PSIHOLOGIJA IN RELIGIJE - Društvo študentov psihologije Slovenije

1
KAZALO
UVODNIK
Religija: Kaj je to?
Igor Škamperle
Težko je pisati o religiji, ne da bi komu stopili na žulj. Le redkokatero
življenjsko podroèje ima namreè za razliène ljudi tako razlièen pomen.
Strinjamo se in prikimavamo drug drugemu, da so pomembne in dobre
stvari, kot so družina, ljubezen, izobrazba… In slab je kriminal, vojne,
alkoholizem… Ko pa beseda nanese na vero, je kimanja konec. Tukaj kar
naenkrat nismo veè tako enotni: nekateri znotraj religije vidijo prostor za
osebnostno rast, drugim spet ne pomeni prav nièesar, tretji se ob omembi
vere celo posmehljivo nasmehnejo. Samo dejstvo, da se mnenja o pomenu
religije nekoliko krešejo, se mi ne zdi prav niè problematièno. Nekoliko
manj O.K. pa je, da s tem ne znamo živeti. Da zaradi razliènih pojmovanj
vere in boga ustvarjamo konflikte, celo bijemo vojne. Da smo nestrpni.
Zakaj se ne nauèimo spoštovati tako vere kot ateizma, pa tudi vseh
subtilnih odtenkov znotraj in med obema poloma?
Najbrž bi mnogi konflikti v zvezi z razliènimi pojmovanji vere odpadli, èe
bi jo poskusili pojmovati nekoliko širše. Ne le kot vero v enega,
doloèenega boga, ki je takšen, kot ga definirajo drugi, ampak morda raje
kot vero v svojega, zase ustvarjenega boga. Kajti preprièana sem, da ga
ima vsak. Pa èeprav je ta bog on sam.
Psihologija religije
Katja Košir
Stièišèa med psihologijo in teologijo
Silvo Šinkovec
Spreglejte še vi
Ana Grego
Iskanja
Katja Košir
Iskanje Boga v samoti
Intervju s patrom Josipom
Ana Grego & Luka Komidar
Nova religija?
Rok Podkrajšek
Vrednote katolièanov in muslimanov
Martina Vuga
Ko eno oko ostane zaprto
Mojca Pajk
Ko te poklièe Ljubezen
Vida Kavkler
Bogovi nas gledajo skozi maske
Vid Peèjak
Pri PANIKI podroèja religije noèemo predstavljati z vrednostnega vidika.
Ne želimo soditi, kajti nihèe ni kompetenten, da bi sodil o tem, ali je
verovati prav ali ne. V tej PANIKI ne boste našli pro in contra èlankov.
Radi pa bi nakazali povezave med religijo in psihologijo ter s
psihološkega vidika osvetlili nekatere vidike religioznosti in nekatere
pojave znotraj tega podroèja – kulte, sekte, življenje v samostanu, spoved,
verouk, animistièna verovanja in še marsikaj. Najbrž pa je vera nekaj
tako osebnega in individualiziranega, da o vseh teh pojavih ni mogoèe
dati dokonènega odgovora. In želimo si, da bi naši bralci namesto sodbe
“vera – da ali ne” raje presodili o tem, v kolikšni meri in kako dobro nam
je uspelo uresnièiti naše ambicije - èim bolj celostno predstaviti podroèje
religij. Pa da bi nam to tudi povedali.
Vera v boga ali vera v èloveka
Tamara Povh
Vzhodnjaške religije
Anja Simoniè
“Rave on”
Sneža Rikiæ
Psihološki vpliv mrežnega trženja na
posameznika
Miha Èernetiè
Le glej, da se ti lulek ne posuši!
Petra Vladimirov
Odrešitelj
Tomaž Tišler
Bog je med nami
Tomaž Tišler
Panika v ekonomiji
Jernej Omahen
Kako dobro je biti s teboj, èutiti s teboj
Maja Šorli
EFPSA page
Tanja Kajtna
PANIKO pripravlja Delovna skupina za èasopis Društva študentov psihologije Slovenije. Èasopis
izhaja štirikrat letno. Cena èasopisa je 400 SIT. Èlani Društva so upravièeni do 25% popusta.
Odgovorni urednik: Grega Repovš. Glavna urednica: Katja Košir. Uredniški odbor: Ana Grego,
Petra Kolar, Luka Komidar, Martina Šmid. Uredniški svet: Andreja Fras, Martina Peštaj. Èlani
delovne skupine: Eva Ferjan, Rok Podkrajšek, Tamara Povh, Tomaž Tišler, Saša Ucman. Finance:
Rok Podkrajšek. Lektorici: Ana Grego, Katja Košir. Oblikovanje: Grega Repovš. Prelom in
raèunalniška obdelava: Luka Komidar, Grega Repovš. Tisk: GraphTech, Sežana. Naroèila in
prispevke sprejemamo na naslov: Društvo študentov psihologije Slovenije, Oddelek za psihologijo,
Filozofska fakulteta, Aškerèeva 2, SI-1000 Ljubljana, s pripisom PANIKA, lahko pa jih oddate tudi
v nabiralnik PANIKE na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. E-mail:
[email protected] Vse pravice pridržane, vsak ponatis dela ali celote brez pisnega dovoljenja
uredništva ni dovoljen. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (UR. list RS št. 89/98) sodi
èasopis med proizvode, za katere se obraèunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.
4
8
Za ustrezno poznavanje verstev, spoštovanje
osebnih verskih opredelitev
Petra Kolar & Martina Šmid
Za nas kot psihologe pa je predvsem pomembna vera v èloveka,
predvsem v tiste dobre, pozitivne sile, ki so v njem. In vanje moramo
verjeti brezpogojno – tudi èe je njegov bog drugaèen kot naš.
[Katja Košir]
2
KNJIGA - Vprašanja kralja Milinde
Tanja Kajtna
FILM - Življenje je lepo
Katja Košir
POEZIJA
DEBORAH
ZA UMNE GLAVICE - Babilonka
Starejši Brat in Èarovnik
10
13
15
17
21
23
27
29
33
36
40
42
44
46
50
51
52
53
56
57
59
60
63
64
2
PREDSTAVITEV
Igor Škamperle
Religija: kaj je to?
Nekaj èasa je bilo v modi vprašanje: kaj je tisto, kar èloveka razlikuje od
živali? Pomembni znanstveniki so nanj poskusili odgovoriti. Marx, da je
zgodovina èloveštva zgodovina razrednega boja. Antropolog LéviStrauss je izpostavil zanimivo in nenapisano prepoved incesta, ki naj bi
bila prehodni èlen iz nature v kulturo. Šele ko so spolna razmerja z
doloèenimi ljudmi prepovedana, se lahko vzpostavi rodbinska celica, ki ji
pravimo družina. Nekateri so poudarjali socialno vlogo menjave, ki je za
oblikovanje družbenega prostora konstitutivnega pomena, v osnovi pa
gre za tri oblike menjave: blaga oz. materialnih dobrin, besed (bajke,
mitologija) in žensk. Pa naj kdo reèe, da to ni res.
Implicitno vsi vemo, da je ena temeljnih
lastnosti èloveškega sveta tudi religija,
vendar se pri njeni opredelitvi stvari kaj
hitro zapletejo. Vsaj v evropski kulturi.
Na splošno lahko reèemo, da religija
pomeni kompleks verovanj in kultnih
dejanj, ki èloveka postavljajo v razmerje
do svetega (ali sakralnega) in
božanskega. Pri tem moramo vedeti, da je
religija postala predmet “znanstvenega”
preuèevanja šele v novoveški dobi, v
veliki meri s humanizmom v 15. stol. in s
protestantskimi reformami. Evropska
kultura, ki je bila dotlej unitarno in
korporativistièno organizirana in je
temeljila na trdni zvezi med absolutno
metafizièno resnico, primernim moralnim
življenjem (etika, politika), pravilnim
spoznanjem in vero, se je razpršila in
doživela fragmentacijo na vseh ravneh.
Od 18. stol. naprej so nekateri misleci,
npr. Montesquieu, religijo poskušali
loèiti od drugih podroèij izkustva,
denimo od politike, in so religijo
razumeli kot samostojno doživljajsko
sfero. To izhodišèe je bilo osnova za
primerjalni pristop do religij v širšem
kulturnem kontekstu, kar je privedlo do
religioloških študij. Strokovnjaki, ki se
lotevajo te naloge, pa še danes naletijo na
težave tako pri definiciji predmeta kot pri
sami metodi.
Sam izraz religija ima veè pomenov,
odvisno od kulture, èeprav mu
pripisujemo univerzalno vrednost.
Beseda religio izhaja iz latinšèine,
pomeni razmislek, ob povezavi z
glagolom relegere pa “povezati, skupaj
zbrati”, o èemer je razpravljal Ciceron v
De natura deorum, pozneje pa Laktancij v
spisu Divinae institutiones. Laktancij
besedo religare (vezava, zvezanje)
razume kot stik oziroma vdano zavezo z
Igor Škamperle je asistent na Oddelku za
sociologijo kulture na Filozofski fakulteti.
Bogom. Ta pomen se je ohranil v
srednjem veku.
Èe opustimo korporativistiène historiène
aplikacije na družbeno sfero, lahko v tem
pomenu vidimo veè pretanjenosti, kot se
zdi na prvi pogled. Gre za osnovno
izhodišèe, da je fizièni kozmos odprt,
onkrajen, a hkrati dostopen. Potovati na
Mars je v tem kontekstu lep, toda
majèken korak, podoben plovbi preko
jezera na otok. V jedru religiozne zavesti
živi obèutek: imeti vero in možnost
preseliti se. Oditi drugam. Ohranjati
slutnjo, da Zemlja ni edini svet. To se mi
zdi glavni, arhetipski zastavek religije.
Šele iz afektivnega doživetja takšne
intuitivne slutnje izhaja delitev prostora življenjskega prostora - na sakralno in
profano. Religija to delitev, ki jo
predpostavlja, v tosvetnosti, to se pravi v
modusih našega bivanja, razume kot
neukinljivo. Vztraja na nezvedljivosti na
eno samo sfero. Giordano Bruno,
Spinoza, Nietzsche pomenijo skrajni
preizkus te zavesti.
Ko danes v humanistiènih vedah s
primerjalno metodo pristopamo k
religijam, vsaj veèinoma pristajamo na
nekatera skupna naèela.
1. Razložiti psihološke, družbene,
komunikativne funkcije neke religije
še ne pomeni, da smo razumeli njihov
pomen. Niti smisla ali pomena
dejavnosti verujoèih pripadnikov niti
obravnavane religije v celoti.
2. Religija ni filozofija, ni niti teologija,
niti ideologija. Vsa tri podroèja so
lahko sicer inherentno prisotna in na
religijo vplivajo.
3. Ni mogoèe oziroma povsem zgrešeno
je izhajati iz apriornih definicij
religije in predpostavljati, da že
vemo, kaj je njen pomen. Potrebno je
sicer imeti doloèeno
predrazumevanje, kaj je smisel
religije, definicije, s katerimi religijo
zaobjamemo in jo loèimo od pojavov,
ki naj ne bi bili religiozni, pa morajo
dopustiti možnost konfutacije, ovržbe
in potrditve na podlagi dejstev.
4. Vsaka razlaga ali definicija religije
hoèeš noèeš uèinkuje kot znak, ki
kaže, kakšen svetovni nazor ali
pogled na svet ima njen avtor.
Odprto ostaja vprašanje, kakšen naj bo za
konsistentno razumevanje odnos med
empirièno primerjalno metodo in
subjektivnim doživljajskim pristopom do
ene od religij. Primer: lahko smo izvrstno
enciklopedièno naèitani, vendar je
vprašanje, èe bomo znali razložiti, zakaj
so vojaki na Trebevièu in drugih
planinah, fantje, s katerimi smo pred
nekaj leti skupaj igrali šah, ob
brzostrelkah dvigovali tri prste.
Srednji vek je v veliki meri prevzel
Avguštinovo tezo o Božji in zemeljski
državi, razvito v delu De civitate Dei.
Politièni avguštinizem v srednjem veku
je izkrivil Avguštinove izvirne teze, ki so
poudarjale loèitev obeh mest in
nevezanost nebesnega ali božjega na
zemeljsko. Posledica evropske teokratske
krize ob koncu srednjega veka so bile
reformacijske vstaje, ki so spremenile
odnos do religije in izpostavile naravno
pravo, ki deluje oziroma je veljavno,
“tudi èe Bog ne bi obstajal”. Tako
Grotius (nizozemski filozof in jurist Van
Groot, 17. stol.). Svojevrsten paradoks
predstavljajo državne protestantske
cerkve, ki v nekaterih državah, npr.
Angliji, Danski, na Norveškem, obstajajo
še danes.
Novo spremembo je prineslo
razsvetljenstvo, predvsem v Franciji.
Misleci kot Bayle, Voltaire, Diderot, pa
tudi Hume, Lessing in Vico, so
zagovarjali kritièni pristop in se
hudomušno norèevali iz t.i.
vraževernosti. Šele v tem èasu lahko
zaènemo govoriti o “ateizmu” kot
mišljenjski drži, ki omogoèa družbeno
življenje in povezovanje brez religioznih
vezi, ki vse dotlej niso bile vprašljive.
Rezultati takšne misli so bili raznovrstni,
med drugim tudi strožji filološkozgodovinski pristop do Biblije, ki je
odprl pot novim interpretacijam svetega
spisja, predvsem judovsko-kršèanskega
izroèila. Gianbattista Vico je v svojem
delu Scienza nuova (1725), ki ga na
žalost nimamo v slovenšèini, razvil
antropološko-razvojni koncept religij,
3
PREDSTAVITEV
kar so povzeli misleci romantike,
poznejši antropologi, bistveno pa je
vplival tudi na filozofijo zgodovine kot
na razvijajoèo se zavest in projekcijo
èloveških fantazij, ki se od primitivnejših
jutranjih oblik vzpenjajo h
kompleksnejšim in treznejšim podobam.
Tej poti so sledili Hegel, Plehanov in še
kdo.
Pomembno razsvetljenjsko stopnjo
predstavlja filozof Kant, ki s filozofijo
Praktiènega uma pokaže, kako na zemlji
ni mogoèe vzpostaviti Božjega
kraljestva. Idealna družba, h kateri stremi
teokratski model, zato postane “nevidna
cerkev”, po kateri se realna skupnost
zgleduje kot po vzoru. Konkretna
realizacija pa ni možna, ker jo ogroža
èloveški egoizem, to “radikalno zlo”, ki
se Kantu zdi iracionalno oziroma
absurdno, vendar neizogibno. Kant je
dejansko temelj moderne zavesti, tudi v
primerjavi z ideologijami 20. stoletja.
Zaradi tega, vztraja Kant, idealne družbe
ali božje skupnosti ne morejo vzpostaviti
ljudje, ampak le Bog sam.
Med predhodnike moderne religiozne
zavesti lahko prištejemo tudi Jeana
Jacquesa Rousseauja, predvsem glede
moralne vzgoje, najveèji zamah pa so
religiološke študije doživele v nemškem
miselnem obzorju s t.i. Religions
Wissenschaft. V prvi polovici 19. stol. je
o tem pisal Fridrich Schleiermacher in
poudaril obèutek absolutne odvisnosti, ki
ga religiozna zavest odkrije v sebi in
podoživlja, neodvisno od bajk, prebranih
knjig, kulturne vzgoje in pripadnosti
takšni ali drugaèni civilizaciji.
Hermenevtika religioznih pojavov in
besedil je s tem naredila pomemben
korak.
V 19. stol. sta svoj pogled razvili novi
humanistièni disciplini antropologija in
sociologija. Funkcionalistièno teorijo so
razvili antropologi, sociološki klasik in
zaèetnik sociologije religije Emile
Durkheim pa je v velikem delu
Elementarne oblike religioznega
življenja, ki ga tudi nimamo v
slovenskem prevodu (izvirnik 1912),
razvil tezo, da je religija normalno
družbeno dejstvo, ne pa plod sluèajnih
zunanjih okolišèin. Po njegovem prav
religija vzpostavlja in vzdržuje moralne
vrednote neke skupnosti, zaradi èesar je v
religiji prepoznal “kolektivne
reprezentacije” in skupek praks do
posveèenih stvari, kar neko skupnost
povezuje in ji zagotavlja obstojnost.
Menil je, da družba, ki zgubi kohezivno
silo, ki vzdržuje sistem vrednot, nad sabo
izvaja samomor.
V zadnjih desetletjih so se razvili novi
pristopi. Sociolog Niklas Luhmann v
delu Funkcija religije (1977) trdi, da v
èasu strukturno razpršeni in v veliki meri
že virtualni realnosti, kjer je vse
kontingentno in spremenljivo, religija
zagotavlja kohezivnost, temeljeè na
nevprašljivem smislu. Hkrati pa omogoèa
(to se mi zdi zanimivo, posebno s
psihološkega zornega kota!), da
kakršnokoli kontingentnost, od osebne
nesreèe do kozmiène katastrofe, iz
zunanjega in s tem navidez objektivnega
prestavimo v ponotranjeno, osebno in
psihièno sfero, ki je po svoji nedostopni
logiki podrejena religioznemu kodeksu.
Proces sekularizacije, somraka bogov,
odèaranega sveta in razkroja religioznih
vrednot, ki so evropsko kulturo
spremljale dva tisoè let, Luhmann razume
kot spodbudno možnost, saj se religija
lahko osvobodi kriterijev (in kriz), ki
spremljajo druga podroèja.
Svojstveno pot so ubrali francoski
teoretiki, M. Mauss, Bourdieu, Godelier.
Izhodišèe je postavil Georges Dumézil s
strukturalno-morfološkim pristopom,
predvsem v obširem delu Mit in ep (delni
prevod v slovenšèino, zbirka Hieron,
1996). Z analizo jezikovne zgradbe
indoevropcev je Dumézil odkril
trifunkcijsko religiozno shemo, ki se
pojavlja v hindujskem bazenu, med Oseti
na Kavkazu, med skandinavci in v
antiènem Rimu (Jupiter, Mars, Quirinus),
obsegala pa naj bi funkcijo sveèenikov,
bojevnikov in pridelovalcev hrane.
Primerno aplicirana se je ta shema na
Slovenskem v šolskih uèbenikih ohranila
do zaèetka 20. stol. Francoski strukturni
koncept poudarja, da religije ne moremo
razumeti, èe poznamo samo eno religijo.
Identiteta posameznih vlog se oblikuje
šele v medsebojnem razmerju do funkcij,
ki jo opravljajo druge entitete.
Drugaèno pot je ubrala fenomenologija
religije. Rudolf Otto je v knjigi Sveto
(1917; slov. prevod zbirka Hieron, 1993)
razvil pojem doživetja presežnega, ki
uhaja racionalnemu in ga posreduje
religija. To presežno je “sveto”,
“numinozno”, “povsem drugo”,
“nezapopadljivo”. Privlaèi in ustrahuje.
Fenomenološki pristop sta nadalje
razvijala Van der Leeuw in Mircea
Eliade. V ospredje ne stopa ontološka
realnost, ampak naèin doživetja in oblika
razmerja do sakralnega in posredno do
vseh svari. Van der Leeuw je razvil nekaj
tipoloških oblik religije, npr.: religija
oddaljevanja in distance
(konfucijanizem, ateizem), religija miru
(mistika), religija zanosa in figure (grška
religija), religija neskonènosti in askeze
(hindujstvo, brahmanizem), religija nièa
in pobožnosti (budizem), religija volje in
ubogljivosti (judovstvo oz. jahvizem),
religija mogoènosti in ponižnosti (islam).
Razmerje do svetega, ki se po naravi
pojavlja v èloveku, je preuèeval Eliade.
Njegovo obširno delo Zgodovina
verovanj in religioznih idej je pred
kratkim v slovenskem prevodu izšlo pri
DZS. Po Eliadeju, ob katerem bi morali
omeniti vsaj še Carla G. Junga in
Karolyja Kerényja, prav religiozno
izkustvo èloveku pomaga razlikovati
resnièno od neresniènega, smiselno in
celostno od necelostnega in kaotiènega.
Sveto je izvirna èloveška izkušnja, ki
izhaja iz najglobljih prvin zavesti.
Tako smo po dolgem ovinku prišli do
naše zaèetne misli: kaj nas dela za ljudi?
Religiološka veda ni niè drugega kot
velika psihološka in antropološka
hermenevtika.
Arhiv S.M.O.
4
PSIHOLOGIJA RELIGIJE
Katja Košir
Zakaj na dveh bregovih?
ZANIMANJE PSIHOLOGIJE ZA
RELIGIJO: PSIHOLOGIJA RELIGIJE
Kljub nadvse pomembni vlogi, ki jo ima
religija v življenju mnogih ljudi, se
religija oz. religioznost v raznih
psiholoških ali psihiatriènih knjigah,
uèbenikih oz. priroènikih le redko
omenja. Ko se sprašujemo po vzrokih za
takšno stanje, bi zanj prav lahko krivili
zapostavljanje religije v socialistiènih in
komunistiènih družbenih ureditvah.
Vendar pa kaže, da ni tako oziroma da to
vsaj ni edini vzrok za ignoriranje
podroèja religije s strani psihologije.
Drugod po svetu stanje namreè ni
bistveno drugaèno. Raziskave,
opravljene leta 1984 v ZDA, so namreè
pokazale, da psihologi posebej izstopajo
kot skupina strokovnjakov, ki jim religija
v življenju ne igra pomembne vloge.
Tako je na primer 50 odstotkov
psihologov odgovorilo, da ne obèuti
nikakršne religiozne pripadnosti, kar je
izredno veliko v primerjavi s splošno
populacijo, kjer je bilo takih odgovorov
le 10 odstotkov. Še bolj drastiène
rezultate so dobili na skupini kliniènih
psihologov, torej strokovnjakov, ki so
posebej usposobljeni za to, da pomagajo
ljudem v stiski. 33 odstotkov kliniènih
psihologov pravi, da vera pomembno
doloèa njihovo življenje, medtem ko je v
splošni populaciji takšen odgovor dalo
kar 72 odstotkov vprašanih (po
Krizmaniè, 1998).
Ti podatki nas napeljujejo na zakljuèek,
da je pomanjkanje sodelovanja med
religijo in psihologijo prvenstveno
posledica strogega, popolnega
razdvajanja znanosti in religije. Nekateri
psihologi (npr. Lannert) pa postavljajo
zanimivo tezo, da si mnogi psihologi za
svojo religijo izberejo kar psihologijo.
Pri tem navajajo nekatere skupne toèke
med psihologijo in religijo, ki
omogoèajo, da psihologija deluje kot
religija. Tako na primer tako religija kot
psihologija nudita sisteme verovanja,
tradicijo in rituale. Obe se osredotoèata
na teme, kot so krivda, kaj je prav in kaj
narobe in kaj pomeni biti èlovek; obe
tudi stremita k pomoèi ljudem pri
obvladovanju življenja. Obstaja pa tudi
bistvena razlika; religija vso odgovornost
Katja Košir je navidez sicer res zelo simpatièna
študentka psihologije - a videz vara.
prepušèa bogu, kar je v popolnem
nasprotju s psihološkimi tezami o osebni
odgovornosti.
Vprašanje psihologije kot verskega
sistema je zagotovo nadvse zanimiva in
celo malce provokativna tema, o kateri
lahko veè preberete v enem izmed
naslednjih èlankov v tej PANIKI. Mi pa
se s te stranpoti spet vraèamo k predmetu
našega zanimanja – k psihologiji religije.
Po do sedaj povedanem bi bilo mogoèe
zakljuèiti, da je stanje na podroèju
psihologije religije nadvse èrno ter da je
sodelovanje med psihologi in teologi na
podroèju svetovanja in pomoèi v stiski
tako rekoè na toèki niè. Vendar pa mnogi
psihologi opozarjajo, da se stvari
spreminjajo na boljše. Psihologija religije
ima pri Ameriškem psihološkem društvu
(nam bolj znanemu kot APA) že nekaj
èasa svoj oddelek (Div. 36). Med
psihologi in teologi je vse veè
sodelovanja. Psihologi so postali
pozornejši na pomembno vlogo, ki jo ima
religija v medosebnih odnosih in na
pomen, ki ga ima lahko v psihoterapiji.
Tudi teologi so uvideli, da jim lahko
spoznanja s podroèja psihologije
koristijo pri delu z ljudmi v stiski.
Pa si poglejmo, kaj sploh predstavlja
predmet prouèevanja psihologije
religije. To bi moral biti posameznik, ki
odgovarjajoè na razliène verske danosti
in na osnovi razliènih psihiènih procesov
postane veren ali pa tudi ne. Cilj
psihologije religije je razumeti, kako
èlovek razvija ali ne razvija svoj verski
odnos, ki ima za njegovo življenje
poseben pomen. Naloga psihologije na
podroèju religije je torej, da natanèno
prouèi in opiše komponente in oblike
verskega življenja, da prouèi psihološke
vidike religije, da za ta namen razvije
primerne merske instrumente, da oblikuje
teoretske koncepte, ki bodo omogoèili
zbiranje in interpretiranje podatkov ter da
po možnosti oblikuje zakone na tem
podroèju (po Æoriæ, 1998).
