, ki ste se že srečali z orodji razmišljanja dr. Edwarda de Bona,
verjetno ugotavljate, da bi za razvijanje veščin razmišljanja potrebovali bolj formalno okolje in da potrebujete reden trening, sicer se vaše
veščine poslabšajo. Razmišljanje je zabaven način preživljanja prostega časa, vendar zahteva več discipline, kot ste jo sposobni v domačem
okolju. Trening razmišljanja omogočajo Klubi za razmišljanje.
Mag. Nastja Mulej
Bistvenih je
5 načel razmišljanja:
[email protected]
Držimo se petih načel
Pomembna ugotovitev zdravnika in psihologa dr. de Bona
je, da je razmišljanje veščina.
In da je z inteligenco povezano samo posredno. De Bono
na podlagi svojih raziskav,
ki so jih v desetletjih za njim
potrdili mnogi drugi, ugotavlja, da je inteligenca samo
potencial našega razmišljanja, kot je motor samo potencial naše vožnje z avtomobilom
– avto se bo premaknil zaradi
veščine voznika, ne zaradi moči
motorja. Tisti, ki poznate koga,
ki je tako pameten, da vse ve,
boste razumeli, saj veste, da
tak človek ne želi razmišljati.
Nesrečnež je pač padel v inteligenčno past. Za razliko od nas,
ki radi razmišljamo.
POMLADNI SEJEM
4. - 7. 4. 2013
Gornja Radgona
1) Razmišljanje mora po svoji
naravi vedno biti konstruktivno.
2) Razmišljanje je usmerjeno v
operativnost (veščine delovanja)
in učinkovito razmišljanje. Namen
kluba za razmišljanje ni filozofsko
preudarjanje.
3) Obstaja neposreden interes za
pridobivanje in izboljšanje veščin
razmišljanja. Ne gre za
razkazovanje, kako zelo bistri ste
in kako lahko z besedo premagate drugega v prepiru.
4) Razmišljanje mora biti ves čas prijetno. Ne sme biti preveč
zapleteno in ne sme povzročiti preveč čustvenega stresa.
5) Klubi so zasnovani na de Bonovih orodjih razmišljanja. To je zelo
pomembno, ker mešanje različnih načinov ustvari popolno zmedo,
tudi če imajo ti različni načini kakšno prednost. Pri športu na primer
preveč trenerjev povzroči zmedo.
Gradimo z naravo!
POMLADNI SEJEM
GRADBENIŠTVA, ENERGETIKE,
KOMUNALE IN OBRTI
Za najboljšo ponudbo za sodelovanje članov ŠGZ z razstavnim prostorom ter v
strokovnem in poslovnem spremljajočem programu sta vam z veseljem na voljo:
Robi Fišer, projektni vodja POMLADNEGA SEJMA
E: [email protected], T: 02 5642 113
Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja sejma POST VIVA ter področja komunale
E: [email protected], T: 02 5642 115
Poženimo motor
gospodarstva skupaj!
GOSPODARSKI IZZIVI
27
DOGODKI ŠGZ
Dogodki ŠGZ
Marec 2013
Datum
Dogodek
Kotizacija
Izvajalec
Ostali
14.3.
OČISTIMO POSEL KORUPCIJE
Komisija za preprečevanje korupcije in
Iniciativa ETHOS (Global Compact)
brezplačno
brezplačno
20. 3.
PRODUKTNI RE-INŽENIRING
– delavnica
Blaž Branc,
podjetnik, sociolog, kreativec, marketaš,
predavatelj in trener
60,00 EUR
110,00 EUR
21. 3.
17. ŠGF: Štajerska potrebuje
tudi tovarne
ŠGZ v sodelovanje z Regionalnim
RTV centrom Maribor
Brezplačno
Brezplačno
26. 3.
OBVLADOVANJE IN ZNIŽEVANJE
STROŠKOV V PROIZVODNJI –
Proizvodni controlling – seminar
Duško Rudolf,
univ. dipl. inž., REFA ing
brezplačno
(izvedba v
okviru EU projekta »Center
vseživljenjskega učenja
Zgornje
Podravske
regije«!)
brezplačno
(izvedba v
okviru EU projekta »Center
vseživljenjskega učenja
Zgornje
Podravske
regije«!)
April 2013
Datum
28
Člani
Dogodek
Kotizacija
Izvajalec
Člani
Ostali
2. 4.
DE BONO V SVETU PROJEKTNEGA
DELA – brezplačna delavnica
mag. Nastja Mulej,
Aleš Štempihar
brezplačno
brezplačno
3. 4.