Psihologija religije pa seveda ni
kompetentna za prouèevanje obstoja in
lastnosti nadnaravnih pojavov, na katere
se religija nanaša. Najbrž ni potrebno
poudarjati, da so za psihologijo vprašanja
kot na primer “Ali obstaja Bog?” in “Ali
je Kristus res vstal od mrtvih?”
popolnoma irelevantna. Ta
nekompetentnost za takšna in podobna
vprašanja jo brani pred tem, da v svoj
sistem prouèevanja ne bi uvedla
elementov nadnaravnega delovanja kot
pojasnjujoèi element in se s tem bistveno
oddaljila od naèel znanstvenega
prouèevanja (po Æoriæ, 1998).
Ali ste vedeli, da so se z vprašanjem
religije ukvarjali skoraj vsi “veliki”
psihologi? Jaz nisem, seveda dokler
nisem zaèela študirati literature za ta
èlanek. In ker sklepam, da tega ne veste
tudi nekateri od bralcev, bom na kratko
predstavila prispevke pomembnih
psihologov na podroèju religije.
Kot zaèetek znanstvene discipline
psihologije religioznosti obièajno
navajajo leto 1982, ko je G. S. Hall
objavil svoj prispevek o moralni in verski
vzgoji, v katerem je prvi znanstveno
zabeležil vlogo fiziènih procesov v
religioznem izkustvu (po Æoriæ. 1998).
Eden izmed zgodnjih raziskovalcev
podroèja psihologije religije je bil tudi
William James. Sledijo skoraj vsi
psihološki klasiki: Freud, Jung, Fromm,
Erikson, Allport, Maslow, Frankl ter celo
Piaget in Skinner. Tudi èe o njihovem
pojmovanju religije ne vemo nièesar,
najbrž ni težko uganiti, kateri pojmujejo
religijo kot nekaj pozitivnega, koristnega
in funkcionalnega in kateri imajo do nje
negativen odnos. Pa poglejmo!
Po Jamesu lahko èloveku religija in vera
v Boga pomagata v boju za boljše
življenje. Opozarja, da ljudje ne verujejo
v Boga zato, ker so preprièani, da je to, v
kar verjamejo, absolutno res. Argumenti
so sprejemljivi le ta tiste, ki že verujejo
na emocionalnih temeljih.
Freud ima do religioznosti izrazito
negativno stališèe: pojmuje jo kot
univerzalno prisilno nevrozo (1907, po
Æoriæ, 1998) in iluzijo èloveškega duha
(1927, po Æoriæ, 1998). Po Freudu je Bog
le privzdignjena in nadomešèena slika
lastnega oèeta, religija pa nastane na
podlagi prièakovanja izpolnitve
infantilnih želja, katerih temelj je
èloveška nemoè in potreba po zašèiti. S
svojim izrazito negativnim in
odklonilnim odnosom je Freud v bistvu
zaèetnik prej omenjene tradicije, ki se
kaže kot nezanimanje in ignoriranje
religioznosti tako na podroèju
psihoterapije kot tudi v znanstvenem
5
PSIHOLOGIJA RELIGIJE
raziskovanju.
Jung je drugaènega mnenja. Preprièan je,
da je religija eden izmed središènih,
najzgodnejših in najsplošnejših izrazov
èloveške duše in družbe. Religiozno
izkustvo je po Jungu eno izmed
najvrednejših izkustev.
Fromm meni, da sploh ne gre za vprašanje
“Religija – da ali ne?”, temveè za
vprašanje vrste religije. Loèi avtoritarno
in humanistièno religijo. Medtem ko je
prva ostala na otroški ravni in pri Bogu
kot oèetu, ki pomaga in kontrolira, je cilj
humanistiène religije centrirati religiozno
izkustvo okrog razvoja èloveških
možnosti in vrednot samoaktualizacije.
Bog v tem primeru predstavlja simbol
èlovekove lastne moèi in ne simbola
moèi nad èlovekom.
Eriksonov prispevek k psihologiji
religioznosti je predvsem v njegovem
psihološkem prouèevanju pomembnih
verskih likov (Luther, Gandi, Jezus), pa
tudi v uporabnosti njegove teorije
psihosocialnega razvoja v kontekstu
religioznega razvoja.
S podroèjem religije se je ukvarjal tudi
Piaget, ki je v psihologijo uvedel
koncept dveh osnovnih tipov verskih
stališè, ki odgovarjata dvema
nasprotujoèima se lastnostma, ki se jih
pripisuje Bogu. Gre za transcendenco in
imanenco. Transcendentni Bog je Bog
neposrednih božanskih vzrokov, ki ležijo
izven našega razumevanja. Vanj verujejo
ljudje, ki so bili vzgojeni na osnovi
“morale poslušnosti”. Imanentni Bog je
Bog vrednosti, Bog, ki je bolj v nas kot
izven sveta. K njemu se obraèajo ljudje,
ki so bili vzgojeni na osnovi “morale
samostojnosti” in medsebojnega
spoštovanja.
Najbrž nikogar ne preseneèa preveè, da so
po Skinnerju religiozne vrednote, kot so
pobožnost, moralnost, èistost ipd., samo
etikete obnašanja, oblikovanega v
doloèenem družbenem okolju. Sicer pa
tudi o drugih vrednotah ni imel kaj bolj
pozitivnega mnenja.
Gordon Allport pripisuje religiji
pomembno vlogo v èloveškem življenju
in poudarja, da je “religija, kakor tudi
spolnost, zagotovo univerzalen èloveški
interes” (1950, po Æoriæ. 1998).
Religioznost je po njegovem mnenju
pomemben faktor v procesu razvoja
èlovekove osebnosti. Religioznost je
zanj eden izmed sentimentov, ki
predstavljajo relativno stabilne enote
osebnosti. Allport je vero razdelil na
ekstrinzièno in intrinzièno. Ekstrinzièna
religija je v pozitivni korelaciji z
zadrtostjo; oseba ekstrinziène orientacije
pojmuje vero kot instrument, ki ga je
potrebno uporabljati. Vera postane
sredstvo za ohranjanje lastnih interesov
in za doseganje koristi. Ravno nasprotno
pa je intrinzièna religija nad lastnimi
interesi; je širokogrudna, ponižna v
lastnih sodbah ter tolerantna do pogledov
drugih. Posameznika po Allportu ni
mogoèe uvrstiti izkljuèno v eno izmed
obeh kategorij.
Tudi Maslow ima do religije pozitivno
stališèe. Predstavlja mu namreè enega
izmed pomembnih elementov v procesu
samoaktualizacije. Vrhunska doživetja
naj bi bila pogosto vezana prav na
podroèje religije.
Po Franklu je “podzavestna
religioznost”, “latentni odnos do
transcendence” prirojen vsakomur.
Religijo definira kot “iskanje konènega
smisla”, da pa je vera lahko avtentièna,
mora biti osebna in spontana, brez
vsiljevanja.
Vsak izmed predstavljenih avtorjev pa je
s svojim pristopom dodal le kockico v
mozaik, ki bi ga lahko imenovali najbolj
optimalen psihološki pristop k pojavu
religioznosti.
ZANIMANJE RELIGIJE ZA
PSIHOLOGIJO: PASTORALNA
PSIHOLOGIJA
Èeprav nas v tem èlanku prvenstveno
zanima interes psihologije za religijo, pa
je zanimiva tudi druga stran – interes
religije za psihologijo. Koreni tega
zanimanja segajo v daljno preteklost; že
v najstarejših svetih knjigah in spisih
vseh religij naletimo na mnoge opise in
razlage psihiène stvarnosti èloveka. (Že v
prvem letniku smo se pri prof. Musku
uèili, da predstavljajo indijske Vede
temelj vzhodnjaškega pojmovanja
èloveka.) Podobno lahko trdimo za
mnoge religiozne pisce, katerih literatura
je polna psiholoških opisov raznih
pojavov, kot so askeza, meditacija,
mistika in podobno. Že od nekdaj so se
duhovniki pogosto pojavljali v vlogi
nekakšnih psihoterapevtov in še danes
nekateri ljudje v težavah pogosteje
pomislijo na duhovnika kot na psihologa
(veè o tem kasneje). Tako se je pojavila
potreba, da se duhovšèino tudi ustrezno
psihološko izobrazi. Gre za t.i. pastoralno
teologijo in kasneje pastoralno
psihologijo (psihologijo dušnega
pastirstva), ki se je zaèela razvijati v 17.
stoletju in ki je danes pomembna
sestavina teološke izobrazbe (po Æoriæ,
1998).
Kot zanimivost naj povem, da je prva
knjiga s podroèja pastoralne psihologije
izšla leta 1946 in sicer pri nas, v
Sloveniji. Napisal jo je psiholog in
duhovnik Anton Trstenjak, ki v njej
slikovito utemeljuje potrebe duhovšèine
po psihologiji:
“Ali Bog obstaja?” Osebni arhiv M. Š.
“…Mi smo ljudi samo opozarjali, da je
nekje gora, visoka gora zvelièanja, na
katero mora vsakdo priti, ako hoèe
doseèi smisel in sreèo svojega življenja.
Ko nam je kdo potožil, da ne more gor,
ker mu je pot prestrma, ker paè ni turist,
smo ga preprosto zavrnili: pa ostani
spodaj v blatu, èe te ni sram, a vedi –
krivda je tvoja, èe ne dospeš na vrh.
Pridigovali smo jim, koliko èudovite
6
PSIHOLOGIJA RELIGIJE
lepote in bogastva skriva v sebi ta gora
in kako nadèloveško velièasten razgled
se odpre èloveku, ki se potrudi na njene
sonène višave, toda ceste jim nismo
utrli gor, niti poti jim pokazali, marveè
smo preprosto zahtevali naj bi ljudje,
vsak sam, brez vodnika in spremstva
drveli prek neznanih prepadov;
namesto da bi šli dol k njim, v ravnino,
in se jim ponudili za skrbnega vodnika,
ki prevzame zanje vso težo prtljage ter
jim ubira nevarno in težavno pot, smo
jih pustili tavati same, da drug za
drugim strmoglavijo v prepade.”
(Trstenjak, 1987)
Omenjena knjiga je pravzaprav pisana
kot neke vrste priroènik za duhovnike in
baje je v svojem èasu doživela ostre
kritike s strani Cerkve. Ne morem si kaj,
da ne bi o njej povedala kaj veè, kajti
kljub upoštevanju dejstva, da je bila
knjiga pisana pred veè kot petdesetimi
leti, se mi nekatere njene ideje zdijo milo
reèeno “hecne”. Knjiga vsebuje kopico
praktiènih napotkov za duhovnika: kako
najti pot do družine (preko otrok,
seveda!), kako se pogovarjati z ljudmi, na
kakšen naèin in s kakšnimi “fintami”
odgovarjati ljudem, ki dvomijo in ki
išèejo luknje v kršèanskem nauku. Avtor
deli ljudi v razliène tipe in za vsakega od
teh tipov svetuje, na kakšen naèin ga bo
najlažje “spraviti na pravo pot” - ga torej
preprièati v spreobrnitev. Govori tudi o
razliènih ovirah (deli jih na individualno
psihološke, socialno psihološke in na
versko psihološke, znotraj tega pa še na
množico podkategorij), ki ljudem
branijo, da bi verjeli v Boga. Videti je,
kakor da neverovanje predstavlja
nekakšno patologijo, ki jo je treba
odpraviti. Med branjem se kar nisem
mogla ubraniti vtisa, da želi knjiga
pokazati èimveè naèinov, kako po vseh
mogoèih ovinkih in stranskih poteh
pripraviti èloveka do konènega cilja - da
bo veroval. Kajti tak èlovek niti ne ve, da
je to zanj najbolje. Naj navedem nekaj
primerov:
proletarski tip èloveka za dušnega
pastirja najtežji dušnopastirski
“material”. Kot tip je materialistièen
èlovek, ki mu je predmestna
železobetonska in strojna resniènost
vzela dušo.”
Krivièno pa bi bilo, èe ne bi povedala, da
je Trstenjak v knjigi pogosto kritièen
tudi do samih duhovnikov in do Cerkve
nasploh. Res je tudi, da avtor v
predgovoru ponatisa iz leta 1987
poudarja, da so mu nekatere ideje, ki jih
je daljnega leta 1946 zagovarjal, danes že
precej tuje (èeprav ne omenja, katere).
Sicer pa – preberite sami!
Danes je psihološko izobraževanje
dušebrižnikov redna praksa v vseh
katoliških teoloških smereh. Vprašanje pa
je, ali je ta študij dovolj obsežen,
kvaliteten in na ravni spoznanj sodobne
psihologije (po Æoriæ, 1998).
RELIGIJA IN DUŠEVNO ZDRAVJE
Na zaèetku smo si na kratko ogledali
poglede nekaterih znanih psihologov na
religijo. Po mnenju nekaterih (med njimi
izstopa predvsem Freud), je religija
škodljiv pojav, tako rekoè oblika
duševne patologije, drugi pa vero
pojmujejo kot nekaj duševnemu zdravju
koristnega ali pa postavijo bolj ali manj
jasne loènice med tisto obliko vere, ki je
“zdrava” in tisto, ki bi utegnila biti
škodljiva.
Gre za vprašanje, ki psihologe že dolgo
zaposluje. Pa poglejmo, kaj pravijo o
koristnosti oz. škodljivosti vere za
duševno zdravje sodobne raziskave!
Pravzaprav niè posebno novega. K. I.
Pargament, profesor psihologije na
Univerzi v Ohiu, poudarja, da je pri
raziskovanju odnosa med duševnim
zdravjem in vero pomemben predvsem
tip verskega izražanja, ki ga posameznik
izbere. Pargament je raziskoval, kako
ljudje uporabljajo religijo ob sooèanju z
veèjimi življenjskimi stresorji, ki so
variirali od bolezni pa do bombardiranja
mesta. Ugotovil je, da so lahko doloèeni
tipi verskega izražanja v pomoè, medtem
ko so drugi lahko škodljivi. Kljuèni
dejavnik pri razmejevanju škodljivega in
koristnega je posameznikovo
pojmovanje Boga. Pargament govori o
dveh modelih:
1. Pri ljudjeh, ki se oklepajo modela, ki
ga je poimenoval “grešniki v rokah
jeznega Boga”, je dejansko mogoèe
zaslediti slabše mentalno zdravje.
Ljudje, ki so jezni na Boga, ki
verjamejo, da jih ta kaznuje za
njihove grehe ali se jim zdi, da od
svoje cerkve (sinagoge, mošeje idr.)
dobivajo premalo emocionalne
podpore, pogosto trpijo zaradi
anksioznosti ali depresije.
2. Popolnoma drugaèno je stanje pri
ljudeh, ki se oprijemajo modela
“ljubeèega Boga”. Ti ljudje Boga
dojemajo kot partnerja, ki jim pomaga
pri reševanju problemov. Težavne
situacije zaznavajo kot priložnosti za
duhovno rast. Verjamejo, da od svojih
verskih vodij in èlanov verske
skupnosti dobivajo vso potrebno
podporo. In rezultat tega? Boljše
duševno zdravje.
Podobne rezultate nakazujejo tudi mnoge
druge sodobne raziskave. Dejansko pa so
o zelo podobni zadevi govorili že
nekateri prej omenjeni psihologi. Kaj pa
je Frommova delitev vere na avtoritarno
in humanistièno drugega kot model
“Dušni pastir, ki zna v svojih pridigah
in zasebnih pogovorih pravilno ceniti
kmeèko navezanost na zemljo in smisel
za naravne pojave, bo imel srca
kmeèkih poslušalcev vselej na svoji
strani. Prispodobe iz narave, konkretno
in slikovito izražanje žanje na deželi
najveèji uspeh…”
“Nasproti takemu èloveku bi moral
pastoralist govoriti v drugi govorici, ne
v tisti, katere je bil vajen iz ljudske
šole…”
“Za sedaj je seveda predmestni ali
Izgubljena ovèica... Osebni arhiv M. Š.
7
PSIHOLOGIJA RELIGIJE
“grešniki v rokah jeznega Boga” in
model “ljubeèega Boga”? Z doloèenih
vidikov lahko o podobnem modelu
govorimo tudi v zvezi s Piagetovim
transcendentnim in imanentnim Bogom,
pa tudi z Allportovo intrinzièno in
ekstrinzièno vero.
Nekateri avtorji so raziskovali tudi vlogo
vere pri nekaterih posebnih populacijah.
Gorsuch je na primer ugotovil, da obstaja
pozitivna korelacija med neverovanjem
in zlorabo razliènih substanc; verniki se
torej redkeje zatekajo v razne odvisnosti
od substanc. Vendar pa to velja le, kadar
gre za vero, ki je suportivna – torej za
model “ljubeèega Boga”.
Zanimive so tudi raziskave o vlogi vere
pri starejši populaciji. Koenig je
ugotovil, da so verni starostniki manj
pogosto depresivni ali anksiozni.
Zdravilni uèinek vere naj bi deloval tudi
na fizièno zdravje; verni starostniki naj bi
imeli nižji krvni pritisk in nižjo mero
umrljivosti zaradi koronarne bolezni.
Koenig ponuja tudi možne razlage za ta
pojav. Tako imajo na primer mnogi
verski sistemi zelo stroge predpise proti
kajenju in drugim potencialno
škodljivim oblikam vedenja, kar prav
gotovo vpliva na zdravje vernikov (èe se
seveda držijo predpisov). Po drugi razlagi
pa naj bi bili verni starostniki bolj
pohlevni in naj bi bolj upoštevali
zdravniške nasvete.
Pri raziskovanju vpliva religije na
mentalno zdravje pa pogosto prihaja do
raznih metodoloških problemov. Tako na
primer razliène raziskave razlièno
definirajo vernost. To je mogoèe
pojmovati kot redno obiskovanje cerkve,
kot opravljanje verskih obredov, kot
globoko intrinzièno vero idr.
Drug problem je, da tudi variable, ki
merijo duševno zdravje, niso vedno
enoznaène. V raziskavah se pojavljata
dva tipa variabel, ki oznaèujejo mentalno
zdravje: “trde” (npr. smrt bližnjega,
loèitev) in “mehke” (npr. dogmatizem,
rigidnost). Raziskovalci ugotavljajo, da
so študije, ki so osnovane na t.i. “trdih”
variablah, našle pozitivno zvezo med
vero in mentalnim zdravjem, tiste, ki so
osnovane na “mehkih” variablah, pa
ravno obratno.
VERA IN PSIHOTERAPIJA
Psihologom in psihoterapevtom se
pogosto zdi samo po sebi umevno, da so
edini poklicani za pomoè ljudem v stiski.
A na naše veliko razoèaranje mit o naši
nepogrešljivosti ne drži. Raziskave so
pokazale, da je za 40 odstotkov
Amerièanov duhovnik prva oseba, na
katero bi se obrnili za pomoè pri osebnih
problemih (kar seveda sploh ne pomeni,
da bi se preostalih 60 odstotkov najprej
obrnilo na psihologa). Duhovšèina je
pogosto bolj dostopna, zastonj, poleg
tega pa obisk pri duhovniku za sabo ne
nosi stigme, èesar za obisk pri psihologu
ne bi mogli trditi. V ruralnem okolju je
obisk duhovnika pogosto celo edina
možnost. V neki raziskavi so bili
duhovniki celo višje rangirani v
medosebnih sposobnostih kot psihologi
in psihiatri in so jih ljudje zaznavali tudi
kot bolj dostopne, dosegljive in zaupanja
vredne.
V doloèenih specifiènih populacijah pa
predstavlja duhovnik skoraj edino
možnost za pomoè v težavah. V Ameriki
je takšna predvsem skupina
Afroamerièanov. Tri glavne veroizpovedi
pri Afroamerièanih so protestantizem,
katolicizem in islam (Lovinger, 1996, po
Clay). A ne glede na to, kateri religiji
pripadajo, se Afroamerièani v težavah
veliko raje obrnejo na duhovnika kot na
psihologa. Glavni razlog za to je mnogo
lažji dostop do duhovnika, pa tudi
nepoznavanje drugih možnosti; mnogi
Afroamerièani sploh ne vedo, da bi lahko
pomoè poiskali tudi pri psihologu. Èe pa
se te možnosti zavedajo, imajo v zvezi z
obiskom psihologa pogosto predsodke.
Dejansko Afroamerièani v veri že od
nekdaj pogosteje kot druga ljudstva
vidijo tudi neke vrste psihoterapijo, kar
je jasno razvidno iz besedil èrnskih
duhovnih pesmi (npr. “Nobody knows
the trouble I’ve seen; nobody knows but
Jezus”).
Nekateri verni ljudje pa se zagotovo v
težavah obrnejo tudi na psihologa. In v
takih primerih ima izkljuèevanje religije
iz procesa psihoterapije zagotovo
škodljiv uèinek na zdravljenje.
Pravzaprav ignoriranje pacientove
vernosti skoraj ni mogoèe. Pacient in
terapevt morata eksplicitno govoriti o
pacientovih religioznih vrednotah
(Bergin, 1996, po Clay). Psihoterapevt
mora imeti zato dovolj znanja o
posebnostih vere svojih pacientov. Kot
pravi psihoterapevtka J. L. Ross, (po
Clay) ki ima med svojimi pacienti tudi
mnogo Židov: “Èe nisem seznanjena s
pacientovo vero, mu lahko stopim na
prste, ne da bi se tega sploh zavedala.”
Psihologi bi se morali zavedati tudi
posebnosti in problemov, ki se pogosto
pojavijo v zvezah med partnerji razliènih
veroizpovedi. V zadnjih desetletjih je
dramatièno naraslo število porok med
Židi in kristjani. Pri tem samo dejstvo, da
imata partnerja razlièno versko ozadje, še
ne pomeni, da se popolnoma razlikujeta.
Vendar pa so takšne zveze pogosto
viharnejše in se pogosteje konèajo z
loèitvijo. Problemi se pogosto pojavijo,
ko se rodijo otroci. Do problemov lahko
prihaja tudi, èe nobeden izmed partnerjev
ni pretirano veren. Konflikti se pogosto
pojavljajo zaradi razliènih navad in
obièajev in iz tega izhajajoèih dilem, kot
so: katere praznike praznovati, kako
vzgajati otroke ipd.
Razlogov za sodelovanje med psihologi
in duhovšèino je oèitno veè kot dovolj.
Potrebe se pojavljajo na obeh straneh.
Mnogi duhovniki so sicer opravili teèaj
iz pastoralnega svetovanja, niso pa
ustrezno pripravljeni na obravnavanje
resnejših problemov. Mnogi psihologi, še
posebej tisti, ki se ukvarjajo s pomoèjo
ljudem v duševnih težavah, pa vernosti
svojih pacientov pogosto ne jemljejo
dovolj resno.
VIRI:
Æoriæ, Š.Š. (1998). Psihologija
religioznosti. Jastrebarsko: Naklada Slap
Krizmaniæ, M. (1998). Predgovor. V
Æoriæ, Š.Š. Psihologija religioznosti.
Jastrebarsko: Naklada Slap
Trstenjak A. (1987). Pastoralna
psihologija. Celje: Mohorjeva družba.
http://www.apa.org/monitor/aug96/
faitha.html (Clay, R.: Psychologist’s faith
in religion begins to grow)
http://www.apa.org/monitor/aug96/
faithb.html (Sleek, S.: Religion can play
hidden role in relationships)
http://www.apa.org/monitor/aug96/
faithb2.html (Clay, R.: Religion is the
backbone of life)
http://www.apa.org/monitor/aug96/
faithc.html (Clay, R.: Religion and
psychology share ideals and beliefs)
http://www.apa.org/monitor/feb98/
allies.html (Clergy and psychologists are
natural allies in mental health)
8
VEZI
Silvo Šinkovec
Stièišèa med psihologijo in teologijo
ISKANJE
Interdisciplinarni pristop je postala
modna beseda že v sedemdesetih letih
tudi pri nas. V tistih letih teologija ni
štela kot disciplina, ki more kaj
prispevati k poznavanju skrivnosti, ki ji
reèemo èlovek. V razliènih obdobjih
šolanja (osnovna šola, gimnazija,
specialna pedagogika, filozofija,
teologija, psihologija) sem slišal nešteto
definicij o èloveku. Po vsem iskanju in
mnogoterih vedenjih èlovek sam sebi
ostaja uganka, èlovek je skrivnostno
bitje. Kot srednješolec sem brskal po
psiholoških knjigah, iskal sem duhovne
knjige. Želel sem vedeti, kdo sem, zakaj
se življenje vrti tako, kot se, kaj naj
prièakujem od življenja, kdo naj ali kdo
lahko postanem? Prebiral sem in si
izpisoval stavke, odstavke, izreke, misli,
podobe. Že takrat se je postavilo
vprašanje, kako lahko sreèam èloveka.
Kaj je sreèanje? Kdaj lahko reèem, da sem
nekoga sreèal? Moram za to poznati
njegovo telo, njegova èustva, njegove
misli in naèrte, njegovo domišljijo? Ali
kaj?
RAZMERJE
V èasu študija specialne pedagogike so
mi profesorji razliènih predmetov
postavljali vedno isto vprašanje. Vsaj
tako se mi je zdelo. Kako se sporazumeti
s èlovekom? Kako naj razumem duševno
prizadetega otroka, da bi z njim na njemu
primeren naèin prehodil delèek poti, ki
naj bi mu pomagala k razvoju? Kako naj
vstopim v svet mladostnika z motnjami
vedenja in osebnosti, v njegovo psihièno
strukturo, da bi se v tem odnosu zgodilo
nekaj tistega, èemur reèemo vzgojni
proces. Njemu v dobro, da ne bo veè
zamrežen v ponavljanje dejanj, ki jih sam
ne želi in za katera je bil ponavadi
kaznovan. Spoznaval sem biološke (geni)
in okoljske (družina, šola, ulica,
televizija) doloèenosti. Razlièni predmeti
so nam pomagali razmišljati o
aktivnostih, s katerimi si oseba lahko
pomaga pri razvoju mišljenja, zavedanja
konfliktnih podroèij, komunikacijskih
vešèin itd. Odpirali smo vprašanje, kaj
storiti, da bi vstopili v svet drugega
èloveka in ga v notranji in namenski
(uèni, vzgojni, terapevtski) komunikaciji
sreèali, z upanjem, da ga bo to sreèanje
osebnostno obogatilo, mu odprlo nova
obzorja, omogoèilo spoznati in razviti
P. Silvo Šinkovec je spec. pedagog, teolog in
psiholog. Bil je šolski svetovalni delavec na
gimnaziji, sedaj pa je odgovorni urednik revije
Vzgoja. Vodi duhovno središèe sv. Jožefa v
Ljubljani.
nove vzorce vedenja, postaviti nove cilje.
Kako naj se sporazumem s slepim
èlovekom, pa z gluhim in invalidnim?
Kako se bova sreèala z otrokom, ki je bil
izpostavljen nasilju ali tistim, ki je
pobegnil od doma? Te situacije, ki jim
ponavadi reèemo problemi, so se izkazale
kot priložnost iskanja novih poti
komunikacije. Vedno obstaja pot, da se
ljudje sreèamo. Le poiskati jo je treba.
Specialni pedagog se mi je razkril kot
izreden poklic, ker verjame, da je sreèanje
(strokovno pripravljeno in ciljno
usmerjeno) tisto sredstvo, ki omogoèa
rast osebnosti (na spoznavni, èustveni,
estetski, moralni ... ravni). Kot to velja za
duševno prizadete, slepe, gluhe,
invalidne, osebe z motnjami v vedenju in
osebnosti, gre za isti proces v vseh drugih
odnosih.
sprva slikala kot enovita veda, kasneje
sem odkrival njeno razèlenjenost
(osnovno teologijo, dogmatièno
teologijo, moralno teologijo, zgodovino
teologije, biblièno teologijo in njene
pomožne vede, duhovnost, itd).
Pomembno odkritje je bila hermenevtika
pri biblièni teologiji in raziskovanje,
kako so pravzaprav nastala
svetopisemska besedila. Teologija ima
pester in bogat razvoj, ohranja stara
spoznanja in je odprta za nova. Po študiju
teologije se mi zdi kljuènega pomena to,
da Bog ostaja Skrivnost, pred katero
stojim odprt in zaèuden. Ta Bog postaja
oseben, blizu, med nami in v nas.
Prisoten, pa vendar nedosegljiv. Bog
ostaja skrivnosten, vedno veè od tega, kar
bom mogel spoznati in si o njem
predstavljati.
SREÈANJE
VERA
V èasu študija filozofije sta mi
Janžekoviè in Frankl postavljala
vprašanje o smislu bivanja. Zakaj živim?
Kam gre moja pot? Filozofija me je preko
spraševanja in èudenja (kar ni isto kot
dvom, ki že kot metoda vodi v skepso)
vodila od spoznavoslovja do ontologije
in skrivnosti bivanja ter nazaj k
antropologiji in etiki. Kaj more èlovek
spoznati? Kaj more vedeti? Zakaj sploh
je nekaj in ne rajši niè? Kakšen je smisel
èloveškega življenja? Zakaj moramo
delati dobro? Na tak ali drugaèen naèin si
vsak èlovek odgovori na ta vprašanja.
Vsak èlovek je filozof. Tudi vsaka veda si
mora postaviti svoj filozofski okvir, sicer
postane fragmentarna v svojem
raziskovanju. Ob Bubru sem, poleg
drugih vprašanj, razmišljal o njegovi
trditvi, da je vse življenje sreèevanje.
Dialoški pogled na èloveka mi je postal
še bolj blizu.
Tako sem postajal èlovek vere. Vera mi je
odpirala mnoga obzorja in mi dajala vse
veè odgovorov. Zato moram povedati
nekaj o veri. Vera je nekaj preprostega, pa
vendar ne tako enostavna, kot na prvi
pogled izgleda. O èem govorimo, ko
pravimo, da nekdo veruje? Kaj dela? Kaj
se v njem dogaja? Naj najprej povem, kaj
vera ni. Nekateri si predstavljajo, da gre
pri veri le za neka stališèa in nekaj
moralnih vprašanj. Pa ni tako. Tudi ne gre
za neko magièno moè (praznoverje), v
katero se èlovek zateèe v situacijah svoje
nemoèi in neznanja. Teologija zavraèa
‘poceni’ vero, ki ji reèe fideizem,
èustveno obarvano vero, ki išèe
spektakularnost v nenavadnih (èudežnih)
dogodkih. Teologija zavraèa
racionalizem, vero golih definicij in
knjig ter v logiène podobe spravljenega
boga. Teologija razlikuje med vero in
religioznimi vsebinami nekaterih
duševnih bolezni, begom v iluzijo.
Poglejmo sedaj nekatere razsežnosti
zdrave in zrele vere.
PRED SKRIVNOSTJO
Pedagogika in psihologija sta postali
pomembni sopotnici, postavljata mi
vedno nova vprašanja. Prebiram èudovite
knjige, ki mi pomagajo razumeti
èlovekov notranji ustroj, možnosti
sporoèanja, sreèevanja, rasti. Toda, ostalo
je odprto vprašanje, ki me vodi v
skrivnost bivanja kot takšnega. Pri tem
mi je pomagala filozofija, odloèilni korak
pa mi je pomagal storiti španski mistik
Inigo iz Loyole, ki me je preko Svetega
pisma vodil v svet duhovnosti.
Duhovnost mi je odpirala obzorje
sreèanja z velikim Ti, z Absolutnim in
Skrivnostnim. Uèil sem se poti do Boga,
novega sreèanja. Duhovno izkustvo mi je
pomagala tematizirati teologija, ki se je
1. Odprtost presežnemu. Gre za
transcendentnost èloveka, odprtost
Bogu, ki se razodeva in hkrati ostaja
skrivnosten. To je mistièna,
kontemplativna razsežnost èloveka.
2. Razsežnost smisla. Vera omogoèa
èloveku postavljati cilje, ovrednotiti
pot, služi kot kažipot na razpotjih
življenja. Gre za ponotranjenje
vrednot, ki omogoèajo presojanje
temeljnih odnosov.
3. Razsežnost odnosa. Vera odpira
èloveka za odnose. Evangeljska
zapoved ljubezni do bližnjega
vkljuèuje odprtost in zavestno iskanje
odnosa spoštovanja, svobode in
9
VEZI
zastonjskosti.
4. Razsežnost skupnosti. Vere ne
moremo živeti sami. Kršèanstvo
poudarja pomen skupnosti, v kateri
èlovek živi potrebo po pripadnosti,
delitvi vrednot in življenja v celoti.
Ta razsežnost se moèno izrazi v
liturgiènem življenju in mnogih
drugih oblikah skupnosti.
5. Intelektualna razsežnost. Vera mora
biti razumna. Zato je kršèanstvo
ustvarilo mogoèno kulturo, ki se je
izrazila v teologiji, razliènih
umetnostih in življenju v celoti.
6. Moralna razsežnost, ki pomaga
definirati odnos do življenja in smrti,
do lastnega telesa in do stvari, do
vsake posamezne osebe in skupnosti.
Gre za odgovoren odnos, ki
predpostavlja svobodo in osebno
zavzetost, za jasnost prièakovanj in
zahtev ter zavarovanost pred
neupravièenimi obèutki krivde.
7. Samopodoba. Vera pomaga odkriti
sebe. Pri tem so vkljuèeni vsi zgoraj
našteti odnosi in imajo svojo
pomembno vlogo. Èlovek doživlja,
da “me Nekdo brezpogojno ljubi”.
STIÈIŠÈA
Med psihologijo in teologijo lahko
išèemo in tudi najdemo mnogo stièišè, saj
gre vendar za eno duševnost. Naštel bom
nekatera stièišèa, za podrobnejšo
razpravo bi bilo potrebno veè prostora.
1. Religiozno izkustvo prouèujeta tako
teologija kot psihologija. Maslow je
poskusil vstopiti v svet religioznega
preko prouèevanja “peakexperience”. Preveè je poenostavljal
in zelo razliène izkušnje združeval na
skupni imenovalec, kar ga je pustilo
na pol poti. Tudi Jungov svet
simbolov je zanimiv. Njegovo
razumevanje arhetipov in kolektivne
podzavesti je poskus razumevanja
tistega, kar uhaja empiriji. Podroèje
religioznega izkustva bo v prihodnje
ostalo stièna toèka raziskovanja obeh
ved. Na primer predstava o Bogu.
Vsak èlovek si podobo o Bogu ustvari
na osnovi svojih izkušenj in
pouèenosti. Te ‘èloveške’ podobe
(antropomorfizme) oèišèuje na svoji
duhovni poti, ko odkriva resnièno
podobo Boga. Gre za kljuèno
podroèje sestopa iz obzorja
èloveškega v svet božjega.
2. Smisel življenja: Poznamo Frankla.
Zanimiva pa je tudi Progoffova
metoda osebnega dnevnika, ki v
holistiènem pristopu vkljuèuje širok
spekter èloveške izkušnje, tudi
razsežnost smisla in duhovnosti.
Njegovo preprièanje, da se mora
sodobni, iz tradicije izkoreninjeni
èlovek vrniti k spoznanjem, ki si jih
je èloveštvo pridobilo skozi stoletja
3.
4.
5.
6.
in so postala modrost generacij,
zapisana v svetih knjigah, daje
misliti. Progoff nudi metodo, vsebino
pa nosi vsak èlovek v svoji
življenjski zgodbi. Progoff metodo
usmeri v iskanje vsebine, ki je veè kot
èlovek sam. Stièišèe je tu.
Identifikacija: Vsaka oseba avtoritete
(oèe, mati, uèitelj, junaki s televizije
ali iz prebranega romana) oblikuje
notranji svet otroka in mladostnika. V
tem procesu se oblikuje idealni jaz,
postavljajo ga cilji. Nekatere
identifikacije vodijo v ponotranjenje
vrednot, druge interiorizirajo
agresivnost ali druge potrebe, ki
postanejo središèe gibalo motivacije.
Tudi od kakovosti tega odnosa je
odvisna kakovost razvoja osebnosti.
Na ta naèin osebe avtoritete
sooblikujejo mlade osebnosti. Tudi
identifikacija z Jezusom Kristusom
pomembno oblikuje idealni jaz, ker
gre za ponotranjenje temeljnih
vrednot, ki imajo pomembno vlogo
na življenjskih razpotjih. Ob tem se
oblikujejo tudi vzorci vstopanja v
medsebojna razmerja in se razvija
sposobnost dobre komunikacije.
Sobivanje: Kršèanska teologija zelo
poudarja pomen ustvarjanja
skupnosti, v kateri so si ljudje med
seboj bratje in sestre. K temu cilju
veliko pripomore znanje s podroèja
skupinske dinamike, družinskih ved,
komunikacijskih spretnosti itd.
Vsebina in struktura: Mnogi sodobni
teoretiki so se oprijeli strukturalizma.
Menijo, da so pomembne strukture,
vsebina ne šteje, pomembna je
metoda, cilj ni važen. Pa ni povsem
tako. Je že res, da je v metodi že zajet
cilj, toda tudi cilj je pomemben.
Struktura ne more nadomestiti
vsebine. To vemo iz hermenevtike.
Struktura besedila je zanimiva, forma
je pomembna, toda forma ne more
nadomestiti vsebine. V motivacijskem
sistemu so zelo pomembne vrednote.
Brez njih se ne ustvari idealni jaz. V
tej toèki se psihologija in teologija
lahko dopolnjujeta.
Konfliktni model: Teologija je dokaj
hitro sprejela humanistièno
psihologijo. Prviè zato, ker gradi
teorijo osebnosti predvsem na
zavestnih procesih, kar je teološkemu
naèinu razmišljanja bližje. Drugiè
zato, ker izhaja iz preprièanja, da je
èlovek v svojem bistvu dober.
Rogersov “unconditional self regard”
je blizu teološkemu jeziku o
èlovekovi bogupodobnosti,
preprièanje, da je èlovek vreden
brezpogojne ljubezni, s katero ga
ljubi Bog. Veèja zadrega je pri Freudu
in psihoanalizi. V njegovi teoriji
osebnosti je èlovek le preveè skrèen
na ozek vsebinski svet ida. Tudi
odnos do religije je odbijajoè in
žaljiv. S Freudom se strinjam v
doloèenih trditvah. V doloèenih
primerih resnièno gre za svet iluzij in
praznoverje ali patološko versko
vsebino pri nekaterih boleznih. Toda
to še ne pomeni, da pristni religiozni
svet ne obstaja. Freudov konfliktni
model osebnosti pa je vendar blizu
teologiji. Ta si namreè prizadeva
razumeti izvor grešnosti, slabih
nagnjenj, temno plat psihe, senco.
Model intrapsihiène konfliktnosti
pomaga razumeti prenašanje drž in
patoloških vzorcev iz generacije na
generacijo in ponavljajoèa se dejanja,
s katerimi se ljudje sreèujejo v
duhovnem življenju.
7. Samopodoba: Èlovek si podobo o
sebi ustvarja ob materi, oèetu, bratih
in sestrah, ob prijateljih, sošolcih,
uèiteljih in drugih avtoritetah. Na
njihov odnos do njega vpliva tudi
sam s svojim vedenjem in aktivnostjo.
Duhovna razsežnost omogoèa, da to
podobo dopolni s tem, kako Bog
gleda nanj. Izkustvo brezpogojne
ljubezni, ki to sprejema v svobodi,
daje èloveku osebno dostojanstvo in
utrjuje samozavest. Pozitivna
samopodoba raste, èloveka odpira za
dialoškost in spoštovanje.
Teologija in psihologija govorita o
èloveku. Psihologija predvsem iz
empiriènega gledišèa (seveda ne vsaka
psihologija), teologija iz gledišèa
razodetja. V kolikor sta obe znanosti
dosledni, se slej ali prej sreèata, ker se ta
dva nivoja èloveka med seboj
dopolnjujeta. V holistiènem pristopu je
to samo po sebi umevno. Še vedno so
psihologi, ki ne vedo, kam z religiozno
razsežnostjo. Ne vedo, kako naj bi vero
uporabili v terapevtskem procesu.
Nekateri še vedno nestrpno odvraèajo
ljudi od vere. Tudi nekateri teologi ne
vedo, kaj naj s psihologijo. Svoj teološko
doloèen svet so si zaokrožili, nepoznana
podroèja pa izrinili iz svojega
razmišljanja. Ne eno ne drugo ni v korist
èloveku, kateremu s svojim znanjem
želimo služiti. Vitz po svojem
dolgoletnem terapevtskem delu pravi, da
smo psihologijo naredili za religijo. Bolj
kot dejansko znanost smo uvedli vero, da
se življenje v èlovekovi duševnosti
odvija po v naprej zaèrtanih poteh, kot
smo jih doloèili v naših teorijah. Tudi
teolog, ki ne vidi èloveškosti v èloveku,
njegovih duševnih zakonitosti, ostaja
abstrakten in je v nevarnosti, da zdrsne v
strogi racionalizem ali poceni fideizem.
Psihologi in teologi v sodelovanju
moremo pomagati sodobniku, da svojo
vero oèisti iluzij in gradi samopodobo na
trdnih temeljih lastne izkušnje.
10
POUÈEVANJE
Petra Kolar in Martina Šmid
Za ustrezno poznavanje verstev in
spoštovanje osebnih verskih opredelitev
Intervju s profesorjem Markom Kerševanom
Dr. Marko Kerševan je profesor na Oddelku za sociologijo kulture. Bil
je predsednik enajstèlanske predmetne kurikularne komisije za verstva in
etiko. Z njim sva se pogovarjali o novem izbirnem predmetu v
prenovljeni osnovni šoli - Verstva in etika.
Glede na to, da je prenova
osnovnošolskega kurikuluma v polnem
teku, naju zanima, kakšno je trenutno
stanje z versko vzgojo v osnovnih šolah.
Prenova je, kar zadeva papirje, konèana.
Najprej je Nacionalni kurikularni svet
(odslej NKS), pripravil, potem pa
strokovni svet za vzgojo in izobraževanje
sprejel uène naèrte vseh obveznih in tudi
zadostnega števila izbirnih predmetov.
Nekateri predmeti se uvajajo na novo,
med njimi je v zadnjih treh letih osnovne
šole z Zakonom o osnovni šoli, ki ga je
sprejel parlament, predviden tudi predmet
Verstva in etika. Tudi za ta predmet je bil
izdelan uèni naèrt na podoben naèin kot
za druge predmete. Izdelala ga je
komisija, ki je nastala tako, da je NKS
pozval predvidene pristojne fakultete in
strokovna združenja, da so predlagala
èlane komisije. Komisija je bila
desetèlanska, bilo je dosti strani, ki so
želele pri tem sodelovati - strokovnjaki s
Teološke fakultete, Filozofske fakultete,
Fakultete za družbene vede, s
Pedagoškega inštituta, uèitelji - praktiki.
Uèni naèrt je zdaj sprejet in se bo kot
drugi izbirni predmeti izvajal poskusno
na posameznih šolah.
življenjskem obdobju zanimivih
življenjskih temah: delo, poklic, vzori in
vzorniki, vest in odgovornost in
podobno; razgovor, ki vkljuèuje
navezave na kršèanstvo in druge religije.
V prvem letniku je ponujen panoramski
pregled treh osnovnih religij. Najprej in
najobsežneje kršèanstva, potem islama
kot najbližje religije, nato pa kot kontrast
budizem, ki ga obravnavajo tudi v
mnogih drugih šolskih sistemih.
V drugem letniku je težišèe na razmerju
ver, verstva in življenjskih vodil ter etike.
Tretji letnik je posebej posveèen
kršèanstvu. Izpostavljena je možnost
seznanjanja z Biblijo.
V bistvu gre za teme, ki jih na nek naèin
uèenci že sreèajo pri drugih obveznih
predmetih. Izbirni predmet je namenjen
tistim, ki želijo veè znanja s tega
podroèja in veè možnosti za razgovor o
posameznih temah.
Kateri so tisti obvezni predmeti, pri
katerih se uèenci še sreèajo s podobnimi
temami?
Uèni naèrti so zdaj spremenjeni tako, da
je vanje vkljuèeno veè teh vsebin kot
doslej - predvsem pri zgodovini,
geografiji, slovenšèini in književnosti.
Tu je še obvezni predmet Etika in družba
oz. po novem Državljanska vzgoja in
etika, ki obravnava v enem sklopu tudi
problematiko verstev in odnosa do
verstev, tolerance in pravic itd.
Kdo bo pouèeval predmet verstva in
etika?
Ja, o tem je bilo dosti razpravljanja, hude
krvi, nerazumevanja. Najprej je treba
poudariti to, da se pri tem, kdo bo
pouèeval ta predmet, v principu ne
sprašuje po tem, ali kdo veruje ali ne. To
je normalen šolski predmet, ki je tu za
uèence ne glede na njihovo vero ali
nevero. Enako velja tudi za uèitelje, ki
lahko sodelujejo, ne glede na svojo vero
ali nevero. S tega vidika gre za normalni
šolski predmet. Sprašuje pa se po
strokovni izobrazbi in ali je uèitelj
pripravljen uresnièevati cilje predmeta, ki
ga uèi. Cilji tega predmeta so v principu
isti kot pri drugih predmetih - nuditi
ustrezna znanja, poti k temu znanju in
vzgajati za skupne vrednote. Skupna
Katere vsebine vkljuèuje ta predmet?
Predmet je bil zasnovan kot trileten,
uèenci se lahko odloèijo zanj vsako leto
posebej. Vsak letnik je bil oblikovan kot
relativno zaokrožena celota. Do tega je
prišlo zaradi logike, ki sicer velja za
izbirne predmete; uèenci jih lahko
namreè vsako leto ponovno vpisujejo.
Predmet ponuja temeljno znanje o
kršèanstvu in vsaj še dveh svetovnih
verstvih in uèencem nudi možnost za
pogovor o posameznih v tem
Martina in Petra sta študentki èetrtega
letnika psihologije. Obema pogosto
zmanjkuje èasa. Martina ga (med drugim)
posveèa petju v APZ-ju, Petra pa uèenju
norvešèine.
V povojnem obdobju sta bili k verouku vkljuèeni dve tretjini otrok. Osebni arhiv P. K.
11
POUÈEVANJE
vrednota ni posamezna vera, recimo
kršèanstvo, paè pa je taka vrednota
ustrezno poznavanje verstev, spoštovanje
osebnih verskih opredelitev in razliènosti
verskih nazorov. Uèitelj, ki ta predmet
prevzame, mora biti pripravljen to
uresnièevati. Glede izobrazbe - od
obstojeèih programov na Univerzi ni v
celoti ustrezen nobeden, gre paè za nov
program. Imamo pa vrsto programov, ki
so bolj ali manj ustrezni in ki jih komisija
za ta program smatra kot ustrezne glede
na znanje, ki ga študentje dobijo že
tekom študija. To je študij teologije,
enopredmetni, posebej pa dvopredmetni
študij, potem filozofija, sociologija,
zgodovina - te pa zato, ker že v študij
vkljuèujejo posamezne sklope znanj.
Prišteli smo tudi uèitelje slovenšèine,
psihologe in pedagoge, zadnje predvsem
zato, ker so v osnovni šoli že navzoèi in
imajo doloèena znanja s tega podroèja.
Za profile, ki sem jih navedel kot
ustrezne, je predvideno še dodatno
izobraževanje. Tako bi npr. psiholog na
šoli, ki bi pouèeval ta predmet, moral
osvojiti znanja iz predmetov verstva
sveta, zgodovina kršèanstva, biblija,
etika, sociologija, filozofija religije.
Vkljuèili smo še naèelo, da se diplomanti
Teološke fakultete v okviru dopolnilnega
izobraževanja seznanijo s tem, kako se
religijo obravnava zunaj Teološke
fakultete, recimo na tej fakulteti (na
Filozofski fakulteti, op. av.). In seveda
narobe, da diplomanti te fakultete gredo
poslušat in opravljat doloèene
obveznosti na Teološko fakulteto.
Konèno odloèitev o kadrovskih pogojih
pa sprejme minister.
Koliko ur bo ta predmet obsegal?
Eno uro na teden v zadnjih treh razredih
osnovne šole. Uèenec se odloèa za
izbirne predmete vsako leto posebej. Šola
mora vsako leto ponuditi vsaj šest
izbirnih predmetov, uèenec pa mora
izbrati tri predmete.
Ali lahko razlièno stari uèenci izberejo
posamezni letnik predmeta Verstva in
etika?
To je problem pri vseh izbirnih
predmetih. Zamislili smo si, da ne bi bilo
tako. V vsakem generacijskem letniku bi
vpisali tisto snov, ki je tej starosti
primerna, da ne bi združevali razliènih
letnikov. Uèenec se lahko prviè za ta
predmet odloèi v zadnjem, devetem
letniku in takrat vzame tisto, kar je za
tisto leto predpisano. Dali smo veliko
svobodo uèiteljem, da skupaj z uèenci
presojajo, kaj je primerno. Uèni naèrti
vsebujejo obvezne in izbirne teme.
Uèitelji se lahko z uèenci dogovorijo za
posamezne teme. Situacija z uèenci bo
Na zaèetku stoletja ni bilo dilem. Osebni arhiv Z. M.
verjetno zelo razlièna, upoštevajoè
okolja, iz katerih uèenci prihajajo.
Kako je s seznanjanjem z verskimi
vsebinami v šolah po svetu?
Zelo razlièno. Razlièno glede na
usmerjenost, na obseg, glede na naèin
dela javnih in obveznih šol. Imamo
šolske sisteme, ki v imenu striktnega
izvajanja naèela loèitve države in
državne šole od verskih skupnosti nimajo
posebnega predmeta. Znanje s teh
podroèij skušajo vkljuèevati v siceršnje
predmete - v zgodovino in podobne. To
sta deželi, ki sta najprej in najbolj
rigorozno uvedli loèitev Cerkve od
države - ZDA in Francija. Je pa res, da
tudi v teh deželah v zadnjem èasu
razmišljajo o variantah, kako bi v
programe vendarle vpeljali veè tovrstnih
vsebin tudi (vsaj v Ameriki) v obliki
posebnega predmeta. V veèini evropskih
dežel imajo poseben predmet, ki pa je
praviloma v rokah Cerkve - katoliške ali
protestantske. Cerkve odloèajo o tem,
kdo bo uèil, ne samo po profilu, ampak
tudi osebno, na tem vztraja zlasti
katoliška Cerkev. Odloèajo tudi o
programih, o šolskih knjigah. To je
cerkveni predmet v okviru javne šole.
Tako je v veèini katoliških dežel Evrope.