NA KAJ PAZITI PRI SKLEPANJU
MEDNARODNE PRODAJNE
POGODBE?
– seminar s knjigo
Marko Djinović, direktor Pravne službe
GZS in ekspertni svetovalec nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice za Slovenijo (ICC Slovenija); dr. Andrej
Friedl, generalni sekretar Nacionalnega
odbora Mednarodne trgovinske zbornice
za Slovenijo (ICC Slovenija).
95,00 EUR
(DDV vključen)
110,00 EUR
(DDV vključen)
4. 4.
»PLANET OVEN – energijski
dodatki« – II. poslovna konferenca
OVEN ELEKTRO MARIBOR d.o.o. v
sodelovanju s ŠGZ in ostalimi partnerji
70,00 EUR;
za prijave do 11.
3. samo
60 EUR
70,00 EUR;
za prijave do 11.
3. samo
60 EUR
4. 4.
»Sinergija med okoljsko in
gospodarsko učinkovitostjo«
– posvet v okviru projekta
ECO-HUB na Pomurskem sejmu
ŠGZ v sodelovanju s Fakulteto za kemijo
in kemijsko tehnologijo UM
Brezplačno,
udeleženci prejmejo brezplačne
vstopnice za
ogled sejma
Brezplačno,
udeleženci prejmejo brezplačne
vstopnice za
ogled sejma
5. 4.
B2B srečanja na Pomladnem
sejmu v Gornji Radgoni
ŠGZ v sodelovanju s Pomurskim
sejmom d.d.
30,00 EUR
(DDV vključen)
50,00 EUR
(DDV vključen)
11.4.
SKLEPANJE KOMERCIALNIH
POGODB ZA NEPRAVNIKE
– seminar
Marko Djinović, direktor Pravne službe
GZS in ekspertni svetovalec nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice za Slovenijo (ICC Slovenija); dr. Andrej
Friedl, generalni sekretar Nacionalnega
odbora Mednarodne trgovinske zbornice
za Slovenijo (ICC Slovenija).
49,90 EUR
99,90 EUR
www.stajerskagz.si
Oglasno sporočilo
BIO-VOLNENA IZOLACIJA SOVEN
IZ SLOVENSKE OVČJE VOLNE
BIO-volnena izolacija podjetja SOVEN iz Selnice ob Dravi je ena redkih (če ne edina) naravna
slovenska toplotna in zvočna izolacija, ki že ima certifikat kakovosti ETA.
Surovina za izdelavo izolacije, ovčja volna, izvira iz slovenskega prostora, proizvodnja je nizkoenergijske narave in ne
onesnažuje okolja. Ta povsem naravni material dosega najvišje evropske standarde toplotne in tudi zvočne izolativnosti. Je izredno dolgo uporabna, potem pa jo brez težav kompostiramo.
Ovčja volna je naravni material. Varuje pred mrazom, negativnimi vplivi okolja
in vzpostavlja prijetno klimo ter omogoča dober pretok zraka. Uravnava
temperaturo, poleti varuje pred vročino, pozimi greje, saj se s padanjem
temperature povečuje njena zaščita pred mrazom. Ohranja življenjsko energijo,
odbija prah, pršice, vlago. Se sama čisti oziroma se čisti s prezračevanjem. Je
samogasna, vnetljiva pri visokih temperaturah, in sicer nad 520 °C. Odbija
vonjave in umazanijo. Ne daje občutka vlažnosti in lepljivosti.
Neposreden stik z volnenim vlaknom je zelo prijeten, izolacija ne draži kože,
oči in dihal.
Naj vas ne bo strah nove, a vseeno tradicionalne metode gradnje, kamor spada
tudi izoliranje z naravno izolacijo iz slovenske ovčje volne.
postopek uporabimo tudi pri notranjih predelnih stenah. Pri stropih in podih
BIO-volneno izolacijo enostavno posujemo med lesene opornike. Tudi tu je
priporočljiva uporaba PE-folije.
V svojem domu si želimo prijetno toplino in klimo ter vonj po naravnem in
zdravem. Pri tem vam lahko zelo koristno pomagamo v podjetju Soven iz
Selnice ob Dravi. Kot vodilni slovenski predelovalec ovčje volne smo razvili
odlično naravno, toplotno in zvočno izolacijo za vaš dom, pa naj bo lesena,
klasično zidana ali kakršna koli ekološka in varčna hiša.
BIO-volnena izolacija se lahko uporablja za klasične, torej zidane, in tudi za
vse sodobne montažne, lesene, nizkoenergijske, ekološke in pasivne hiše.