Takšna ureditev sloni veèinoma na zelo
starih odloèitvah, zapisanih v
konkordatih. Tudi v teh deželah prihaja
do sprememb, ampak znotraj zaèrtanega
okvirja. Dogajajo se spremembe v smeri,
da se ta predmet èim manj bije z drugimi
predmeti. To se kaže v tem, da takšne
predmete vedno redkeje pouèujejo
duhovniki, vedno bolj pa laiški teologi,
zlasti laiške teologinje. Predmet postaja
vedno bolj izbiren. Vèasih so se uèenci
morali odjaviti od tega predmeta, danes
se praviloma prijavijo k predmetu. Strogo
obvezen ni ta predmet nikjer, kajti èe je v
rokah Cerkve, ne more biti obvezen. Tu
gre za naèelo o spoštovanju temeljnih
èlovekovih pravic - èe je predmet
konfesionalen, èe je v rokah posamezne
Cerkve, potem ne more biti obvezen.
Uèenci morajo imeti vsaj pravico, da se
odjavijo od predmeta. Tudi vsebinsko pri
teh predmetih vedno bolj pridobivajo na
teži splošne etiène teme in spoznavanje
drugih verstev na raèun klasiènih
verouènih tem, kot so zakramenti, dogme
itd. Razvoj gre v tem smislu in je na nek
naèin konvergenten - tam, kjer v šoli niso
imeli teh vsebin, zdaj išèejo naèin, kako
bi jih vkljuèili, tam, ker so imeli nekoè
zelo trdo postavljene cerkvene predmete,
pa gredo v smeri približevanja
obièajnemu šolskemu predmetu.
Še enkrat poudarjam, da je na tem
podroèju velika raznolikost, celo znotraj
držav. V Švici ali Nemèiji imamo na
primer vse variante - od tega, da je
cerkveni verouk v šoli, do tega, da ni
posebnega predmeta, pa do tega, da imajo
nekonfesionalne predmete, podobno kot
je pri nas. Pri nas smo se znašli v situaciji,
ko lahko in moramo iskati nove poti, ker
po stari dilemi - ali niè ali cerkveni
verouk v šoli, paè ni šlo.
Kako je z zgodovino verske vzgoje v
Sloveniji?
Predmet, ki ga imamo sedaj, ni predmet
za versko vzgojo v smislu vzgoje za
doloèeno vero in v doloèeni veri. To je
predmet, ki nudi znanja o verstvih,
verovanju in njegovih zvezah z drugimi
podroèji. To ni versko - vzgojni predmet
in kot tak ne nadomešèa in ne nasprotuje
domaèi starševski verski vzgoji ali verski
vzgoji v verski skupnosti. Verska vzgoja
je danes možna zunaj javnih šol - v
verskih skupnostih, v privatnih šolah.
V èasih do prvih let po drugi svetovni
12
POUÈEVANJE
vojni je bil v javnih šolah v našem
prostoru katoliški verouk v rokah Cerkve.
Imel je dolgo zgodovino, uvedla ga je že
Marija Terezija. Cerkev takrat ni bila
zadovoljna, da pride ta predmet v šole;
raje bi imela to vzgojo še naprej v
cerkvenem okviru. Kasneje pa se je to
uveljavilo in verouk je bil v šoli vse do
prvih let po drugi svetovni vojni, do leta
1952. Takrat pa je bil s formalno loèitvijo
Cerkve in države ter zakonodajo o
verskih skupnostih predmet izkljuèen iz
programa in prepušèen Cerkvi oz.
Cerkvam. V okviru Cerkve je potem
vseskozi obstajal z veèjimi in manjšimi
težavami. Po letu 1966, ko je bil sprejet
protokol med Jugoslavijo in Vatikanom,
pa je bil verouk sprošèen - cerkve so ga
lahko organizirale. Verouk se je redno
izvajal v župnišèih. Od takrat pa do danes
je zajemal približno dve tretjini
osnovnošolskih otrok. To pomeni, da je
veèina slovenske populacije šla skozi ta
verouk. Èe se primerjamo, je ta situacija
drugaèna od ostalih socialistiènih držav.
Bile so dežele, npr. Rusija, kjer je bilo do
polnoletnosti sploh prepovedano versko
vzgajati otroke v cerkvah. Na
Madžarskem je bil zelo slabo organiziran,
Cerkve tega niso zmogle, ker so bile
izpostavljene veèjim pritiskom. Na
Èeškoslovaškem pa je bil katoliški
verouk celo vseskozi v šoli in to na
veliko žalost Cerkve. Tam je bil izredno
izpostavljen pritiskom oz. nadzoru. S
tega vidika je bila pri nas situacija
gotovo drugaèna. V drugih deželah so se
po koncu sistema znašli pred dilemo,
kako zdaj mladini zagotoviti versko
izobraževanje in vzgojo, ker sicer dobijo
premalo ali niè. Pri nas te dileme ni bilo,
ker je verouk vendarle potekal. V šolah
pa seveda posebnega predmeta ni bilo,
vsebina se je obravnavala pri ostalih
predmetih. Že leta 1968 smo delali
ankete med dijaki. Osnovna ocena je bila,
da se religiji posveèa premalo pozornosti,
bilo pa je zelo malo glasov v tem smislu,
da se religija obravnava zanièevalno,
sovražno itd.
Kakšna pa je zgodovina predmeta
Verstva in etika, kot je pripravljen
sedaj?
Da, tudi ta predmet ima zdaj že
zgodovino, natanèneje predzgodovino.
Že ob koncu prejšnjega sistema so se
pojavile ideje o tem, ali bi uvedli
poseben predmet in na kakšen naèin. To
je bilo povezano z ocenami, da se religiji
posveèa premalo pozornosti.
O uvedbi verouka ali verskega pouka v
šole se je zaèelo resneje razmišljati po
spremembi politiènega sistema leta 1990
z vprašanji s strani Cerkve in združenj
katoliških staršev. Že takrat je izšla
brošura z vprašanjem Verouk v šole? V
njem so bila poleg kronologije in
pregleda, kako je to v drugih državah,
zbrana tudi mnenja vseh takratnih
verskih skupnosti in vseh politiènih
strank. Mnenja verskih skupnosti so bila
razlièna. Tudi katoliška Cerkev je bila v
dilemi, ali naj nekaj, kar je dobro
uteèeno, prenese v neko drugo sredino in
s tem tvega. Vsaj takrat so bila deljena
mnenja tudi znotraj Cerkve. Kolikor vem,
se nobena izmed strank ni zavzemala za
uvedbo katoliškega verouka v šole.
Najbližje temu je bila takratna SDZ.
Menila je, da bi to uredili približno tako,
kot je v Avstriji. Drugi, tudi Kršèansko
demokratska stranka in Ljudska stranka
so menili, da èe že uvajamo poseben
predmet, potem naj bo ta fakultativen in
ne cerkveni predmet. Stvar se je
nadaljevala v okviru mešane komisije, ki
je bila sestavljena med vlado in Rimskokatoliško Cerkvijo, v kateri naj bi
razmislili in poiskali rešitve za odprta
vprašanja. Tam se je sooèilo dvoje
gledanj - cerkveno, da bi imela svoj
predmet v šoli, in na drugi strani stališèe
takratne vlade (šolski minister je takrat že
bil Gaber), ki je zagovarjala mnenje, da v
šolah ne bi imeli cerkvenega predmeta,
ampak nek èimbolj obièajen šolski
predmet. To je trajalo dve leti. V
podkomisiji za šolstvo so se precej
zedinili glede vsebine, izobraževanja
kadrov, statusa. A potem se je ta proces
prekinil zaradi dvojega: Cerkev se je
vrnila k svojemu prvotnemu stališèu, na
drugi strani pa je stekel proces prenove
osnovnošolske zakonodaje, kjer je bilo
treba rešiti tudi to vprašanje, ki se je
potem rešilo po logiki izbirnih
predmetov.
Uvajanje tega predmeta v šole je bila v
javnosti odmevna tema. Ali je imela
javnost kakšno možnost vplivanja na
odloèanje o pereèi tematiki?
Javnost se je dosti oglašala, pisma
bralcev so v nekem obdobju vrvela od
takšnih in drugaènih pogledov na to
vprašanje. Ankete javnega mnenja redne, vsakoletne in posamiène - so
spremljale in beležile odgovore, ali
hoèejo ljudje poseben predmet, kakšen
naj bo, kdo naj ga uèi... Bilo je veliko
okroglih miz, na katerih so sodelovali
katoliški in nekatoliški predstavniki,
strokovnjaki, tudi druge verske
skupnosti. Ko smo naredili osnutek
uènega naèrta, smo ga preko Urada za
verske skupnosti poslali tudi drugim
verskim skupnostim, da so lahko
prispevale naèelne in konkretne
pripombe. Javnost je v tem smislu gotovo
bila vkljuèena. Težko reèem, kaj od tega
je imelo vpliv na to, kar je nastalo.
Dostikrat je reèeno, da je predmet nastal
politièno, kar je po eni strani res, saj je
šolski sistem tak, da osnovnošolski
predmeti nastajajo in izginjajo s
politiènimi odloèitvami parlamenta,
ministra in tako naprej. Šola je paè
vezana na državo. Kar zadeva same
vsebine pa težko reèemo, da je to samo
politièna izmišljotina.
Poseben del javnosti je bila katoliška
Cerkev. Osnovno stališèe je izrazila že,
ko je bila sprejeta nova šolska
zakonodaja leta 1996. Takrat so škofje
objavili, da po eni strani pozdravljajo, da
bo šola zdaj posveèala veè pozornosti
religiji, poudarili pa so tudi, da ta
predmet, kot je bil predstavljen
parlamentu - torej kot nekonfesionalen in
obièajen šolski predmet - ni v skladu z
njenimi prièakovanji, na vsak naèin ga
nima za svoj predmet, v svoji pristojnosti,
kar je tudi res. Reèeno je bilo tudi, da
Cerkev ne nasprotuje odloèitvi svojih
strokovnjakov, da v okviru svojih
pristojnosti sodelujejo pri tem predmetu.
Rimokatoliška Cerkev ima pred seboj
dvoje: željo, da bi tako kot v veèini
evropskih držav imela svoj predmet v šoli
in da bi pri tem predmetu, kot je bil
postavljen sedaj, imela veèje pristojnosti,
torej da bi ta predmet lahko pouèevali
samo teologi. Sodelovati želi tudi pri
izbiri konkretnega uèitelja. Vseskozi
namreè poudarjajo, da lahko predmet uèi
le nekdo, ki ima sam pozitiven odnos do
kršèanstva, vèasih reèejo tudi, da nekdo,
ki je sam kršèansko veren. S tem se v
bistvu postavi zahteva po nekom, ki bo
presojal, kdo je kršèansko veren. Pojavi
se vprašanje, na osnovi èesa bi to lahko
vnaprej presojal (formalnih pravil verske
pripadnosti, osebne izjave, kršèanskega
življenja - in kaj vse je to...).
Bi za konec dodali še kaj?
Predvsem to, da je v sedanji fazi, glede na
to, koliko hrupa je okoli tega predmeta že
bilo, zdaj ta hrup odveè. Trenutno gre
predvsem za to, da skušamo preizkusiti,
kako bo predmet zaživel. Zaživi pa lahko
le v vzdušju, ki ni stalno politièno in
cerkveno pogrevano. Èe bo uspel, bo
pomenil obogatitev šole, obogatitev
ponudbe, ki jo imajo uèenci. Zastavljen
je tako, da tiste vsebine o verstvih, ki so
bile že do sedaj prisotne, zaradi tega
predmeta niso zmanjšane, niti nista
ogrožena verska vzgoja in izobraževanje,
ki potekata v cerkvah in verskih
skupnostih.
13
SEKTE
Ana Grego
Nevarna razmerja
Sekte doživljajo razcvet predvsem v obdobjih, ki jih zaznamujejo
nenavadni politièni in socialni premiki. S prelomi v družbeni strukturi
nastajajo nova pravila. Kar naenkrat se pojavijo segmenti, ki ne vedo,
kam sodijo, kam so namenjeni, kakšni so odgovori na zanje pomembna
vprašanja. V takšnem ozraèju preproste rešitve za kompleksne probleme
in gotovost v svoj prav, ki jih ponujajo razliène (religiozne) skupine,
prepogosto naletijo na plodna tla.
Pojavu sekt lahko sledimo daleè v
preteklost – število tovrstnih gibanj se je
poveèalo po padcu Rima, porast je bilo
zaslediti med francosko revolucijo,
industrijsko revolucijo v Angliji, na
Japonskem po drugi svetovni vojni…
Èisto blizu nas pa se je zgodilo nedolgo
tega, po padcu komunistiènih režimov.
Kako moèno je pojav sekt in njihovo
delovanje pogojeno prav z družbeno
situacijo, ki jim je pripravila teren,
pokaže že pregled popularnosti razliènih
skupin. V 70-ih, ko je bilo življenje za
veèino ljudi še precej lagodno, so bile
najbolj priljubljene in obiskovane seanse
sekt s ti. programi “razširjanja zavesti”.
Poleg prilagojenih jogijskih vaj dihanja
se je na veliko govorilo o vsekozmièni
enosti in povezanosti, o tem, da ima
posameznik v sebi vse vesolje, prebiralo
vzhodnoazijska ètiva in pisalo dnevnike
sanj. Morda se tako le zdi, a takrat znotraj
sekt še ni bilo veèjih ekscesov, ki bi
šokirali javnost.
Èasi pa so se spreminjali. V 80-ih se je
zaèelo poèasi krhati na gospodarskem in
politiènem podroèju. Pred
brezposelnostjo si ni bilo veè moè
zatiskati oèi, nezadovoljstvo ljudi je po
padcu ideoloških sistemov v 90-ih samo
še narašèalo. Idealna iztoènica za sekte,
ki navidezno polagajo moè posameznika
v njegove roke, mu pripisujejo
odgovornost za vse, kar se dogaja okrog
njega, se poslužujejo psevdoznanstvenih,
pogosto psiholoških razlag delovanja
ljudi in sveta. V ospredje postavljajo
uspeh, denar in moè. Èe so sekte v
preteklosti vsaj delno izhajale iz
nekakšne religiozne osnove, to danes ne
velja veè. Ponekod so celo mnogo bolj
uspešne komercialne sekte (usmerjene v
služenje denarja in dobièek), kvazipsihološke sekte (ukvarjajo se z
razvijanjem osebnosti posameznika,
doseganjem najvišjega potenciala),
okultne sekte (prenašajo svoje videnje
nekega skrivnostnega izroèila), sekte, ki
Ana Grego je študentka psihologije , ki ima lep
glas in stas.
komunicirajo z nezemeljskimi
inteligencami in se pripravljajo na njihov
prihod ipd. Zgodilo se je še nekaj
drugega: èe se je prej samo šušljalo o
sektah in tem, da je njihov vpliv lahko
usoden, je zastrupitev skoraj tisoèih
pripadnikov Jima Jonesa v Jonestownu to
potrdila na precej krut naèin. Leta 1993
smo lahko po televiziji spremljali poboj
pripadnikov Davida Koresha v teksaškem
Wacu. Postalo je jasno, da so sekte
prenevarne, da bi njihov obstoj lahko
zanikali ali do njih gojili “meni se to ne
more zgoditi” odnos.
Pojavila se je potreba po preuèevanju
pereèega kulturnega fenomena.
Poznavanje dinamike delovanja sekt naj
ne bi služilo zgolj detekciji mehanizmov,
ki lahko kvarno vplivajo na razvoj
posameznikove duševnosti, torej
preventivi, paè pa tudi snovanju
ustreznih programov nudenja pomoèi
ljudem, ki so zapustili sekto in se sooèajo
s številnimi težavami na razliènih
podroèjih življenja – fiziènem,
psihiènem, vedenjskem, emotivnem itn.
ZNAÈILNOSTI
Èe iz morja definicij izvzameno klasièna
kršèanska ortodoksna pojmovanja sekt,
lahko ostalim poišèemo tale skupni
imenovalec. Sekta je skupina s poljubnim
številom èlanov in znaèilno piramidno
strukturo razporejanja moèi (na vrhu je
prostor samo za vodjo). Vodstvo in
usmerjanje skupine vedno poteka od
zgoraj in nikoli obratno, mnenja
podrejenih niso upoštevana. Teoretièno
ozadje predstavlja ideologija, ki ni nujno
religiozne narave; lahko gre tudi za
politiène programe, duhovno rast,
okoljevarstvene ideje, alternativno
zdravljenje... Skupina “izbranih” verjame
v posveèenost lastne poti, ki edina lahko
pripelje do nebes, Boga, nirvane, prave
realnosti, polnega potenciala ipd.
Prisotna je stroga delitev med življenjem
znotraj sekte in svetom ”zunaj” ter èrnobelo dojemanje resniènosti. Kontrola nad
èlani skupine se vzpostavi in vzdržuje z
razliènimi tehnikami predvsem
psihološke manipulacije. Prednjaèi ti.
thought reform. Od èlanov se prièakuje,
da se bodo za skupino in njen “sveti cilj”
pripravljeni odpovedati razpolaganju s
svojim telesom, èasom in imetjem.
KDO PRISTANE V SEKTAH?
Strokovnjaki pravijo, da lahko najprej
mirno opustimo stereotip, ki kot
privrženca sekte karikirano predstavlja
izgubljenega najstnika, ki ne ve, kaj bi
poèel s svojim življenjem, ali
zdolgoèaseno žensko. Nadalje je bojda
zmotno razmišljati o sekti kot o neèem,
kar se “prav meni” ne more zgoditi, se pa
lahko dogaja drugim. Raziskave kažejo,
da je povpreèen pripadnik sekte
adolescent ali odrasel èlovek z urejenim
socialno ekonomskim statusom in vsaj
srednjo izobrazbo. Pred vkljuèitvijo v
skupino ne kaže psihopatoloških
znamenj in je duševno zdrav.
Dejstva kažejo, da smo ljudje najbolj
dovzetni za prestop v sekto ob
spreminjanju naèina življenja, prehodih,
pa naj gre za novo službo, šolo. Izjemno
primerni za rekrutacijo smo tudi takrat,
ko smo vsaj malo depresivni,
nezadovoljni ali se preprosto poèutimo
sami. Presenetljivo je, da naj bi kar dve
tretjini bodoèih èlanov sekt prišli v prvi
stik z njimi preko znancev ali prijateljev.
Tistih, ki jih pritegne oglas, plakat ali
neznanec na ulici, je bistveno manj.
Sekte zanimajo prijazni, odprti, po
možnosti altrustièni ljudje, ki se bodo
pripravljeni žrtvovati. Egoistièni,
neubogljivi in vase zaverovani so lahko
kveèjemu vodje sekte, nikoli njeni
pripadniki.
KDO VODI SEKTO?
Praviloma jo vodi en èlovek, ponavadi
moški. Vodji lahko pripišemo naslednje
atribute: dominantnost, sposobnost
preprièevanja, karizmatiènost,
pohlepnost, narcizem. Imeti mora tudi
smisel za organizacijo in manipulacijo.
Usmerjen je v svojo slavo, moè,
uspešnost in samopotrjevanje. Za dosego
teh ciljev previdno izbira sredstva, ki mu
bodo omogoèila èim lažjo pot na vrh.
Sebe proglaša za izbranca, ki naj bi s
pomoèjo skrivnostnega vedenja, ki mu je
bilo posredovano ali ga je ozavestil sam,
popeljal svoje uèence do boljšega
življenja in nekje v prihodnosti do
popolne odrešitve vseh muk in
nevšeènosti. V zameno za ”žrtev”,
deljenje elitistiènega znanja, od
14
SEKTE
podanikov zahteva ljubezen, oboževanje
in brezpogojno sledenje brez
ugovarjanja. “Dober” vodja svoje
pripadnike raje varljivo inspirira in jim
sugerira, kako naj živijo, da bodo sreèni,
kot bi jim postavljal oèitno nesmiselne
ultimate. Šarm je tisti odloèilni dejavnik,
ki omreži; odkrito razkazovanje moèi bi
(vsaj na zaèetku) lahko doseglo
negativen uèinek – èlovek bi se ustrašil.
Ljudje v družbi svojega velikega vodje
sprva uživajo, ob njem se poèutijo
moènejši. Ko se iluzija vsemogoènosti
razblini, pridejo na površje prave barve:
agresija, grožnje, psihièno in fizièno
nasilje, omejevanje in ponavadi se
ljudem šele na tej stopnji posveti, da so
sledili bolnemu umu.
KAJ SE DOGAJA V SEKTAH?
Èeprav se veèina sekt zavzema za to, da
bi imela svoje pripadnike pod stalnim
nadzorom, vse skupnosti svojih èlanov
ne združujejo nujno pod isto streho. To
pomeni, da nekateri živijo v poslopjih
skupine (nimajo zunanjih zaposlitev, ne
hodijo v službo, se ne udeležujejo
družabnega ali družinskega življenja),
drugi pa živijo zunaj, a veliko èasa
preživijo vkljuèeni v dejavnosti sekte.
Dobro organizirane sekte delujejo kot
države v malem – same si pridelujejo
hrano, imajo “zdravstveno oskrbo”,
vzgojni program za otroke, prirejajo
razliène aktivnosti, ki niso neposredno
povezane z dejavnostmi skupnosti ipd.
Zakaj? Sekta tako naèrtno postaja vse
veèji in bolj pomemben del
posameznikovega življenja, pridobiva
vpliv na njegove odloèitve. Preko
osnovanja osebnih vezi z drugimi èlani
sekte postavlja temelje za èustveno
manipulacijo, ki bo sledila.
Procesi, ki se jim bomo posvetili v
naslednjih vrsticah, so prisotni v vseh
sektah, res pa je tudi, da se lahko stopnja
njihove izraženosti od skupine do
skupine spreminja.
Kmalu po vstopu v sekto se zaène
pospešeno oblikovati skupinska
identiteta in slabšati osebna. Novinca
pozorno obdajajo s starejšimi, “bolj
modrimi in izkušenimi” èlani, ki naj mu
bodo v pomoè ob razmišljanju o pravkar
odkriti poti in odpravljanju morebitnih
dvomov. Vzpostavlja se nov naèin
govora s posebnim, insiderskim
žargonom in zaèetki moralnih sodb o
svetu zunaj. Odsvetujejo (in
prepreèujejo) mu stike s prijatelji in
družino, ker ga ne razume in ovira pri
duhovnem razvoju. Bombardiranju z
ljubeznijo in moènimi èustvenimi stanji
(od evforije do žalosti in strahu) sledijo
krajša obdobja osame, po katerih
posameznik spozna, da mu sekta hoèe
dobro. Novinca s pomoèjo skupinskih
seans pripravijo do tega, da pred drugimi
èlani prizna neprijetne spomine iz
preteklosti in mu ustvarijo lažen obèutek
varnosti – zdaj so grde stvari za njim in
nikoli veè se ne bo poèutil slabo, èe bo
sledil pravilom skupnosti. Ko se je
odloèil za življenje v sekti, mora zanj
seveda prispevati “simbolièen dar”, kar je
ponavadi kar celoten posameznikov
prihodek, pogosto pa tudi nepremiènine
in ostalo premoženje.
Na tej toèki je sekta dosegla svoje,
popolno kontrolo nad èlovekom. Njen
naslednji cilj je to umetno ustvarjeno
stanje vzdrževati èim dlje in obenem
kovati èim veèji dobièek. In to sploh ni
veè težko, èe upoštevamo naslednja
dejstva. Veèina sekt vzdržuje red in
disciplino na zelo rigorozen naèin –
pripadniki skupnosti v povpreèju
obèutno premalo spijo (štiri ure na noè
ipd.), se prehranjujejo z nizko
proteinskimi neuravnovešenimi
vegetarijanskimi dietami, veliko èasa
posvetijo meditaciji, mantranju
(ponavljanju svetih imen ali drugih
religiozno nabitih besed), vizualizacijam
in fiziènem delu na drugi strani. Ali,
povedano drugaèe – psihièno in fizièno
so izèrpani in, kakor ugotavljajo
naknadno, v nasprotju s svojimi
prièakovanji, prav niè preveè v stiku sami
s seboj.
ZAKAJ JE TEŽKO ZAPUSTITI
SEKTO?
Nezadovoljstvo pripadnika sekte se
kopièi, dlje kot ostaja njen dejaven èlan,
veè nepravilnosti ga bode v oèi.
Slejkoprej se zaène spraševati po smislu
ostajanja v sekti, obenem pa se sooèa s
strahom pred vrnitvijo v “normalno
življenje”. Mnogo jih ostane samo še
“simbolièen dan veè” prav zaradi te
bojazni. Èemu?
Èloveku se ob prekinitvi življenja v
skupnosti zruši sistem verovanja, smisel,
za katerega je toliko žrtvoval, izpuhti.
Poèuti se zapušèenega in ranljivega, še
vedno odvisnega od skupine, ker se je
popolnoma odrezal od zunanjega sveta.
Pestijo ga notranji dvomi in strah pred
prekletstvom, ki bi ga nadenj lahko
priklical mašèevalni vodja in njegovi
pripadniki. Izèrpan je in zmeden, loèen
od lastne preteklosti èuti še krivdo pred
samim seboj in drugimi, ker se je zapletel
v sekto in prišel tako daleè.
V tem trenutku je odloèilnega pomena
okolica – reakcija družinskega kroga,
prijateljev in znancev. Vsi seveda
opažajo, da je prišlo do regresije na veèih
podroèjih, od komunikacije do vedenja.
Èlovek, ki prihaja iz sekte, je osebnostno
spremenjen: nima ciljev, ne obèuti
ljubezni, navezanosti. Tudi fizièen izgled
se spremeni, pogost je pojav patoloških
sindromov. Kaj storiti?
DEPROGRAMIRANJE
Obstajajo posebni programi
deprogramiranja, ki služijo mentalni
rehabilitaciji. V Ameriki in ponekod po
Evropi potekajo v specializiranih centrih,
ki se ukvarjajo samo s pomoèjo ljudem,
ki so zapustili sekto. Bivšega èlana sekte
najprej oskrbijo z informacijami o tem,
kaj se mu je pravzaprav zgodilo,
poskušajo mu razkriti manipulacijo in
njeno ozadje. Želijo mu osvetliti
filozofske vzorce, ki jih je pridobil med
življenjem v sekti. Zaposlijo ga s
praktiènimi nalogami, ki so povezane z
vsakdanjim življenjem. Pripravijo ga na
sooèanje s psihološkimi in
emocionalnimi neskladji, ki jih bo lahko
doživljal še dolgo po izstopu iz sekte.
Vloga družine in prijateljev med
Mnogo jih išèe izvir resnice. Osebni arhiv M.Š.
15
ZGODBA
procesom deprogramiranja je zelo
pomembna: vsi skupaj poskušajo èimprej
zopet vzpostaviti èvrsto socialno mrežo
in obnoviti stare odnose, kjer je to
mogoèe. Bivšemu èlanu sekte morajo
dati obèutek, da ga sprejemajo in
vzpodbujati njegove poskuse, da bi spet
normalno zaživel. Kot kažejo izkušnje, je
deprogramiranje dolgoroèno uspešen
proces, èeprav lahko traja veè let.
Potrpežljivost je kljuènega pomena.
EPILOG
Razprava o družbeni škodljivosti sekt bi
se resda lahko vlekla v nedogled, a
mnogo bolj kritièno je, èe se o delovanju
sekt ne govori dosti. V Sloveniji je
trenutno registriranih 30 razliènih verskih
skupnosti, številne izmed njih delujejo
po principu sekt. Previdnost torej ni
odveè. Obenem si velja zastaviti tudi
malce bolj globalno vprašanje. V kakšni
dobi živimo, èe cele množice najdejo
svojo sreèo šele v sproducirani laži? Se
nam je zgodil Orwell, ne da bi se sami
zavedali tega?
VIRI:
Deikman, A. J. (1994). The wrong way
home. Uncovering the patterns of cult
behaviour in American society. Boston:
Beacon Press.
Singer, M. T. (1995). Cults in our midst.
San Francisco: Jossey-Bass Publishers.
Škafar, V. (1998). Verstva, sekte,
novodobna gibanja. Celje: Mohorjeva
družba.
www.psy-religion/cults/identifying-acult.html
www.psy-religion/cults/
cult.definition.html
Katja Košir
Iskanja
Adolescenca je obdobje iskanja samega sebe. Je tudi obdobje
intenzivnega iskanja smisla. Obdobje eksperimentiranja in iskanja
alternativ. Vsaka nova ideologija je zato v tem obdobju še posebej
privlaèna. In oèitno so odgovori, ponujeni na tak naèin, vsaj zaèasno
dovolj preprièljivi, da pripravijo sedemnajstletnega fanta do tega, da
vstaja ob pol petih zjutraj in se pokori še do nedavnega zanj popolnoma
nemogoèim zahtevam. Izkušnja N. Š., ki je prijazno privolil v intervju, je
najbrž izkušnja marsikaterega mladostnika. Morda se boste v njej
prepoznali tudi vi…
Verska skupina, katere življenjsko
filozofijo si za nekaj èasa sprejel tudi
ti, se imenuje Gibanje za zavest Krišne.
Kakšna organizacija je to?
sem. Potem pa sem s tem prekinil – kot
bi odrezal.
Organizacija Gibanje za zavest Krišne
je bila ustanovljena nekje okrog leta
1965. Ustanovil ga je Šrila Prabhuphad
iz Indije; zavest Krišne je želel razširiti
na zahod. Pristašev mu ni manjkalo;
najprej se je gibanje razširilo v ZDA,
nato je prišlo tudi v Evropo. V
Sloveniji se je vse skupaj zaèelo okoli
leta 1983; pri nas je Gibanje za zavest
Krišne uradno registrirana verska
skupina.
Skoraj eno leto, a v zadnjem obdobju
sem se že nekoliko ohladil. V tem èasu
sem bil star šestnajst, sedemnajst let.
Kako pa si ti prišel v stik z njo?
V zaèetku me je tja vabila prijateljica,
pa kar nekako nisem želel iti. Nato sem
tja enkrat sluèajno spremljal prijatelja;
bilo mi je zelo všeè in zaèel sem jih
pogosteje obiskovati. In v zelo kratkem
èasu je zadeva postala pomemben del
mojega življenja.
Kaj je bilo tisto, kar ti je bilo tako
všeè, kar te je preprièalo?
Mnoge sekte èrpajo svoje teoretièno ozadje iz
vzhodnjaških religijskih praks.
Že zaèetku so bili vsi zelo odprti in
prijazni do mene; všeè mi je bila
njihova glasba, njihova hrana, njihov
pogled na svet. Vse me je popolnoma
prevzelo – v bistvu preveè. To se je
zgodilo mnogim ljudem, s katerimi sem
se pogovarjal. Ta skokovit preskok. In
to ni dobro. Vsa zadeva bi se morala
zgoditi nekoliko bolj postopno. Sam
sem bil v zelo kratkem èasu popolnoma
njihov, potem pa mi vse skupaj
naenkrat ni bilo veè všeè. Šlo je za
prevelike spremembe. Sam se pred tem
na primer vsak dan kadil travo, tudi pil
In kako dolgo je to trajalo?
Ali lahko na kratko opišeš filozofijo, s
katero si se lahko v tem obdobju tako
poistovetil?
Filozofija Gibanja za zavest Krišne ima
svoje korenine v indijskih Vedah. Pri
pojmovanju èloveka je poglaviten
princip reinkarnacije. Duša naj bi imela
svoj sedež v srcu in naj bi se po smrti
preselila v drugo materialno obliko – v
rastlino, žival, morda spet v èloveka.
To je odvisno od posameznikove karme
oziroma od tega, kakšna so bila njegova
dejanja v tem življenju. Posameznik, ki
služi Krišni in mu je pokoren, ki redno
vsak dan mantra (moli, op.av.), bo
prišel v duhovni svet, kjer bo veèno
popolnoma sreèen.
Ali obstaja v skupnosti, ki si jo
obiskoval, kakšna hierarhija?
V bistvu obstaja. Najvišji so duhovni
uèitelji; vsak èlan dobi svojega
duhovnega uèitelja in se ravna po
njegovih navodilih. Sam nikoli nisem
obèutil, da bi me kdo nadzoroval ali da
bi me poskušal v kaj prisiliti. Moje
izkušnje s to sekto so pretežno
pozitivne.
A kot vsak verski sistem je najbrž tudi
ta do neke mere dogmatièen.
Seveda, striktno se moraš držati
16
ZGODBA
nekaterih principov – vegetarijanstvo,
niè seksa pred poroko, nobenih iger na
sreèo, nobenih drog. A po pravici
povedano se tudi èlani skupnosti tega
ne držijo popolnoma. Ugotovil sem
tudi, da se nekaterih stvari enostavno ne
sme spraševati. Ne smeš pokazati
dvoma v filozofijo Krišne.
Kaj se je s sprejetjem te filozofije v
tvojem življenju spremenilo?
Kot sem že omenil, sem nehal kaditi
travo in uživati alkohol. Postal sem
vegetarijanec, kar sem še danes. Vstajal
sem ob pol petih zjutraj in mantral, kar
je precej velika sprememba za nekoga,
ki rad spi do enajstih. Spat sem hodil
ob devetih ali desetih in tako zveèer
tudi nisem hodil ven. Skoraj vsak dan
sem hodil v Tempelj; obiskoval sem
programe, kjer smo plesali njihove
plese, poslušali predavanja in jedli
njihovo znaèilno hrano.
Kako pa se je na tvoj popolnoma
spremenjen naèin življenja odzvala
tvoja okolica – starši, prijatelji, šola?
Šolo sem redno obiskoval še naprej.
Kar se tièe staršev, pa sem imel veliko
sreèo, ker sta bila oba zelo tolerantna.
Èe bi me starši takrat poskušali ovirati
pri mojem naèinu življenja, bi me
najbrž samo pripravili do tega, da bi se
vere še bolj oklenil in se morda celo
preselil v Tempelj. Tako pa sta me
pustila, da sem ugotovil, da stvar ni
zame. Za razliko od tega pa so skoraj
vsi moji prijatelji jasno pokazali svoje
neodobravanje, kar sem zelo težko
prenašal. Ni mi bilo všeè, da so
kritizirali Krišno in moj naèin življenja.
Morda je imel tudi vpliv prijateljev
vlogo pri tem, da sem to filozofijo
opustil. Sicer se s prijatelji nisem veè
toliko družil, stik z njimi pa sem
ohranil ves èas.
Si v tem èasu kaj pogrešal svoje
prejšnje življenje?
Sploh ne. In prav niè mi ni žal, da sem
šel skozi vse skupaj, saj je šlo za zelo
zanimivo izkušnjo.
Kako zdaj gledaš na svoje tedanje
življenje? Morda kot na fazo, ki si jo
kasneje prerasel?
Pravzaprav res. Najbrž je šlo za fazo v
mojem razvoju, ko sem razmišljal
nekoliko drugaèe, kot razmišljam zdaj.
Pravzaprav je to kar pogost pojav.
Mnogo mladih si Tempelj izbere za
svoje zaèasno zatoèišèe, potem pa vse
skupaj prerastejo.
Kako so se pri tebi pojavili prvi dvomi?
Pravzaprav sem že malo pozabil.
Naenkrat sem opazil luknje v filozofiji;
na nekatera vprašanja niso znali
odgovoriti, nekaterih tudi sploh niso
želeli slišati. Dvomi so prišli
postopoma. Poèasi sem se navelièal
tega življenja. Ni pa se konèalo tako, da
bi kar naenkrat nehal hoditi v Tempelj.
V zaèetku sem jih obiskoval redkeje,
kasneje sploh ne veè. Sploh ni šlo za to,
da bi popolnoma prekinil stike. Še zdaj
tu in tam obišèem Tempelj in èe na
ulici sreèam kakšnega znanca od tam,
se z njim prav prijazno pogovarjam. Ko
sem prenehal prihajati, tudi nisem
doživel kakšnih pritiskov z njihove
strani.
Ali si imel kakšne težave s
prilagajanjem na prejšnji naèin
življenja? Ti je bilo težko zapolniti
praznino, ki se je najbrž pojavila, ko je
odpadel pomemben del tvojega
življenja?
Postopoma sem paè prevzel stare
navade. Nisem veè mantral, nisem veè
bral tovrstnih knjig in nisem veè hodil
v Tempelj. V bistvu praznine niti ni
bilo tako težko zapolniti, saj sem imel
tega strogega naèina življenja preprosto
dovolj.
Pri tovrstnih sektah naj bi šlo tudi za
pranje možganov in podobne
psihološke mehanizme. Ali si kaj
takega obèutil tudi sam?
Morda do neke mere in v blažji obliki.
Po svoje pa je razumljivo, da so želeli
širiti svojo vero in poveèati število
èlanov.
Med ljudmi krožijo razne zgodbice o
ljudeh, ki so živeli sreèno družinsko
življenje, ko pa so prišli v stik z
Gibanjem za zavest Krišne, so
preprosto zapustili družino in šli živet v
Tempelj.
Sam takšnih primerov ne poznam,
verjamem pa, da se dogajajo. Ko
prevzameš to filozofijo, ti je v bistvu
res vseeno za vse ostalo.
Kako pa poteka življenje v Templju?
Zanimivo je predvsem, da so moški in
ženske loèeni. Živijo v isti stavbi, a
dejansko se ne družijo. Družinsko
življenje v Tempelj ne sodi. Èe se
poroèiš, si moraš poiskati prostor
drugje, lahko pa seveda ostaneš èlan.
Èe hoèeš ostati v Templju, si obsojen
na celibat.
Ali imaš kakšne izkušnje z mistiènimi
verskimi doživetji?
To se mi je kar pogosto dogajalo. Ob
petju, ob mantranju, ob plesu. Na
koncu je bilo tega manj, kar je tudi
eden od razlogov, da sem nehal živeti
na ta naèin. V zaèetku sem glasbo
resnièno zaèutil z vsem telesom,
sèasoma pa so bili ti obèutki vedno
manj intenzivni. Podobno se je
dogajalo s plesom in mantranjem. Oni
pravijo temu, da izgubiš okus. Takrat
se moraš potruditi, da ga dobiš nazaj.
Jaz se paè nisem.
17
INTERVJU
Ana Grego & Luka Komidar
Iskanje Boga v samoti
Intervju s patrom Josipom
Potem ko so naju v stiškem samostanu hladno zavrnili, je bila zgodba v
Pleterjah èisto drugaèna. Ko sva dobro uro vožnje z avtom od Ljubljane
ugibala, kakšen bo pater Josip, ki je po telefonu deloval zelo prijazno, se
nisva najbolje odrezala. Pater Josip ni debelušen menih, kakršnih smo
navajenih iz ameriških filmov. Nasprotno, njegova energiènost, vitalnost,
odprtost in navdušenje nad življenjem naju je moèno presenetilo.
Priznava, da sva se vprašala, èemu se je odloèil prav za ta “poklic”, ko je
vendar tako oèitno, da bi lahko uspešno poèenjal tudi kaj drugega. Ob
domaèem cvièku in brieju sva poèasi ugotavljala, zakaj.
Nam lahko na zaèetku poveste nekaj
osnovnih podatkov o samostanu tu v
Pleterju? Kateremu cerkvenemu redu
pripadate, kakšna je njegova
zgodovina?
Èe se zaènemo pogovarjati o zgodovini,
bi vama lahko odgovoril kar tako, kot so
odgovorili meni, ko sem bil tukaj še
novinec… K nam prihajajo na duhovne
vaje tudi iz drugih redov, pa smo nekomu
iz reda malih bratov Charlesa de
Foucaulda zastavili isto vprašanje in je
rekel, da najbrž mi vemo o tem veè kot
on. (smeh) No, nekaj osnovnih podatkov:
naš ustanovitelj je Sv. Bruno, kanonik in
profesor v Reimsu. Živel je v enajstem
stoletju, red je bil ustanovljen 1084-ega.
Takrat se je odvijal boj za investituro, to
je bil èas, ko so bili svetovni velikaši tudi
škofje. Seveda je tudi papež želel “biti
glavni”, zato se je bojeval s cesarjem.
Obenem je bil to tudi duhovni boj za
prenovitev Cerkve. Ideja Sv. Bruna je
bila osnovati skupnost, podobno
zaèetkom Cerkve, življenju samotarjev,
pušèavnikov, ki so se bolj poglabljali v
duhovno življenje. Ideal mu je bila “Luè
z Vzhoda”, kot je to poimenoval sam.
Tako se je skupaj s šestimi tovariši po
hudem sporu s škofom v Remsu umaknil
v odmaknjeno alpsko pokrajino, v hribe
blizu Grenobla. Kraj se je imenoval
Cartusia, danes Grande Chartreuse. No,
Bruno ni namerno ustanavljal reda, on je
samo želel živeti na tak naèin in kmalu so
zaèeli prihajati še drugi. Ob pomoèi
grenobleskega škofa so se zaèeli širiti.
Pleterje je bilo ustanovljeno 1402-ega.
To bi bil nekakšen kratek oris.
Ana in Luka po obisku samostana vse pogosteje
razmišljata o skupnem iskanju vrhunskih
doživetij v samoti.
Najbrž je življenje pod samostansko
streho zelo specifièno, urejeno na
poseben naèin. Katerim pogojem morajo
zadostiti novinci, da jih sprejmete?
Obstaja npr. starostna meja, podrobno
poznavanje svetopisemskih del, teorije
ipd?
Obstaja starostna meja, sprejemamo
novince od 20 do 45 let. Starejših ne, ker
se vanje ne izplaèa veè ”investirati”.
(smeh) No, resno…, kot sta rekla že sama,
naèin življenja je zelo specifièen in vi
kot psihologi dobro veste, da pri 45-ih
èlovek težko moèno spremeni slog
življenja. Pri dvajsetih pa tudi ni preveè
priporoèljivo, tako kažejo tudi izkušnje.
Ni pametno, spet s psihološkega vidika,
ker èlovek še ni zrel na emocionalnem
podroèju. To je takoj oèitno. Jaz sem
prišel z 28-imi in sem imel za sabo veliko
stvari.
Pogoji so pa najprej formalni: mora biti
kristijan, kršèen in z vsemi ostalimi
zakramenti, ne sme biti poroèen ipd.
Mora biti telesno in duševno zdrav, tega
ne smemo zanemarjati. Èe ni mentalno
zdrav, je lahko naèin življenja v
samostanu zanj zelo nevaren. To se je že
pokazalo. Sicer pa je zelo pomemben
duhovni motiv. Sam se v samostanu prvi
pogovarjam z ljudmi, ki pridejo, in jim
zastavim vprašanje: Zakaj si prišel? Èe
npr. èlovek reèe, da hoèe stran od
ponorelega sveta, to ne zadošèa. To je
popolnoma neustrezno, negativno. Lahko
mu odgovorim samo, da svet nosi s sabo
in ga bo našel tudi tukaj. To je ena stvar,
drugo je, ko reèe, da bi rad našel mir. To
spet ne gre, ker so že stari pušèavniki
dejali, da je pušèava res mesto sreèanja z
Bogom, a tudi z demoni. Znotraj
samostana se lahko sreèaš s svojimi
temnimi stranmi še mnogo bolj kot zunaj.
Pušèava je boj, ni miru. Ustrezno
formuliran motiv pa bi bil: Prišel sem
zato, da bi iskal Boga v samoti, torej èisto
duhovni motiv. Naš red je
kontemplativen, ne ukvarjamo se z
ljudmi kot pastoralni redovi.
Koliko èasa pa traja pripravništvo?
Mi to obdobje imenujemo formacija – od
pripravništva do slovesnih zaobljub traja
približno osem let, potem si šele “cel”
menih. V tem èasu naj bi èlovek spoznal
stvari in se dokonèno odloèil.
Kakšne pa so te zaobljube? Obstajajo
prej še kakšne delne, da novinec
postopoma napreduje?
Seveda. Pri nas gre to takole: ko se
kandidat odloèi, da bo poskusil, je
najprej nekaj èasa v civilu. To lahko traja
od treh mesecev do nekje pol leta,
medtem on opazuje in mi tudi. Èe se mu
potem zdi, da bi bil pripravljen na tako
življenje in se tudi nam zdi primeren, se
zaène postulatura. Zaène nositi èrn plašè,
kapico, to traja nadaljnih tri do šest
mesecev. Spet nadzorujemo potek
dogajanja in èe je za obe strani pozitiven,
nastopi glasovanje zanj. Gre za tajno
glasovanje polnopravnih èlanov, kjer
vsakdo izmed njih izrazi svoje mnenje o
kandidatu. Èe je primeren, zanj odda bel
fižol, drugaèe èrnega in o izidu odloèi
veèina. Po glasovanju postane novinec,
dobi meniško obleko. Noviciat pod
posebnim vodstvom magistra traja dve do
tri leta. Magister skrbi za duhovno
vzgojo. Šele tukaj se zaène formacija v
ožjem pomenu, zdaj se uvaja v bolj
meniški naèin življenja, magister ima
pogoste pogovore z njim. Èe je tujec, se
uèi slovenšèine, seveda tudi latinšèine,
ker je naša liturgija vsa v latinšèini.
Potem sledijo nove volitve in novinec
postane ti. mali profes, še vedno pod
vodstvom magistra. Ne nosi veè èrnega
plašèa, to simbolizira rojstvo novega
èloveka. Po treh letih je spet tajno
glasovanje in potem je že pod vodstvom
priorja, glavnega v samostanu. In potem
konèno sledijo slovesne zaobljube, ki se
ponavadi odvijajo na posebne cerkvene
praznike.
18
INTERVJU
Se vi svojih zaobljub še spominjate?
Kakšni obèutki so vas navdajali ob tako
pomembni prelomnici?
Se jih spominjam, ja…, še nisem toliko
star… (smeh) Jaz sem bil že prej precej
realistièen, tako da nisem bil ne vem
kako vzhièen, ko se je zgodilo. Je pa bil
na nek naèin to trenutek predanosti in
odprtosti. Pomisliš: odloèam se za celo
življenje. Dopušèaš in se zaupaš neki
presežnosti, da te sprejme vase.
Zavedava se, da nama ne morete dati
univerzalnega odgovora na to vprašanje,
pa vendar: kaj se ponavadi zgodi
mlademu fantu, da se odloèi postaviti
svet na stranski tir in na prvo mesto
Boga? So to pretresljivi, enkratni
dogodki (npr. življenjska kriza, med
katero se posameznik zaène spraševati o
smislu) ali gre bolj pogosto za obèutke,
ki se poèasi krepijo?
Kot sta rekla, univerzalnega odgovora ni,
ker se to spreminja od èloveka do
èloveka, lahko pa povem, kako se je to
zgodilo meni. Šlo je za postopno
razmišljanje o tem, bila je pa tudi kriza.
Težko je nekaj na hitro povzemati, ker je
to paè življenjska zgodba. Prihajam iz
tradiconalno verne, kmeèke družine,
vendar sem takoj po osnovni šoli odšel v
Zagreb v gimnazijo. In to je bila že prva
loèitev od družine. Sem precej socialna
osebnost, vedno sem imel veliko
prijateljev, bil sem v središèu. Že v
osnovni šoli sem bil majhna barabica.
Takrat se je pobožnost združevala z “biti
dober”. In to nikakor ni šlo. Zanimala pa
me je astronomija in ukvarjal sem se z
Pater Josip.
razliènimi vprašanji, tudi svojo filozofijo
sem zaèel “delati”… (smeh) Ja, vprašanja
o neskonènosti v èasovnem in
prostorskem smislu. V gimnaziji se je
potem to nadaljevalo, samo da sem bil
takrat že malo veèja baraba. Prvi letnik
sem naredil, drugega sem gladko padel,
dobil sem ukor pred izkljuèitvijo. (smeh)
No, potem sem vseeno konèal… Èeprav
sem bil zelo družaben, pa sem imel vedno
še nek drugi svet. Dvojna osebnost. No,
ne shizofrenièna! (smeh)
…da nas pomirite, ne.
Ja… Vedno sem iskal smisel življenja.
Èas je tekel in ob koncu gimnazije je
razpadla tudi naša družba, bili so še drugi
dejavniki in prišel sem v eksistencialno
krizo. Veliko sem iskal in dobre
odgovore so mi dali eksistencialisti, pa
tudi budisti. Poglobljeno sem razmišljal,
astronomija me je pripeljala do fizike, ta
do filozofije, naprej v literaturo. Nekaj
èasa sem bil tudi marksist, težki ateist,
vendar sem najbolj ustrezen izraz svojih
duhovnih iskanj in problemov potem
našel v eksistencializmu. Takrat je bil to
izraz mojih obèutenj. Potem, na fakulteti,
študiral sem pedagogiko, je prišlo do
hude eksistencialne krize, muèilo me je
vprašanje smisla. Pustimo psihološko
tolmaèenje, sam sem našel boljšega
recimo v zen budizmu – šlo je za trenutno
doživetje nièa, tega, da je vse prazno. Prej
se nisem ukvarjal z religioznimi sistemi,
potem pa sem zaèel na veliko brati, od
Hessejevega Sidharte naprej. Dostojevski,
Kafka, Mann, Hoelderlin, Rilke, Trakl…
Hessejev Sidharta je bil sluèajno sreèanje
z neèim popolnoma drugaènim, ki me je
sicer navdušilo, toda ni dalo res
življenjskega odgovora. Tega sem tedaj
našel predvsem v izvirnem, thera vado
budizmu, pa tudi v tibetanskem budizmu,
zenu in taoizmu. Zame je bilo to neko
razodetje, a intenziteta je poèasi izginila.
Na faksu smo spet veliko žurali, sem pa
vseeno že razmišljal tako, da tudi èe se
bom poroèil, bom šel recimo na Cejlon –
tam je takrat živel Veljaèiæ, ki je predaval
indologijo v Zagrebu in je potem postal
budistièni menih – za nekaj mesecev, da
bom premislil, kaj hoèem s svojim
življenjem. A èe zdaj pogledam nazaj, so
bile vse teorije, naèrti. Rad se spominjam
tega obdobja. Mnogo prijateljev,
prijateljic, punc, lagodno življenje,
denarno sem bil preskrbljen. In potem mi
je, ko sem bil že absolvent, umrl oèe.