Zaupajte slovenskim proizvajalcem in se prepričajte o slovenski
kakovosti.
Vgradnja BIO-volnene izolacije je enostavna, hitra, predvsem pa cenovno
izredno ugodna.
Med vgradnjo ne potrebujemo nobenih zaščitnih sredstev, saj izolacija ne draži
kože, oči in dihal.
V podjetju Soven v Selnici ob Dravi proizvajajo BIO-volneno izolacijo v obliki
iglanih plošč in razsutega stanja.
Pred vgradnjo je zelo pomembna izbira ustrezne debeline izolacije. Vsi se
dobro zavedamo, da vsak dodatni centimeter res pomeni višje stroške, toda ne
smemo pozabiti, kaj to pomeni v zimskih mesecih pri porabi kurjave in poleti
pred vdorom vročine.
Pri vgradnji izolacije v obliki iglanih plošč teh ne smemo stiskati ali tlačiti.
Prav tako je treba pri uporabi izolacije v razsutem stanju delati po navodilih
proizvajalca in upoštevati priporočljivo gostoto.
Pri ostrešju se BIO-volnena izolacija lahko vgradi bodisi med škarnike ali pod
njih. Pod prečne in vzdolžne letve vgradimo paroprepustno folijo, zatem pa
položimo izolacijo. Med izolacijo in podstrešjem ni treba položiti PE-folije kot
parne zapore, je pa priporočljivo. Če opustimo to folijo, bo vlogo vsrkavanja
vlage prevzela BIO volnena izolacija, ki dobro vpija vlago in se pri tem ne
poškoduje. Pri najenostavnejši in najcenejši vgradnji pritrdimo izolacijo med
škarnike z žebljički, ki jih nabijemo na škarnike in medsebojno povežemo z
vrvico (cik-cak).
Pri uporabi izolacije na zunanjih opečnih zidovih izdelamo in pritrdimo na
zid lesen okvir, v katerega položimo izolacijo. Na ta okvir pritrdimo PE-folijo
ter mavčne ali lesene vlaknene plošče. Na koncu še nanesemo omet. Podoben
Podjetje Soven iz Selnice ob Dravi je v letu 2011 vgradilo 1300 m2 izolacije
iz ovčje volne tudi v svoje proizvodne prostore. V Sloveniji pa je do zdaj že
več kot 100 objektov, ki imajo v celoti ali delno vgrajeno izolacijo Soven iz
slovenske volne. Njihov najpogostejši komentar pa je: ODLIČNO.
Investitorje obveščamo, da bomo novo izolacijo Soven predstavili tudi na
sejmih Megra v Gornji Radgoni, DOM v Ljubljani in MOS v Celju.
Informacije pa lahko dobijo po telefonu 040 860 165 ali 02 674 0574
ali e-pošti: [email protected]
Cenovno je BIO-volnena izolacija Soven primerljiva z vsemi naravnimi
izolacijami, pravzaprav pa za približno 20 % cenejša od enakih izdelkov
tujih proizvajalcev. A kljub temu smo v februarju za naročnike pripravili
posebne nakupne ugodnosti.
SELNICA OB DRAVI
www.soven.si
tel. 040 860 165
Špas teater
PA ZI,
[email protected]!
Komedija
Velika dvorana Narodnega doma
torek, 12. marec, 20.00
ponedeljek, 18. marec, 20.00
petek, 22. marec, 20.00
SLG Celje
Igrajo:
Nataša Barbara Gračner,
Matjaž Tribušon, Gojmir Lešnjak Gojc,
Vesna Pernarčič, Mojca Fatur
Ken Ludwig:
SLEPARJA
V KRILU
Komedija
Velika dvorana Narodnega doma
nedelja, 24. marec, 17.00 in 20.00
Jazz v Narodnem domu
Lutkovno gledališče Ljubljana
Igrajo: Pia Zemljič, Andrej Murenc, Vid Klemenc,
Nina Rakovec, Bojan Umek, Anica Kumer k. g., Igor
Žužek, David Čeh
F. S. Finžgar – Eka Vogelnik:
MAKALONCA
Lutkovna predstava
Velika dvorana Narodnega doma
nedelja, 31. marec, 17.00
Nastopajo:
Klemen Janežič, Maja Kunšič,
Matevž Müller, Urška Hlebec
Mali oder Narodnega doma,
torek, 12. marec, 20.30
& BARRY
MAYA HOMBURGER GUY
baročna violina & kontrabas
www.nd-mb.si | [email protected] | nd-mb.kupikarto.si
`