Moja družina je prièakovala, da bom jaz
prišel na posestvo. Odnosi med nami so
bili res ljubeèi, prava familija, imeli smo
se radi. Imam še starejšo sestro, ki je bila
v Zagrebu in jaz sem èutil dolžnost, da
sprejmem odgovornost za posestvo in
pridem nazaj. To je pomenilo prelom vezi
s prijatelji in obenem me je moèno
prizadela tudi oèetova smrt. Doma sem
skrbel za vse in zraven še diplomiral… S
svojo punco sem imel tudi dokaj èvrsto,
trajno zvezo, ki je bila obenem moèno
intenzivna in “problematièna”, kot je to
mogoèe le pri dveh trmoglavih
samostojnih osebah. Neprestano pa sem
imel obèutek, da je oèe umrl namesto
mene; sam sem bil namreè takrat v
bolnišnici zaradi vnetja mandeljev. Vem,
niè tragiènega, ampak moj organizem je
bil dokonèno izèrpan zaradi
neprimernega sloga življenja. Zadelo me
je pravzaprav vse skupaj – oèetova smrt,
moje poglobljeno iskanje… Premisliti
sem moral za nazaj, pogledati na
življenje. Ni me toliko zanimalo verstvo,
zanimalo me je mirno mesto, kjer bi se
lahko ukvarjal z meditacijo. Ambient, ki
bi ustrezal mojim duhovnim iskanjem.
Seveda sem najprej hotel iti na Vzhod.
Potem sem uvidel, da èlovek težko
prestopi svoj kulturni krog in zaèel iskati
tukaj. Prišel sem sem in ugotovil, da je
obstaja stvar, ki mi ustreza. To je bilo to.
Kako pa ste takrat doživljali loèitev od
svoje družine, prijateljev…? Kakšne
odnose imate z njimi danes?
Jaz sem bil že pri petnajstih precej
neodvisen od družine, seveda ne
emocialno. S prijatelji iz gimnazije,
fakultete se potem, ko sem se vrnil
domov, nismo veè toliko videvali, šele
danes prihajajo nekateri spet na obisk.
Tudi ko sem se odloèal za samostan, smo
imeli kontakte, ko pa sem sporoèal svojo
odloèitev, je nevihta že minila – jaz sem
vedel, kam me vleèe. Loèitve od mame in
sestre pa nisem èutil kot nekaj težkega,
ker sem se že navadil živeti “sam”. Lahko
prihajajo na obiske, za nekaj dni, imamo
posebne prostore za ženske…(smeh)
Ravno pred nekaj dnevi smo gostili veè
angleških èasnikark. Seveda so vprašale,
zakaj ženske nimajo vstopa v veèji del
samostana. In sem rekel, da zaradi “scent
of a woman” … (smeh)
Življenje meniha je zapisano veri. Kaj pa
trenutki dvoma, tako znaèilni za nemiren
um èloveka? Kako premostite ta
prepad?
Znaèilno je, da pride do veèje krize pred
slovesnimi zaobljubami. Lahko pride do
zelo moènega doživljanja razliènih
obèutkov, skoraj na pol parapsihološke
stvari. Težko je opisati, kaj se takrat
19
INTERVJU
razlikujejo od samostanskega utripa
pred stoletjem, dvema? Se vam zdi prav
tako, ali menite, da bi veljalo kaj
“posodobiti”?
V starih pravilih, regulah, je bilo tudi
veliko nesmislov, vsekakor. Pomembno
pa je tudi, v kakšni luèi pogledaš na
stvari, kako jih razlagaš. Brez poznavanja
okolišèin lahko drugaèe takoj reèeš: Ti
ljudje so bili pa nori. Vèasih so bili
menihi tudi šibani, imeli so zapor…
Razumljivo, ni bilo selekcije, notri je
bilo tudi nekaj barab. Samostan je bil kot
vas, majhna država, vse so imeli. Treba je
bilo narediti red.
Samostanski kompleks v Pleterju.
dogaja v èloveku. Ostalo je tudi veliko
zgodb o izkušnjah, ki so jih imeli
pušèavniki, in èe primerjamo, se ne
razlikujejo dosti od današnjih. Dvom
pride, sistem se poruši. Kaj narediti, ko
prideš v podobno situacijo? Mogoèe se
lahko oprimeš èesa, vzameš koga za
zgled, kako ravnati. Je pa treba imeti pred
oèmi, da je kriza èas napredka. Res je, da
oznaèuje obdobje, ko ne kontroliraš
stvari, si prepušèen kot trs na vetru. Npr.
svetnica mala Terezija, ki je pred smrtjo
prišla v težko krizo in je rekla, da se ji
vsiljujejo popolnoma ateistiène misli.
Niè ne obstaja, sama praznina. Kljub
temu je dodala, da se bo obdržala na tem,
kar paè obstaja, ne glede na to, za kaj gre,
kaj je to. Crisis (gr.) je odloèitev. Èe
èlovek vztraja in ima dovolj moèi, se bo
dejansko nekaj rodilo. Stari pušèavniki
so uporabljali razliène naèine. Neka
zgodba pravi, da je iskalcu ob pojavu
skušnjave, da bi šel, vodja, nekakšen
guru, modri starec, rekel: “Ostani še
danes.” In je to govoril dvajset let, ko je
konèno našel mir. Drugaèna izkušnja je,
ko obèutiš temo, popolno praznino, ne
moreš jesti, ne moreš veè spati… To je
zelo nevarno. Niè ne moreš, ne
razmišljati, ne moliti. Takrat lahko samo
ležiš, èakaš in potem ti odleže. Morda se
sliši slikovito, ampak tako se to dogaja.
Ni lahko razumeti, èe nimaš sam izkušnje
s tem.
Veliko svojega èasa posvetite
kontemplaciji, molitvi, delu… Nama
lahko opišete obièajen dan v
samostanu?
Vstajamo ob šestih zjutraj, ob 7:15
imamo skupaj mašo. Kartuzijani smo po
definiciji skupnost samotarjev, to se
udejanja predvsem v življenju v celici.
Skupnost kot taka pa pride do izraza, ko
se trikrat na dan zberemo skupaj v cerkvi.
Ob 15:45 imamo veèernice in ob 23:30
imamo še enkrat liturgijo. To lahko traja
tudi do 02:30.
… pestro noèno življenje (smeh) …
Ja, smo zamenjali noè in dan, kot vi,
študenti (smeh). No, bioritem se ti èisto
prilagodi, navadiš se. Sam grem vedno
spat ob treh, ker prej še meditiram, in
vstajam ob šestih. Èas od vstajanja do
jutranje maše je namenjen branju,
meditaciji… Spored za novince po maši
je tak: branje, roèno delo, študij, molitev
v celici, kosilo, sledi rekreacija. Ob enih
je druga molitev. Razpored je povzet po
judovski liturgiji, sedemkrat na dan se
moli. No, potem sledi spet roèno delo,
študij, veèernice, malo prostega èasa. Ob
petih je veèerja, ki je ni od 14. septembra
do velike noèi.
Zakaj pa ne?
Tudi zajtrka ni. (smeh) Hoèemo biti
“schlank”! Ne, enostavno zato, ker ni
potrebe. Tudi mesa ne jemo. To je
vprašanje duhovnih sredstev. Askeza je
naèin življenja, kjer pozorno izbiraš
primerna sredstva, ki te bodo pripeljala
na cilj. Potrebujemo, predvsem patri, zelo
malo energije, ker se ne gibamo veliko. Iz
izkušenj v preteklosti pa tudi vemo, da
veliko hrane in predvsem meso negativno
vpliva na duhovno življenje, vzbuja
mesenost.
Se te dejavnosti in opravila moèno
Na vsaki dve leti se sreèujejo priorji
veèih kartuzij in razrešujejo aktualna
vprašanja. Bistvena stvar, ki doloèa
identiteto reda, ostaja ne glede na vse. Za
nas je to samota. Druge tekoèe stvari, ki
se mogoèe morajo prilagoditi duhu èasa èeprav se zastavlja vprašanje, kaj to sploh
je - o tem se pa razpravlja, razmisli.
Dinamika razvoja reda pa ni niè slabega,
prej nasprotno.
V èem pa vidite smisel samostanov,
kakšno je njihovo poslanstvo?
Spet je težko vse zaobjeti v nekaj
besedah. Smisel je, kot sem že rekel,
iskanje Boga v samoti. Duhovni proces
zorenja na osebni ravni in tudi za
skupnost. Poslanstvo pa je za red našega
kova skoraj nemogoèe “opravièiti”.
Molitev za ves svet – to se zdi nekaterim
zelo neproduktivno. Zakaj ne uporabite
svojih talentov v drugih poklicih, nas
sprašujejo. Meni pa se zdi, da je “zunaj”
ogromno pametnih ljudi, tudi takih, ki
hoèejo pomagati. Nihèe ni nepogrešljiv.
Mi verjamemo v neko drugo stvarnost, v
nekaj veè, v Castanedovo “separate
reality”, èe hoèete (smeh). Èe se posreèi
vdor na drugo stran, je mogoèe ta za
èloveka veliko bolj uèinkovita. Možna je
tudi drugaèna pomoè. Vsakdo gre po
svoji poti, mi npr. pojmujemo duhovna
sredstva za najbolj aktivna.
Meniški naèin življenja je drugaèen od
življenja civilnih oseb – celibat,
izoliranost, stroga disciplina in red… To
zagotovo trajno in na poseben naèin
vpliva na razvoj menihove osebnosti. Ali
so takšni pogoji nujni za obstoj
samostana kot institucije in za
uresnièevanje njegovih ciljev? Ali brez
tega ne bi šlo?
(res prisrèen sprošèen smeh) Brez èesa?
Recimo brez celibata … (smeh)
20
INTERVJU
Ja, to je vedno aktualno, ta celibat… Na
splošno nobena ustanova ne funkcionira
brez reda. Vsaka izbere svojemu
poslanstvu ustrezna pravila. Vsak cilj
zahteva svoja sredstva. Kar se pa celibata
tièe, ne vemo, mogoèe bo že naslednji
papež ukinil celibat za duhovnike, za
menihe pa to ne pride v poštev. Gre za
razliène stvari, redovniki namreè v
zaobljubah damo besedo Bogu:
zaobljubo poslušnosti, èistosti in
uboštva. Èistost pomeni nedeljeno
odloèitev za “nebeško kraljestvo”, kjer
se, kot pravi Jezus, “ne bodo ne možile ne
ženili, ampak bodo kot angeli”. Kaj ta
“angeli” pomeni? To si lahko razlagamo
tudi v smislu Platonovega mita o
androginu, kot popolno združitev
moškega in ženskega pola v èloveku.
Èe si torej prišel iskat Boga, absolut,
vsezaobjemljivo, kar zahteva nedeljeno
pozornost in motivacijo, in se potem
zaèneš ozirati za kakšnim dekletom, si
kar naenkrat razcepljen na dvoje, ne veš
veè, kaj bi. Oboje skupaj ne gre in si v
težavah.
Ali lahko po vašem mnenju vsakdo
postane menih ali so za to primerni le
redki? Èe so, katere lastnosti naj jih
odlikujejo?
Vsekakor ni vsak primeren za meniha,
nikakor ne. Prvi filter so že “sprejemni
pogoji”, obstajati mora še moèna volja,
želja… Kartuzijanov je na svetu
približno 400, kar je zelo malo. V šali
pravimo, da je vsak izmed nas vreden 15
škofov. Evangelij pravi, da je veliko
poklicanih, a malo izbranih. Mi
dodajamo, da je k nam malo poklicanih, a
še manj izbranih. Res, veliko fantov
poizkusi na tej poti, a ni vsak primeren.
Treba je imeti predispozicije, kot jih je
treba imeti za vsak poklic, èe ga želiš
uspešno opravljati in zraven biti
zadovoljen.
Pleterski samostan je znan po svoji
strogosti in zaprisegi molku. Ali lahko o
tem poveste kaj veè?
Pri nas se na hodnikih ne govori, drugje
pa pravzaprav tudi ni kakšnih posebnih
priložnosti. Po maši si menihi med seboj
izmenjajo, èe imajo kaj za predebatirati,
potem gredo v svoje celice, kjer je spet
tišina. Pogovora ni veliko, je pa dovolj
neverbalne komunikacije, že samo v
cerkvi, med obredi. Z leti se izostriš v
tem, že majhen gib ti nekaj pove, cela
skupina to èuti. Drugaèe pa hodimo ob
praznikih in nedeljah popoldne na
rekreacijo, na sprehode, èe prej ne
zbežimo na nogomet ali košarko, in
takrat je prilika za pogovor. Vsak
ponedeljek hodimo na sprehode izven
samostana, ki so lahko zelo dolgi.
Trudimo se, da bi se vsak pogovarjal z
vsakim. Na zaèetku, ko fant pride v
samostan, mu je tudi s tega vidika
najteže, ker nima nobene pametne
komunikacije, ki je je bil navajen prej,
nikogar ne pozna. Èe pride preko tega
stadija, je na konju in stvari se obraèajo
navzgor. Poveže se s skupnostjo, zaèuti,
da smo ”vsi eno telo in ena duša”, skoraj
telepatsko se navadi sporazumevati. Ta
subtilnost pomeni tudi to, da ima vsak
posameznik vpliv na skupinsko
dinamiko, èuti se, èe ima krizo, èe je
prišlo do konflikta.
Se zgodi tudi to, da po prestanem
preizkusnem obdobju kdo zapusti
samostan (ker ne zdrži, mu ni všeè)?
Obstajajo v takih primerih kakšni
posebni ukrepi?
Nikakršnih sankcij ni, razen tega, da
èloveka mogoèe ne bi sprejeli nazaj v
samostan. Drugaèe pa ne, saj ni v zaporu.
Mislite, da bi lahko potegnili
vzporednice med poklicem psihologa in
duhovnika? Vsak na svoj naèin se
ukvarjate z notranjimi stanji ipd.
Konèno ste prišli na domaèe podroèje,
kajne (smeh)… Mogoèe bi se bilo bolj
tehtno pogovarjati o tem. Vprašanje je
zelo kompleksno, ker bi lahko zaèeli
izhajati iz tega, kaj vam pomeni psiha,
kako dojemate… Kje in kdaj naj nastopi
psiholog in v katerih primerih duhovnik?
Kaj definira èloveka, kakšen je v svojem
bistvu – to so temeljna antropološka
vprašanja. Mi èloveka vidimo kot unijo
duha, duše in telesa, te tri strukture niso
loèene. Indijci in Grki so imeli dobre
poglede na to. To je kasneje vplivalo tudi
na sholastiko, Sv. Tomaž je rekel, da je
duša na nek naèin vse. V sebi zaobjemaš
vse. In ker priznavamo obstoj nekega
duha, je to teološko vprašanje. Med
psihologi se mi zdi tukaj zelo
kompleksen Jung, ko obravnava
vprašanja s strani morale in duhovnega.
Psihologa lahko najdeš tudi v kuti.
Bi radi na koncu še kaj povedali
študentom psihologije?
Niè posebnega. Mogoèe se nam bo kdo
kdaj pridružil… (smeh)
Saj bi objavili še telefonsko številko,
samo imamo premalo fantov, da bi jih
kar pustili… (smeh)
Potem je tako kot je bilo z mano. Na
faksu sem bil ¨blažen med ženami¨…
(smeh) In mi ni žal, da je tako – niti za
nazaj, še manj za danes.
Glavni vhod v samostan.
21
PSIHOLOGIJA KOT RELIGIJA
Rok Podkrajšek
Nova religija?
Verovanje je nekaj, kar naj bi imel vsak. Po nekaterih opredelitvah
življenje brez verovanja sploh ni možno. Ob vseh ponudbah o tem, v kar
se da verovati, so klasiène religije vèasih èisto odveè. So preveè
konzervativne in premalo individualistiène, zato se v veèini primerov ne
moremo resnièno identificirati z njimi. Tudi o kultih in sektah nimamo
preveè dobrega mnenja. Preveè slabega so nas nauèili o njih. Verujmo
torej v nekaj drugega. V nekaj, kar je dovolj sodobno, v nekaj, kar nam
lahko resnièno olajša življenje, ne da bi karkoli zahtevalo v zameno. V
nekaj objektivnega, kar nam lahko daje obèutek duhovne rasti in nas ne
vodi nekam kar tako na slepo, kar nam omogoèa, da pridemo v stik s
tistim resniènim jazom, ki je izgubljen tam nekje v vseh nas. In na koncu
koncev ima to že akademsko veljavo. Se sploh kdo lahko upira tovrstni
ideologiji? Saj je vendar idealna. Vsakdo se lahko poistoveti s tem. Skoraj
neverjetno je slišati, da nekaj takega res obstaja. Nova religija, ki vleèe za
sabo maso ljudi. Religija, ki se jo da kombinirati z drugimi, saj nima Boga
in je vzameš, kolikor želiš, kadarkoli želiš. Ime? Psihologija.
Da. Tudi psihologija je svojevrstna
religija. Vendar ne vsa. Množièno
ideološko podlago ima samo tisti del, ki
je izšel predvsem iz psihoanalize in
kasneje iz humanistiène psihologije.
Vzporednice z religijo se da potegniti
predvsem zato, ker tudi te smeri v
psihologiji analizirajo dogajanje v
èloveku in postavljajo kriterije o tem, kaj
je prav in kaj narobe. Danes je iz teh
smeri izšla nova, ti. popularna
psihologija, katere korenine zasledimo v
Združenih državah. Èe samo malo
sledimo dogajanju, lahko vidimo, da tam
obstaja brezkonèno število avtorjev in še
prihajajo novi in novi, ki trdijo, da je
njihova ideja tista prava, tista
ultimativna, ki predstavlja dokonèni
odgovor na vsa vprašanja. V glavnem se
vse suèe okoli tega, da je potrebno ljubiti
samega sebe, da je potrebno gledati nase
kot na kozmièno energijo, da stvari niso
tisto, kar nas uèi uradna znanost, saj je
življenje njih nauèilo drugaèe in drugaèe
pomeni prav ipd. In delèek njih je v vseh
nas, zato jih razumemo in oni razumejo
nas. Èe vzpostavimo pozitiven odnos, se
nam bo ta maksimalno obrestoval. V
Slovenijo so tovrstne ideje zaèele
prodirati ob koncu osemdesetih z nekaj
knjigami, ki so tudi pri nas postale
uspešnice. V zadnjih letih pa so zaèele
tovrstne ideje množièno prodirati k nam
in oèitno smo jih lepo sprejeli.
Rok Podkrajšek ima rad oblaèila z dizajnerskimi
všitki, poleg tega pa je že nekaj mesecev zelo
sreèno zaljubljen.
RAZVOJ NOVE RELIGIJE...
Zanimivo je, da so zaèetniki idej, na
katerih se potem razvije ideja selfa,
veèinoma duhovniki oziroma pridigarji,
ki so podali svojo interpretacijo Svetega
pisma. Prav oni so postavili temelje z
izrazi, kot so samorealizacija, postati
prava oseba, in seveda z idejami, ki so
sledile iz tega. Prav tako se že tukaj
sreèamo z nenavadnimi skupinskimi
terapijami. Nadgradnjo in izgradnjo teh
idej potem predstavljajo psihoanalitiki in
humanisti. Slednji so oblikovali svoje
terapevtske skupine. Te so delovale na
mnogih principih. Šlo je za sooèanje s
svojimi pozitivnimi in negativnimi
èustvi, s tem, da so se ukvarjali z nekim
problemom do ekstrema in bili ti.
celebrity victim (po Vitz, 1994), torej
zvezda v svoji skupini, ker so imeli nek
problem. Nadaljevalo se je s
transakcijsko analizo in vedno veèjim
poudarkom na egu, jazu, v izvirniku
selfu, po èemer se danes imenuje
psihologija selfa. Sledilo je obdobje, ko
je katolištvo oèitno doživelo hud udarec,
saj je zavladala ideja, da je življenje
tvoje in si zato lahko sam izbiraš svoje
vrednote (est & forum terapija). Posledica
tega je bila, da so ljudje izbirali denar in
udobje, ki je svojstveno nadgradnjo
doživel v neke vrste seksualni revoluciji.
Zaèel se je pojavljati princip “seks v
servisu ega”, na podlagi èesar so nekateri
avtorji izgradili idejo o odprtem zakonu.
Ljubezen namreè tudi sprejemaš in
oddajaš skozi spolnost. In èe je zakon
dovolj zrel, lahko vkljuèuje tudi druge
ljudi, tudi seksualno. Zamisel je bila
oèitno mnogim dovolj všeè, da so jo
veselo prakticirali, èemur je sledilo
obdobje masovnih razvez (ironièno,
loèevali so se tudi avtorji tovrstnih idej).
Ta veja je poèasi uplahnila, naprej se je
gradilo na selfu.
Selfizem v bistvu predstavlja odraz
potreb družbe, ko živimo v ti. new age-u.
Gre za novo mentaliteto religioznega ali
spiritualnega znaèaja, nekateri ga
imenujejo tudi novi gnosticizem. V
svojem bistvu namerava premostiti
razlike med razliènimi filozofijami in
njihovimi nasprotji preprosto tako, da
trdi, da med miselnostmi ni nikakršnih res
pomembnih meja. Vse miselnosti tako
postanejo dobre in sprejete. To je
omogoèeno predvsem s socialno in
ekonomsko podporo. Potujoèi ljudje se
imajo za svetovljane, imajo smernice za
novo mednarodno in poslovno skupnost,
skrbijo za svetovne ekološke težave in
skozi to vidijo sebe kot elito globalne
vasi. Glavna naèela so mir, svetloba in
ekološka integriteta. V ekonomsko
podporo sodi potrošništvo z mamljivo
pravico do tega, da lahko kdorkoli izbira
karkoli tako, kot si želi. Vendar je
potrebno upoštevati tudi to, da je zato
selfizem bolj moèan v obdobjih
ekonomske prosperitete, kar je povsem
logièno, saj se je prvotna ideja pojavila v
ekonomsko najmoènejši državi na svetu,
kjer so potrebe veèine ljudi zadovoljene.
V new age pa sodijo tudi akupuntura,
kristali, tarot karte, meditacija,
alternativna medicina, posebne diete
(post, zdrava hrana), wavy glasba, knjige
o samoaktualizaciji, novejša filozofija.
Vsaka izmed naštetih stvari na nek naèin
predstavlja svoj kult, zato to obdobje
opredeljujejo tudi kot èas razliènih
tehnik in instanc, s katerimi se ljudi
preprièuje, naj se pridružijo kultom.
Pomembni prelomnici sta tudi izid revije
Journal of Transpersonal Psychology
(1969) in konferenca z naslovom Zavest
in kozmos (1978), ki sta povzroèili, da je
prišlo veliko transcendentnega in
spiritualnega v kroge intelektualnega,
skeptiènega, racionalnega in
materialistiènega akademskega ozraèja.
22
PSIHOLOGIJA KOT RELIGIJA
... NJENE OSREDNJE IDEJE...
Selfizem propagira dobroto v èloveku.
Zlo ne obstaja. Ljudje imamo prirojen
obèutek za dobro, po katerem se
ravnamo. Selfu se pripisuje neomejena in
prepogosto nerealna moè, razvija se kult
selfizma (po Repovš, 1996). In ker
moramo biti zaposleni z dobroto v sebi in
s tem, kar resnièno hoèemo, v našem
življenju ni prostora za prilagajanje.
Zakon torej ni nekaj, kar bi spadalo v
kontekst selfa. Naslednja ideja, ki je
zanimiva za mnoge, je ta, da so starši
oziroma danes predvsem dominantna,
kastrirajoèa, manipulativna, zapeljiva,
èustveno odvisna in oblastna mati vir
naših težav. Kritiki pravijo, da gre tukaj
samo za prodajo novega univerzalnega
zdravila. Starše obsojamo, ker so naš
izgovor za to, da ostajamo pasivni. Lahko
se ukvarjamo z demoni preteklosti, lahko
se poèutimo moralno superiorni, saj smo
bili kot otroci moralno boljši od staršev.
Naslednja pomembna ideja ali bolj
posledica selfizma je ti. sebi služeèa
pristranost (self-serving bias), kjer gre za
interpretacijo dogodkov v prid sebi,
èeprav dejstva govorijo o nasprotnem.
Zanimivo je to, da uspehe pripisujemo
sebi, medtem ko so za neuspehe krivi
neskonèni dejavniki izven nas, kjer gre
preprosto za racionalizacijo, ki ima svoj
pomen. Psihologija selfa je namreè
ustvarila neko bipolarnost, kjer si lahko
bodisi poraženec bodisi zmagovalec.
V nasprotju s katolištvom ne priznava
trpljenja. Za selfizem ta nima pomena, je
zgolj posledica napake, ki bi se ji lahko z
znanjem izognili.
... KJE SE ZAÈNE...
V ZDA celoten šolski sistem temelji na
self psihologiji. Tako se vzgaja nacija
ljudi, ki so bili rojeni zato, da zmagujejo,
da osvajajo, da so najboljši. Poleg tega je
potrebno uèencem in dijakom dati vedeti,
da so lepi in najbolj pomembni. S tem se
umetno napihuje samozavest, ki pa je
kompleksnejša od zgolj tovrstnega
natolcevanja. Študije so pokazale (po
Vitz, 1994), da stopnja samozavesti ne
vpliva na mladoletnikovo življenje v
smislu družbene problematike, ki jo
skušajo rešiti na tak naèin (zloraba drog,
mladoletniške noseènosti ipd.). Ta
psihologija dobrega poèutja (feel good
psychology) ima kveèjemu negativne
posledice. Ljudi vodi stran od dejanskega
zaznavanja realnosti, tako da postanejo
pretirano samozavestni, narcistièni in
nesposobni za trdo delo. Tudi kasneje se
sreèamo s težavo, saj imamo po
konèanem študiju narod mladih ljudi, ki
imajo previsoka prièakovanja, slednja pa
izvirajo predvsem iz tega, da so vsi
najboljši in najlepši. Poleg tega je kariera
nekaj, kar je potrebno imeti. Ni veè toliko
stvar ambicij, ampak je nek ideal, za
katerega pa velja, da se ne izplaèa nositi
bremena, ki ga prinaša. Veèina ljudi s
kariero namreè ni sreènih.
... KRITIKE...
Humanistièni model, iz katerega v
najveèji meri izhaja selfizem, je
narcistièen. V kombinaciji s
potrošništvom je ustvaril psihologijo, ki
temelji na glorifikaciji samega sebe.
Samoaktualizacija naj bi pripeljala do
zloma medosebnih odnosov in do
neuporabnosti samoaktualizacijskih
vrednot. Življenje vseeno ostane prazno,
boleèe in težko, spet na zaèetku poti,
išèoè pravo sreèo.
Zdaj Bog ni veè nekaj, v èemer bi lahko
našli projekcijo svojih želja in hotenj,
paè pa je to potrošništvo, v službi
katerega je self psihologija, ki je podprla,
racionalizirala in briljirala ekonomske
predstave naše družbe. Vendar pa le-ta
ustvarja prazni self. Temeljna cilja, ki ju
podpira, sta samoaktualizacija in
zapravljanje denarja. Skladno s tempom
življenja je potrebno tudi tukaj narediti
nek teden dni trajajoè intenzivni teèaj, za
katerega se je izkazalo, da ustvarja prazni
self, interni vakuum, ki ga je ustvarila
družba in ga polnita ta psihologija in
oglaševanje. Psihologija je tista, ki daje
nek eksistencialni smisel ljudem, ki trpijo
zaradi praznine, medtem ko nam
oglaševanje omogoèa, da se razumemo
skozi proizvode, ki jih uporabljamo, se
istovetimo s podobami, ki so z njimi
povezane, z aktivnostmi, ki jih kupujemo
(npr. poèitnice). Ali lahko ta lifestyle
zapolni potrebo po identiteti?
Dokonèna kritika selfizmu odreka blišè
prave znanosti in mu raje doloèi bolj
ustrezno etiketo popularnega substituta
za religijo. Selfizem je povzroèil danes
razširjeni kult samooboževanja. Nima pa
napovedane prav svetle prihodnosti, saj
so se vrednote, ki jih je razvijal, izkazale
za lažne. Ena izmed njih je kariera,
zavoljo katere so mnogi žrtvovali
družino, prijatelje in zakon. Pehanje za
denarjem je unièilo tisti osnovni
idealizem, ki je potreben, da verjameš v
tisto, s èimer se ukvarjaš. Denar je izbrisal
resnico, pravico, patriotizem ipd.
Pomembna slabost selfizma je tudi ta, da
v želji po manipuliranju z ljudmi napada
njihov self – osnovno zavest, èustveni
nadzor, zavedanje realnosti, preprièanja
in svetovni nazor ter obrambne
mehanizme. Gre za napad na koncept
selfa, ki ga ima vsakdo o sebi, na
samoevalvacijo. Gre za proces
destabilizacije in inducirane odvisnosti
(po Thaler Singer, 1995). Èeprav tudi
selfizem predstavlja kult, se tovrstnih
mehanizmov poslužujejo vodje raznih
sekt, verjetno pa tudi razne karizmatiène
osebnosti.
Popularna psihologija oziroma
psihologija selfa preslepi marsikoga. Je
velik minus za psihologe. Veèina ljudi si
namreè ustvarja mnenje o psihologiji kot
znanosti ravno po tej veji, ki je primarno
namenjena trženju – z njo je bila
zapolnjena paè še ena tržna niša. Zato
veljamo psihologi pri laikih za šarlatane,
saj je popularna psihologija nekaj, kar je
razumljivo skoraj vsakomur. Torej naj
tudi mi ne bi vedeli kaj dosti veè od
tistih, ki redno spremljajo Oprah Winfrey
Show. Po drugi strani pa bi se verjetno tu
in tam našel kak študent psihologije, ki je
ob informativnem dnevu sedel na enem
ušesu in je mislil, da bo njegov študij
nekaj takega. Škoda je bila narejena tako
ali tako.
VIRI:
Repovš, G. (1996). Paul C. Vitz, Psychology As Religion, the Cult of Selfworship, 2nd ed. PANIKA, štev. 2, let. 1.
Thaler Singer, M. (1995). Cults in our
midst. San Francisco: Jossey-Bass
Publishers.
Vitz, P. C. (1994). Psychology As Religion, the Cult of Self-worship, 2nd ed.
Grand Rapids, Michigan: William B.
Eerdmans Publishing Company.
23
PRIMERJAVA
Martina Vuga
Vrednote katolièanov in muslimanov
Vera je v posamezniku tako globoko zakoreninjena, da vpliva na
njegovo delovanje, motivacijo, mišljenje, vrednotenje, skratka na celotno
osebnost. Vrednote so precej univerzalen pojem: poleg psihologije si jih
lastijo tudi nekatere druge vede, kot npr. sociologija in filozofija, to pa za
sabo povleèe težave že pri opredeljevanju tega pojma. Ker imamo (tudi) v
slovenšèini kar nekaj literature s tega podroèja,1 na tem mestu ne bi
navajala nobene opredelitve vrednot, saj menim, da bo predstava, ki jo že
imate o vrednotah, kar zadostovala.
Vrednotni sistem zahodnega sveta se v
veèih pogledih ujema s kršèanskim
pojmovanjem. V religijah in pismenih
izrazih ali izroèilih o religioznem
izkustvu lahko najdemo veliko
“religiozno psihološkega materiala”, ki
nam ponuja pouèno in koristno snov za
preuèevanja (po Trstenjak, 1988). V tem
prispevku si bomo ogledali dve svetovni
religiji: kršèanstvo oziroma natanèneje
rimski katolicizem ter islam.
KRŠÈANSTVO - RIMSKI
KATOLICIZEM
Skoraj dva tisoè let zgodovine je v
kršèanstvo vneslo nenavadno
raznolikost. Od velièastne papeške péte
maše v cerkvi sv. Petra do spokojne
preprostosti kvekerskega shoda; od
intelektualne pretanjenosti sv. Tomaža
Akvinskega do ganljive preprošèine
duhovne pesmi, kot je “Gospod, rad bi bil
kristjan”, od sv. Pavla v Londonu, glavne
anglikanske cerkve, do matere Tereze v
revnih èetrtih Kalkute – vse to je
kršèanstvo. Rimski katolicizem je ena
izmed treh glavnih vej v kršèanstvu.
Drugi dve sta pravoslavje, ki se je
odcepilo l. 1054, ter protestantizem, ki je
ubral svojo pot v 16. stoletju (po Smith,
1996).
Kristjani verujejo, da je Bog prišel na
svet v osebi Jezusa Kristusa zato, da bi
ljudi pouèil o odrešenju – kako naj živijo
na tem svetu, da bi dosegli veèno
življenje na onem. Njegovi nauki so
zapisani v Svetem pismu, vendar verniki
potrebujejo interpretatorja. Cerkev ima
1 Npr.: Musek, J.: Osebnost in vrednote; Rus,
V.S.: Socialna psihologija: teorija, empirija,
eksperiment, uporaba I.
Martina Vuga je absolventka psihologije, ki
pripravlja diplomsko nalogo z naslovom:
“Razlike v vrednotni usmeritvi med katoliškimi
kristjani in muslimani.”
po preprièanju katolièanov vlogo uèeèe
avtoritete, ki vernike pouèuje, kako
morajo živeti; da pa so takega življenja
tudi sposobni, potrebujejo zakramente.
Kajti življenje, h kateremu je Kristus
pozval ljudi, je nadnaravno v tem smislu,
da je popolno nasprotje naravnim
èloveškim nagonom. Cerkev kot božji
predstavnik na zemlji je tisti dejavnik, ki
nudi pomoè pri preseganju nagonov,
zakramenti pa so njena sredstva. Že v 12.
stoletju se je število zakramentov v
rimskokatoliški Cerkvi ustalilo na 7:
si med seboj razliène, vendar pa imajo
eno božanstvo. Božje osebe so neloèljive
v tem, kar so in v tem, kar delajo:
-
Bog Oèe je Stvarnik, ki je èloveka
naredil po svoji podobi in èeprav mu
je dal svobodno voljo, ga je vnaprej
doloèil, da bo postal podoben
uèloveèenemu Božjemu Sinu. Ob
stvarjenju je Bog èloveka postavil v
stanje praviènosti, èlovek pa je
zlorabil svojo svobodo tako, da se je
dvignil zoper Boga in hotel doseèi
svoj cilj zunaj Boga. Tako je bila
èloveku odvzeta prvotna svetost in
praviènost, posledica tega pa je, da je
èloveška narava oslabljena v svojih
moèeh, podvržena nevednosti,
trpljenju in gospostvu smrti ter
nagnjena k grehu.
-
Bog Sin se je uèloveèil – sprejel
èloveško naravo, ne da bi izgubil
božjo. Ker je Jezus Kristus pravi Bog
in pravi èlovek, je posrednik med
Bogom Oèetom in ljudmi. Kristusovo
življenje je bilo ena sama daritev.
Katekizem katoliške Cerkve (po
Frelih Gorjanc, 1998) pravi, da je bilo
Kristusovo življenje odrešenje
èloveka od njegovih grehov. Jezus je
zares umrl, vendar pa je smrt premagal
in vstal od mrtvih. Tako je
“praviènim” odprl nebeška vrata.
-
Bog Sveti Duh pa je vez med Bogom
Oèetom in Bogom Sinom. Imenujemo
ga tudi Duh resnice, Tolažnik, Duh
obljube, Duh posinovljenja, Kristusov
duh, Božji duh. Sveti duh se razodeva
po razliènih simbolih.
1. Krst pomeni sprejem posameznika v
obèestvo Cerkve, izbriše se mu izvirni
greh.
2. Birma mu nudi milost Svetega duha
(modrost, moè…).
3. Obhajilo je Jezus v podobi kruha in
vina, prejemati ga je potrebno redno
pri maši.
4. Spoved verniku ob priznanju grehov
in iskrenem kesanju izbriše grehe.
5. Mašniško posveèenje je darovanje
svojega življenja Bogu.
6. Sveti zakon združi posameznika s
svojim življenjskim sopotnikom.
7. Bolniško maziljenje pripravi dušo na
sreèanje z Bogom.
Katolièani menijo, da je Kristus povsem
jasno združil zakramentalno dejavnost
Cerkve in njeno uèeèo avtoriteto v
poslednji nalogi, ki jo je dal uèencem:
“Pojdite torej in naredite vse narode za
moje uèence; kršèujte jih v imenu Oèeta
in Sina in Svetega duha in uèite jih
spolnjevati vse, karkoli sem vam
zapovedal! Vedite pa: jaz sem z vami vse
dni do dovršitve sveta!” (Sveto pismo;
Mt 28,19-20).
V katoliški veri se èasti enega Boga v
trojstvu in trojstvo v enoti – osebe niso
združene, a tudi bistvo ni loèeno. Osebe
(Bog Oèe, Bog Sin in Bog Sveti Duh) so
Družbeni nauk Cerkve pa poudarja
predvsem naslednja naèela (Stres, 1991):
-
dostojanstvo vsakega èloveka –
poudarjeno je dostojanstvo ženske,
enakost vseh ljudi, nesprejemljivost
kakršnegakoli muèenja ali
pohabljanja ter varstvo èlovekovega
življenja;
-
naèelo solidarnosti;
-
naèelo subsidiarnosti (skupine za
pomoè);
-
praviènost (tudi kot kriterij
zakonodaje in v smislu èlovekovih
pravic);
-
prvenstvena skrb za najbolj revne.
V teološki terminologiji vrednote
najdemo pod pojmom kreposti. Te
24
PRIMERJAVA
(1987; po Gantar in Lenart, 1997)
“zanesljivo prièakovanje veèno
sreènega združenja z Bogom in vseh
za to potrebnih sredstev…”. Gre za
okrepitev kristjanove volje, da z
globljo zavestjo teži k Bogu. Upanje
daje duhovnemu življenju pogum,
vztrajnost, zagon, navdušenje,
veselje, spodbuja moèi in podpira
stanovitnost.
èloveku predstavljajo željo in cilj, zato
jih želi doseèi, saj ga osreèujejo, mu
dajejo smisel bivanja, mu pomagajo
živeti s soèlovekom in celotnim svetom.
Omogoèajo mu pogled naprej in celo
preseganje samega sebe. S temi
vrednotami se èlovek povzdigne nad
ostali zemeljski svet, upa proti upanju,
premaguje svoje strasti, ljubi celo
svojega sovražnika…
Krepost je po teološki definiciji (Orazem,
1989) “dobro, trajno notranje
razpoloženje, ki èloveka usposablja za
izvrševanje dobrih del”. Bog je ljudem
zaradi svoje ljubezni in usmiljenja
podaril kreposti. Vera, upanje in ljubezen
nam omogoèajo veèjo bivanjsko
lahkotnost, z njihovo pomoèjo smo
pripravljeni prevzemati veèje
odgovornosti in naloge, obenem pa nam
pomagajo tudi odloèati se za dobro ter
vztrajati v dobrem.
3. Ljubezen: je srèika vsega kršèanskega
življenja, najvišja zapoved in najvišja
vrednota za kristjana. Iz te najvišje
vrednote pa izhajajo vse druge
vrednote, kot npr. praviènost,
odgovornost, solidarnost, vestnost,
itd. (po Gantar in Lenart, 1997). V
psihologiji poznamo razliène vrste
ljubezni, tu pa se bomo omejili na tri
vidike ljubezni v kršèanstvu:
-
Ljubezen do Boga: pomeni ljubiti
Boga z vsem srcem, z vso dušo in z
vsem mišljenjem. Ne gre za ljubezen
zaradi strahospoštovanja pred
kaznijo, paè pa zaradi naše vere Vanj.
Merilo za ljubezen do Boga je
ljubezen do bližnjega.
-
Ljubezen do bližnjega: ljubezen
bližnjemu izkazujemo s tem, da smo z
njim solidarni v veselju in trpljenju, v
usmiljenju, v spodbujanju za dobro, v
prijaznem opominjanju, spoštovanju
njegovih odloèitev itd. Pri tem ne
smemo pozabiti, da kršèanstvo ne
loèuje med prijatelji in sovražniki;
potrebno je ljubiti tudi slednje.
1. Vera
V Novi zavezi pisci razumejo vero kot
osebni odnos med verujoèim in
Bogom. Katekizem katoliške Cerkve
(1993) pravi, da “po svojem razodetju
nevidni Bog iz preobilja svoje
ljubezni nagovarja ljudi kakor
prijatelje in obèuje z njimi, da bi jih
povabil in sprejel v svoje obèestvo.”
Ustrezen odgovor na to povabilo je
vera. Z njo èlovek v celoti podredi
svoj razum in svojo voljo Bogu.
2. Upanje
V naravnem pomenu je to zanesljivo
prièakovanje neèesa dobrega. V oèeh
kršèanske vere pa je po Steinerju
-
Ljubezen do sebe: Jezus pravi, da
moramo ljubiti drugega kakor samega
Omarjeva mošeja v Jeruzalemu.
sebe (prim. Sveto pismo; Mt 22,39).
Ljubezen do drugega ne more
obstajati, èe ne ljubimo sebe in
obratno. Vsak je sebi najbližji bližnji.
Ljubezen do sebe nas obvezuje, da
skrbimo zase kot fizièno, psihièno in
duhovno bitje.
Vera poraja upanje in deluje po ljubezni.
Vse rastejo sorazmerno skupaj. Med njimi
je prva ljubezen. Vera in upanje
prenehata, ko nastopi veèno življenje.
Ljubezen pa bo ostala. Orazem (1989)
pravi, da so vse ostale kreposti
“konkretizacija kreposti ljubezni”.
Po Katekizmu katoliške Cerkve (v
nadaljevanju: KKC; 1993) je celotni
nauk in njegovo pouèevanje treba
naravnati na ljubezen, ki nikoli ne mine.
Vsako v polnosti kršèansko krepostno
dejanje nima nobenega drugega izvira in
cilja kot le ljubezen. Bog se èloveku
zaradi svoje ljubezni neprestano
razodeva in podarja. Na ta naèin mu
prinaša smisel in cilj obstoja. KKC (1993)
govori o nadnaravnem verskem èutu, s
pomoèjo katerega “božje ljudstvo”
sprejema dar božjega razodetja.
Èlovekov odgovor na božje razodetje je
vera kot nadnaravni božji dar, s katero
èlovek Bogu v celoti in svobodno
podredi svoj razum in svojo voljo.
ISLAM
Od vseh nezahodnih religij je islam
Zahodu najbližji – geografsko, pa tudi
idejno, saj z religioznega stališèa spada v
abrahamsko družino religij, filozofsko pa
temelji na grški filozofiji. Kljub tej
duhovni in prostorski bližini Zahod
najtežje razume prav to religijo. Bližina
nikakor ni zagotovila sloge, temveè so
skupne meje povzroèile prepire, ki so se
zaèeli z vpadi in protivpadi ter se
stopnjevali do “vendete”, krvnega
mašèevanja in vsesplošne vojne.
Nesporazumi se zaèenjajo že z njegovim
imenom. Do nedavnega ga je Zahod
imenoval mohamedanstvo, kar je netoèno
in celo žaljivo, saj Mohamed ni ustvaril
religije, ampak je bil zgolj njen glasnik.
Pravo ime te religije je islam, njegovi
privrženci so muslimani. Le-ti priznavajo
Alaha za veènega in edinega Boga, kot je
oznanjeno v Koranu. To je islamska sveta
knjiga, v kateri je Bog objavil vero islam
Mohamedu s ciljem, da jo ta posreduje in
razloži ljudem, kako bi s sprejetjem tega
nauka dosegli sreèo na tem in naslednjem
svetu. Za Koran je znaèilno, da v njem
Bog govori v prvi osebi (za razliko od
Svetega pisma, kjer so podane razliène
zgodbe), muslimani pa ga ne želijo
25
PRIMERJAVA
prevajati, saj verjamejo, da si je Bog
izbral arabski jezik. Poleg tega je moè
koranskega razodetja ne le v dobesednem
pomenu njegovih besed, ampak tudi v
jeziku, ki zaradi ritma, melodiène
kadence in rime nudi moèan hipnotièni
uèinek.
ISLAMSKO VEROVANJE - IMAN2
Za islam je znaèilno, da izrecno poudarja,
da je Bog samo eden (medtem ko
kristjani priznavajo troedinega Boga –
Sveto Trojico). “On je edini Bog, / veèni
Bog; / in ne poraja in se ne poraja; / in
nihèe mu ni enak.” (112.Oèišèevanje; po
Cornell, 1994). V Koranu Jezus celo graja
svojo obèino, ker veruje v Boga v treh
osebah: kot Oèeta, Mater in Sina, ter
izrecno odklanja verovanje, da bi bil
Jezus Božji sin (Cornell, 1994).
Muslimani imajo za to tudi poseben izraz
– “tavhid”, ki pomeni, da je Bog enovit,
edinstven in transcendenten (po
Böwering, 1994).
ISLAMSKE DOLŽNOSTI - IBADAT
Za muslimane in muslimanke ni dovolj
samo verovati, temveè je treba tudi
izvrševati islamske dolžnosti. Imenujemo
jih tudi 5 stebrov islama:
1. Izpoved vere
Islamova izpoved ne izgublja besed.
Kratka, preprosta in nedvoumna je
zajeta v enem samem stavku: “Ni
boga razen Boga in Mohamed je
njegov prerok.” Prvi del te izjave kaže
na monoteizem, drugi del pa pomeni
muslimansko vero v Mohamedovo
pristnost in v veljavnost Korana.
2. Molitev
Koran opominja muslimane, naj bodo
pri molitvi stanovitni, da se bo
njihovo življenje odvijalo v pravi
smeri. Muslimani molijo petkrat
dnevno: ob zori, ob poldnevu,
popoldne, ob sonènem zahodu in pred
spanjem. Prava muslimanova molitev
je vedno v arabskem jeziku, saj je to
jezik, ki ga je uporabil Alah, da je
razodel vero.
3. Post
Ramadan je mesec v islamskem
koledarju, je islamski sveti mesec, ker
je Mohamed v tem mesecu doživel
svoje prvo razodetje in opravil
zgodovinsko selitev iz Meke v
Medino. V poèastitev teh dveh
2 Ker je arabski jezik za muslimane svet, se mi
zdi umestno, da ob razlagi islamske vere
navajam tudi originalne - arabske izraze.
Pogled na Jeruzalem, sveto mesto treh velikih monoteistiènih religij: judovstva, kršèanstva in islama.
velikih dogodkov se vsi za to
sposobni muslimani med ramadanom
postijo. Od sonènega vzhoda do
zahoda se ne dotaknejo ne hrane, ne
pijaèe, ne cigaret; po sonènem zahodu
lahko zmerno jedo, pijejo in kadijo.
4. Milošèina, dobrodelnost
Tisti, ki imajo veliko, naj pomagajo
tistim, ki imajo manj. Koran je vpeljal
to temeljno naèelo v 7. stoletju, in
sicer tako, da je predpisal stopnjujoèi
se davek bogatašem za pomoè revnim.
Milošèino darujemo tistim v
neposredni stiski, sužnjem, ki si
kupujejo svobodo, dolžnikom, ki ne
morejo izpolniti svojih obveznosti,
tujcem in popotnikom ter tistim, ki
zbirajo in razdeljujejo milošèino.
5. Veliko romanje
Vsak musliman, ki je za to psihièno in
ekonomsko sposoben, naj bi vsaj
enkrat v življenju romal v Meko, kjer
se je prviè razkrilo vrhunsko božje
razodetje. Temeljni namen romanja je
stopnjevati romarjevo vdanost Bogu
in njegovi razodeti volji.
Z izjemo dobrodelnosti vsi obravnavani
predpisi v tem razdelku zadevajo
muslimanovo osebno življenje. Pa si
oglejmo še družbene nauke islama:
1. Ekonomija
Zdravje družbe zahteva, da so
materialne dobrine široko in ustrezno
razdeljene. Ze v Koranu piše, da
morata biti pridobivanje in
tekmovanje uravnotežena s
poštenostjo in soèutnostjo.
2. Položaj žensk
Zahod je obtožil islam, da ponižuje
ženske. A glede na okolišèine, v
katerih je že samo rojstvo hèere
veljalo za nesreèo, so koranske
reforme neprecenljivo izboljšale
položaj žensk. Prepovedale so
detomor, zahtevale so soudeležbo
hèera pri dedovanju, pri njihovih
državljanskih pravicah pa Koran
dopušèa popolno enakopravnost z
moškimi.
3. Rasni odnosi
Islam poudarja enakost med rasami.
4. Uporaba sile
Koran uèi odpušèanje in vraèanje
dobrega za zlo, ko okolišèine to
dopušèajo. Dovoljuje kaznovanje
zlohotnih hudodelcev v premem
sorazmerju s storjenim zloèinom. Tu
je spet ena izmed bistvenih razlik med
kristjani in muslimani, saj Jezus uèi
ljubezen do sovražnikov.
RAZLIKE IN PODOBNOSTI
Verjamem, da vam po glavi roji
vprašanje: kdo ima prav? Toda nihèe ne
ve dovolj, da bi z gotovostjo lahko rekel,
da je neka religija boljša od drugih, zato
na to vprašanje ne bomo odgovarjali.
Prav tako bi se težko strinjali s trditvijo,
da so vse religije v bistvu enake.
Zagovorniki tega stališèa pravijo, da
razlike sicer obstajajo, vendar so
nakljuène v primerjavi z velikimi
veènimi resnicami, ki združujejo vse
religije. Kljub temu, da velika veèina
ljudi tega ne priznava, si vseeno oglejmo
26
PRIMERJAVA
nekaj razlik in podobnosti med islamom
in rimskim katolicizmom.
Islam èasti Jezusa kot preroka in sprejema
njegovo brezmadežno spoèetje ter
verjame, da je samo Adamovo in
Jezusovo dušo Bog ustvaril neposredno.
Koran zariše ostro loènico pri nauku o
utelešenju in o Sveti Trojici. Ima ju za
izmišljotino, ki zastira razliko med
božjim in èloveškim.
Muslimani se Alaha bojijo, saj naj bi bil
strah edino primerno èustvo v sooèenju z
Njim. Koranske podobe nebes in pekla
delujejo z vso silo, toda ko se enkrat
sprijaznimo s strahom, ki izvira iz
negotovosti življenja samega, drugi,
manjši strahovi izginejo (po Smith,
1996). V islamu je ponižnost pred
Alahom zelo poudarjena. Na drugi strani
pa katolièani verjamejo, da jih ima Bog
predvsem neizmerno rad, da je “ljubezen
sama” in da je èlovek ustvarjen predvsem
zato, da bi živel v obèestvu z Bogom (po
KKC, 1993).
V islamu noben dan v tednu ni tako ostro
loèen od ostalih, kot je sobota pri Judih
ali nedelja pri kristjanih, vendar se
svetemu dnevu najbolj približuje petek.
Prav tako kongregacijsko bogoslužje v
islamu ni tako poudarjeno, kot je v
judovstvu in kršèanstvu, vendar se od
muslimanov prièakuje, da bodo molili v
mošejah, kadar bodo mogli, in molitev v
petek opoldne je v tem pogledu še
posebej pomembna.
Muslimani verjamejo, da živimo na dveh
svetovih:
-
-
na tem svetu – Dunjaluku, to je svet,
na katerem sedaj živimo od rojstva do
smrti. Ta svet je nekoè nastal in
nekega dne bo propadel in izginil. Vsi
ljudje bodo pomrli in se preselili na
drugi svet.
na drugem svetu – Ahiretu, to je veèni
svet, na katerem bomo živeli po smrti.
Naša smrt pomeni loèitev duše od
telesa. Telo umre, a duša nadaljuje
življenje. Smrt torej ne pomeni konca
življenja, temveè samo spremembo
naèina življenja.
Podobno tudi katolièani verjamejo, da
gre po smrti naša duša v nebesa ali v
pekel, odvisno od tega, kako je
posameznik preživel življenje na tem
svetu.
Vidik, ki se mi zdi zelo pomemben, je
tudi ta, kako naj bi se verniki obnašali v
primeru, da prekršijo pravila, ki jih je
postavil Bog. Katolièani poznamo
zakrament spovedi ali pokore: èe se
grehov iskreno pokesaš in jih priznaš, so
ti odpušèeni, izbrisani. Celo sam Bog se
jih veè ne spominja. Muslimani pa nikoli
ne vedo, ali so se dovolj pokorili za svoje
grehe in zato celo življenje živijo v
upanju, da jim bodo napake odpušèene.
-
ponižnost: sposobnost videti sebe v
družbi z drugimi in ne kot nekaj veè
od drugih;
-
Obe religiji uèita, da je resnica tista, ki
osvobaja èloveka. Na neki abstraktni
ravni je ta resnica ista za katolièane in
muslimane – konèno veljavna resniènost
enega Boga, nedoumljivega v njegovi
edinstvenosti in enostavnosti. Kršèansko
pojmovanje monoteizma pa se vendar
moèno razlikuje od muslimanskih
modelov:
usmiljenje: sposobnost videti svojega
bližnjega kot povsem enakega sebi;
-
resnicoljubnost: sposobnost videti
stvari take, kot so, govoriti resnico.
-
V kršèanstvu se èlovek rodi v svet
èutnosti, ima svetno naravo, njegova
resnièna božanska narava pa mu
ostaja prikrita, zaradi èesar potrebuje
odrešenje. Iz tega razloga je prišel na
svet Jezus, ki je bil hkrati èlovek in
Bog ter tako odrešil èloveka.
-
Muslimani pojmujejo kršèanski
model kot nelogièen. Opirajo se na
Aristotelov “stavek o protislovju”, ki
so ga priznali tako kršèanski kot tudi
muslimanski teologi in po katerem
nekdo ne more biti hkrati èlovek in
hkrati Bog. V islamu se torej lahko
èlovek sam odreši (po Cornell, 1994).
Katero modrost ponujata ti dve religiji
svetu?
Obe opisani religiji ponujata
posamezniku zvelièanje, vendar mora
zato tudi èlovek sam kaj storiti. Podana
so temeljna naèela, ki naj bi jih
posameznik v svojem življenju upošteval
in se po njih ravnal. Najpomembnejša
med njimi so na podroèju etike:
izogibajmo se umoru, kraji, lažem in
prešuštvovanju. To so najnujnejša vodila
in èe pomislimo, koliko boljši bi bil svet,
èe bi jih povsod spoštovali, vidimo, da
niso kar tako.
Poleg tega so v obeh religijah podana
tudi naèela, kako se obnašati do
transcendence – Boga. Obe religiji sta
izrazito monoteistièni, kljub temu, da
kršèanstvo èasti tri božje osebe.
Priznavanje drugih bogov ali celo
njihovo èašèenje je velik greh. V islamu
so naèini èašèenja bolj predpisani in
ostajajo enaki skozi stoletja, medtem ko
v rimskem katolicizmu institucija Cerkve
predpisuje razliène verske obrede ter
podrobnosti v zvezi z njimi. Zato se ne
smemo èuditi, èe nekateri “katolièani”
Cerkev zavraèajo.
Obe religiji nam ponujata svoje stališèe
glede tega, kakšni bi ljudje morali
postati, pri èemer so poudarjene tri
temeljne vrline:
Religiozne institucije si zadajajo za
nalogo, da èloveka vzgojijo, mu
pokažejo “pravo pot” in je zato njihov
prispevek pri podajanju vrednot zelo
velik. Videli smo tudi, da se nauk islama
in rimskega katolicizma navkljub
neskladnostim v posameznih oblikah
èašèenja in izražanja pripadnosti Bogu ne
razlikuje bistveno. Na osnovi
navedenega predpostavljam, da ima
religija tako moèan vpliv na svoje
vernike, da imajo zato muslimani in
katoliki podoben vzorec hierarhije
vrednot. To bom preverila tudi v svoji
diplomski nalogi.
LITERATURA:
Böwering, G. (1994). Islamski izziv.
Znamenje, 5/6, 39-51.
Cornell, V.J. (1994). Tavhid: vera v enega
v islamu. Znamenje, 5/6, 26-30.
Frelih Gorjanc, J. (1998). Kršèanstvo,
samopodoba in socialno vrednotne
orientacije. Diplomsko delo. Ljubljana:
Filozofska fakulteta.
Gantar, A. in Lenart, B. (1997). Vrednotni
sistem študentov. Diplomsko delo.
Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Orazem, F. (1989). Kršèanska duhovnost:
Uvod v teologijo duhovnosti. Skripta za
slušatelje Teološko-pastoralnega teèaja.
Ljubljana: Teološka Fakulteta.
Smith, H. (1996). Svetovne religije.
Maribor: Založba Obzorja.
Stres, A. (1991). Oseba in družba –
Pregled katoliškega družbenega nauka.
Celje: Mohorjeva družba.
Trstenjak, A. (1988). Èlovek konèno in
neskonèno bitje. Celje: Mohorjeva
družba.
(1991). Sveto pismo stare in nove zaveze.
Ljubljana: Združene bibliène družbe.
(1993). Katekizem katoliške Cerkve.
Ljubljana: Slovenska škofovska
konferenca.
27
IZKUSTVO
Mojca Pajk
Ko eno oko ostane zaprto
Uèiteljeve besede so plavale okoli bledih
in nemirnih obrazov. Vèasih se je katera
odbila od kuštrave glave in takrat so se
usta nekoliko razprla, pokazala bele zobe
in se takoj zatem znova pogreznila v
èrnino tišine. Stoli so ropotali, se
odmikali od miz ter se vedno znova
priklapljali obnje, kot da bi šlo za neko
neskonèno privlaènost, ki ostaja za na
stole prilepljene zadnjice popolnoma
nerazumljiva. Èakanje je bilo neznosno,
èeprav sem vedela, da se ura slovenšèine
poèasi, a vztrajno približuje svojemu
koncu. Moje misli so bile že daleè proè,
vsesane od naslednjega trenutka, ki ni in
ni hotel priti. S prsti sem se nemirno
dotikala lesenih kroglic svoje jape*.
Zaèutila sem, da so moje roke mokre in to
me je vznemirilo. Oèi so brezciljno tavale
od številènice na uri do kroglic, uèitelja,
moje šolske sosede in spet nazaj. V glavi
se mi je spletala zverižena mreža misli o
tem, ali bom imela dovolj èasa, ali bom
prišla pravoèasno nazaj, ali bom uspela
tudi kaj pojesti, ali ... Od daleè nekje kot
iz tunela sem zaslišala monotono
tuljenje. Telo se je streslo, stol je
odskoèil, še hipen pogled proti
oèitajoèem obrazu uèitelja in že sem
planila iz razreda. Za nekaj trenutkov me
je zajel val tišine, nabit s potuhnjenimi
šumi, ki so grozili, da bodo vsak èas
izbruhnili in ubili mraènost naše šolske
grašèine. Usta so se mi razlezla v nasmeh,
ko sem vonjala sladkost tako polne
praznine, ki me je obdajala. Ta obèutek
pa je hitro minil, saj se nisem mogla
znebiti grenke misli, da moje srce ni tam,
kjer bi moralo biti. Na stežaj sem odprla
glavna vrata in se razveselila sonènih
žarkov, ki so bili zgodaj zjutraj še èisto
nemoèni v boju z ostrino jutranjega
hladu, zdaj pa so se že toplo poigravali
na mojem obrazu. Spremljali so me v
popolnoma drugaèen svet, ko sem
previdno prijela za prvo kroglico in
zaèela žebrati veliko mantro. Poèasi sem
stopala proti otroškemu igrišèu, ki je med
pol enajsto in enajsto dopoldne postal
nekakšen meditacijski vrt za nas,
bežigrajske “harekrišnovce”. Gledala sem
v tla in skušala pozabiti na poglede
mimoidoèih, ki sem jih èutila na svojih
oèeh, na obrazu, prsih, na svojem hrbtu,
Mojca Pajk je študentka tretjega letnika
psihologije, ki rada bere.
“In veliko sem bral, joj, vse od kraja.” (Guy
Pollock iz Glavne ceste Sinclaira Lewisa)
skratka po vsem svojem telesu. Ko sem se
približevala otroškemu igrišèu, sem na
eni izmed gugalnic zagledala svojo
duhovno prijateljico, ki je z nekoliko
otopelim obrazom strmela proti meni.
Narahlo sem ji pokimala v pozdrav. Za
hip ji je usta spreletel nasmeh, za
katerega nisem bila popolnoma
preprièana, ali je bil namenjen meni, saj
se nekako ni skladal z brezizraznim
pogledom, ki je gledal skozme, nekam v
neskonènost prièakovanj neizpolnjenih
želja. Usedla sem se na eno izmed klopi,
zaprla oèi in se skušala osredotoèiti na
ponavljajoèe se besede, ki sem jih
izgovarjala v hitrem in enakomernem
ritmu. Moje misli se niso hotele umiriti:
poskakovale so ena k drugi, se v parih in
v troje sprehajale po mojih rokah in
nogah, se stapljale druga v drugo, se
smejale svoji bizarnosti, dokler telo ni
veè vzdržalo; nekaj je vstalo, hitro streslo
grde pijavke s sebe in se zaèelo sprehajati
iz enega konca parka do drugega in spet
nazaj. Zaželela sem si, da bi lahko z roko
prebila lobanjo, se s prsti dotaknila
svojih možganov, zagrabila vse tiste
neprimerne misli ter jih zagnala na kup
gnoja, kjer bi lahko zaživele po svoje.
Poèasi sem se umirjala. V nosnicah sem
zaèutila omamen vonj po kadilu, ki sem
ga poznala iz prostorov v Templju, kjer je
bil tako globoko povezan s samim
vzdušjem, da nikoli nisem razmišljala o
njegovi nenavadnosti. Misli so se
potapljale v srce, srce je zaplavalo v
druge razsežnosti. Pred oèmi so migotali
prizori z živopisanih slik Bhagavad-gite
in drugih Spisov. Razmišljala sem o
Njem, Krišni, Njegovi popolnosti,
veènosti in lepoti. Èutila sem Ga z
mislimi, vendar nikoli ne s srcem, z vsem
svojim bitjem. Potopljena sem bila v
mavriènost ekstatiènih trenutkov, daleè
stran od gugalnic na igrišèu, pa tudi daleè
stran od Boga, ki sem ga tako iskala.
Vèasih so me zmotili glasovi iz
zunanjega sveta, vendar je bila
privlaènost intimnega sveta, v katerem
sem zaživela, premoèna, da bi me lahko
vznemirili. Krute pa so bile tiste minute,
ko sem se nehote spogledala z
oèitajoèimi in hladnimi pogledi gospe iz
bloka, ki me je naslanjajoè se na okensko
polico v svojem brezdelju spremljala na
mojih jutranjih meditacijah skoraj vsak
dan. Takrat se je boleèina zmešala s
strahom in sramom. Poèutila sem se, kot
da bi me nekdo moèno udaril po obrazu,
me zabrisal v tla kot nagnusni pljunek,
stopil èezme ter se s škrbastim smehom
naslajal ob zvijanju mojega telesa.
Pospešeno sem zaèela izgovarjati mantro
ter se zopet prepustila njenemu toku, ki
me je odnesel daleè stran. “Mojca!” je
zavpil znani glas in njegova ostrina me je
zbudila ter me naplavila na obalo.
Zaskrbljeno sem pogledovala na uro, ko
sem hitela proti šoli. Srce je hitreje
utripalo, v glavi sem èutila rahlo
omotiènost, saj za hrano tistega dne še ni
bilo èasa. Oddahnila sem si, ko sem
zagledala vrata naše uèilnice odprta, saj
je to pomenilo, da uèiteljica še ni prišla.
Zagledala sem se v obraze, ki so mi bili
tako znani, pa vendar so se vedno bolj
oddaljevali in postajali vedno bolj tuji.
Neprestano sem prehajala iz enega sveta
v drugega in stvari, ki so bile v prvem
tako logièno razumljive, so v drugem
moèno zaudarjale, kot bi jih tja izbruhal
najgnusnejši pijanec. Medtem pa so se
mavriène sladkosti drugega sveta v
prvem - pod težo osuplosti,
nerazumevanja in zgroženosti - sprevrgle
v sivino grenkosti, zaslajene s kislo
limono. Ob tej misli mi je zastal korak,
noga mi je za hip obvisela v zraku, se
zazibala v stran in spet varno pristala na
tleh, ko me je poklicala najboljša
prijateljica s “polžem” v iztegnjeni roki,
katerega vonj se je sladko širil proti
mojemu nosu. Ko sem zagrizla vanj, se mi
je v glavi zbistrilo in pripravljena sem
bila na nove izzive, ki mi jih bo dan še
prinesel.
Tega je zdaj že davno...
***
V sobi je bilo tiho in mirno. Sama sem
sedela na veèjem stolu, pokritem s
pisanimi rutami, ostali pa so sedeli v
nepravilnem polkrogu na manjših stolih
ali pa kar na tleh. V meni sta se mešala
strah in veselje. Bilo je še veliko dvomov
in vprašanj, a ostalo je zaupanje,
zaupanje Vanj. “Jaz pa zaupam v Tvojo
dobroto, moje srce se raduje zaradi Tvoje
pomoèi.” (Psalm 13: 6) Drug za drugim so
spregovorili vsi tisti, ki so me spremljali
na poti odkrivanja Biblije in njenega
Boga. Govorili so o meni, o tem, kaj sem
jih nauèila, kako sem se spremenila, o
28
IZKUSTVO
tem, s èimer sem jih navdahnila. V ozadju
sem zaslišala šum vode, ki je polnila
banjo. Spregovorila je tudi moja duhovna
voditeljica, ki mi je v življenju dala veè
kot kdorkoli drug, dala mi je Boga. Ko je
prišel èas, sem se skozi molitev potopila
v vodo. Z mislimi sem bila pri Njem,
odpadlo je vse, kar ni bilo zasièeno z
ljubeznijo do Njega: preprosto odpadlo
je. In to je bil moj najlepši dan, dan, ko
sem bila kršèena v Kristusovo cerkev.
Tudi tega je že davno...
Obdaja me temna noè, temna tiha noè.
Nekaj svetlobe dajejo le zvezde in snežna
odeja, ki prekriva pokrajino. Šum mojih
korakov rezko udarja v noè. V
oddaljenosti vidim škrlatne barve neba,
ki oznanjajo, da bo jutro le prišlo.
Potapljam se v lepoto prizora, ko zaènem
z molitvijo: “Dragi Bog, hvala ti za to
lepo jutro ...” Vse okoli mene izgine, ko
se pogovarjam z Njim. Besede niso veè
tuje, težko razumljive, besede niso veè
nauèene molitve, ki so jih napisali drugi,
besede niso veè postavljene v moja usta
od “poduhovljenih”; ne! Besede so
preproste, to so moje besede in prihajajo
iz mojega srca. Spustim se na kolena sredi
teh širnih poljan in sklenem dlani. Glavo
narahlo sklonim in zaprem oèi. “Moja
duša je žalostna do smrti ...” (Matej
26:38) Solze teèejo po licu ... Na majhen
ogenj, ki je komaj zaèel tleti, nalagaš
suhe trske iz bližnjega gozda; plamenèki
postajajo vse veèji in veèji, iskre švigajo
iz moènega žara, dokler ogenj ne utihne
in navidezno le še tli pod težo èrne
žerjavice, a èe nanj položiš svojo dlan, se
bo tvoje telo streslo in skozenj bo
švignila luè, ki bo razsvetlila celotno
tvojo bit. “Moj Oèe, èe je mogoèe, naj gre
ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz
hoèem, ampak kakor ti.” (Matej 26:39)
Jezus, vzemi moje srce, vzemi mojo dušo,
vzemi mojo bit, pihni vanje, da bodo
odleteli kot èrni angeli ter se na poti, ki
so si jo sami izbrali, razpoèili kot milni
mehurèki. In daj mi novo srce, novo dušo,
novo bit, ki bodo goreli v ljubezni Zate.
Glava se je narahlo vzdignila, solze so se
posušile, zagledala sem se v nebo, ki je
bilo iz trenutka v trenutek svetlejše ...
“Tako, eno uro niste mogli ostati budni z
menoj?” (Matej 26:40) Glava je znova
omahnila na prsi. Moje srce je zaživelo
neodvisno od krvi, ki ga polni ali pa se iz
njega izteka. Zdaj je postala ta kri milost
iz Njegovih rok, spušèajoèih se iz nebes
nad mojim telesom, povezanim z zemljo,
pokrito s snegom, vraèajoèim se v nebo,
navdahnjenim z Njegovo toploto,
prihajajoèo skozi nebeška vrata,
poslikana z mojo molitvijo.
Poèasi sem se dvignila, poklicala svojega
psa in se vrnila domov.
***
Deklica pionirka je drgetala v hladu
velièastne cerkve. Na glavi je imela
modro èepico s peterokrako zvezdo, ki se
je drzno in ponosno svetlikala v
mraènosti prostora. Okoli vratu ji je
visela rdeèa rutica. V roki je držala
košaro, ki jo je izmaknila Rdeèi Kapici iz
pravljice; iz nje je zložila dobrote za
babico ter jih prepustila volku, sama pa
vanjo naložila kamenje iz šolskega
dvorišèa.
Deklica vzame iz košare prvi kamen in ga
zaluèa v leseni križ s Kristusom, vzame
drugega in ga vrže proti oltarju, vzame
tretjega in... Njene ustnice se komajda
premikajo, ko govori:
Danes, ko postajam pionirka
vsi izdelovalci malikov so zmedeni
dajem èastno pionirsko besedo:
njihovi ljubljenci niè ne koristijo
da se bom pridno uèila in delala
komu torej hoèete primerjati Boga ?
da bom spoštovala starše in starejše ljudi
kakšno podobo hoèete postaviti poleg
Njega ?
da bom zvesta in iskrena tovarišica
malika je ulil kovaè
ki izpolnjuje dano besedo
zlatar ga je prevlekel z zlatom
da bom hodila po poti najboljših
pionirjev
srebrar s srebrnimi verižicami
cenila delo partizanov
kdor je bil preubog za takšen dar, je
izbral les, ki ne trohni
in napredne ljudi sveta
in si poiskal spretnega rezbarja
ki želijo svobodo in mir
da bi naredil malika, ki se ne bo majal
da bom ljubila svojo domovino
nihèe si ne vzame k srcu, nima spoznanja,
ne razumnosti, da bi dejal:
vse njene bratske narode
polovico sem pokuril v ognju, na
žerjavici sem spekel kruh, spekel meso in
ga pojedel
da bom gradila novo življenje
iz ostanka pa naj naredim gnusobo, naj
se priklanjam pred lesenim štorom ?
polno radosti in sreèe
in Gospod se je silno razsrdil.*
Deklica je vrgla še zadnji kamen, vzela
košaro in odšla ...
___________________________________________________________________________
* Japa je vrvica, na kateri je nanizanih
109 lesenih kroglic, podobna je rožnemu
vencu.
* Pionirska zaobljuba in odlomki iz
Svetega pisma: Izaija 40:18-20, Izaija
44: 9,19, Druga knjiga kraljev 17:18.
29
IZKUSTVO
Vida Kavkler
Ko te poklièe Ljubezen
“ODRINI MALO OD KRAJA”
(PO LK 5, 3)
mladinsko skupino, je bil prvi korak, ki
sem ga naredila takrat, v prvem letniku
srednje šole, prvi korak k spoznavanju
sebe in Boga. To sem storila iz želje, da
bi videla, kako živijo mladi, ki verujejo
(do tedaj sem sicer že poznala nekaj
vernih ljudi, a me ni nihèe zares
preprièal, da kje obstaja kakšen Bog).
V skupini, ki sem se ji prikljuèila, me
je èakalo mnogo preseneèenj. Do tedaj
sem mislila, da je vera nekaj
staromodnega, nekaj, kar ti v življenju
ne more dati èesa posebnega... V
skupini pa so se pogovarjali o èisto
življenjskih stvareh (o prijateljstvu,
ljubezni, zaljubljenosti, ustvarjalnosti,
talentih, pa tudi o Bogu, da ne
pozabim, pa o pomenu zakramentov,
maše, itd.), razen tega so zelo lepo peli
(ob spremljavi kitare), molili pa sploh
niso samo po obrazcih, ampak so v
pogovor z Bogom vnašali svoja obèutja
in misli. Bili so ustvarjalni. Vse to je
kalilo moja prvotna preprièanja o veri
Najprej je bilo obdobje, ko Boga še
nisem poznala in sem sprejela povabilo
sošolke, da grem z njo pogledat v neko
mladinsko skupino, ki se je takrat
zbirala na Duhovno - izobraževalnem
centru Sinaj v Mariboru in ki jo je
vodila ena od redovnic uršulink, ki so
živele v tem centru. Odloèitev, da
odrinem “malo od kraja”, malo od
svojega obièajnega življenjskega
prostora v še nek drug prostor, v
kot o neèem, kar èloveku zgolj krati
svobodo in ga omejuje. Vse to je bilo
zame nekaj novega, nekaj, kar je
pritegnilo mojo pozornost in pomislila
sem, da je celo “nekaj na tem”. V to
obdobje spada še moja prva resna
zaljubljenost, in to v vernega fanta (ki
je bil tudi èlan skupine), s èimer je Bog
(tako to sedaj vidim) naredil vero zame
še privlaènejšo in predvsem nekaj, kar
sem lahko od tedaj opazovala bolj od
množino rib, tako da so se jim mreže
zaèele trgati. Pomignili so tovarišem
v drugem èolnu, naj jim pridejo
pomagat. Prišli so in napolnili oba
èolna, tako da sta se zaèela
potapljati. Ko je Simon Peter to videl,
je padel Jezusu pred noge in rekel:
“Pojdi od mene, Gospod, ker sem
grešen èlovek!” Nad ulovom rib, ki so
jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so
bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in
Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila
Simonova družabnika. Tedaj je Jezus
rekel Simonu: “Ne boj se! Odslej boš
lovil ljudi!” In ko so potegnili èolna
na kopno, so pustili vse in šli za
njim’’ (Lk 5, 1-11).
Ko sem prièela razmišljati o svoji
izkušnji, svojem izkustvu sreèanj z
Bogom in sem razliène dogodke
povezala v celoto, ki sega vse do
sedanjega trenutka, sem (zahvaljujoè
PANIKI, zaradi katere sem pravzaprav
zaèela ponovno obujati to svoje
izkustvo ter ga gledati kot celoto) na
svoje preseneèenje nekaj odkrila.
Namreè, da to, kar sem prehodila od
takrat, ko sem v sebi zaèutila željo po
spoznavanju Boga, pa do sedaj, lahko
simbolièno ponazorim s
svetopisemskim odlomkom, ki sem ga
sicer poznala že prej, nisem pa vedela,
da se v njem zrcali tudi moja zgodba.
Odlomek se nahaja v Lukovem
evangeliju in pravi:
“Jezus poklièe prve uèence (naslov).
Ko je množica pritiskala nanj in
poslušala Božjo besedo, on pa je stal
ob Genezareškem jezeru, je zagledal
dva èolna pri bregu; ribièi so pravkar
stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil
je v enega izmed èolnov, bil je
Simonov, in Simona prosil, naj odrine
malo od kraja. Sedel je in uèil
množico iz èolna. Ko pa je nehal
govoriti, je rekel Simonu: “Odrini na
globoko in vrzite mreže za lov!”
Simon mu je odgovoril: “Uèenik, vso
noè smo se trudili, pa nismo niè ujeli,
a na tvojo besedo bom vrgel mreže.”
In ko so to storili, so zajeli veliko
Vida Kavkler je študentka tretjega letnika
psihologije in se trudi, da bi teoretièno znanje, ki
ji ga nudi fakulteta, dopolnila s praktiènim
znanjem in izkušnjami v obštudijskih
dejavnostih.
Da, v mojem odnosu z Bogom so se
pojavila ta štiri glavna obdobja, štiri
faze, ki jih opisuje odlomek.
30
IZKUSTVO
blizu. Èez nekaj èasa sem se tudi sama
odloèila za prejem zakramentov - sv.
krsta, obhajila in birme, a še vedno je
bila vera zame nekaj, kar sem
opazovala bolj od zunaj.
Najdenje skupine zame ni pomenilo
pomasovljenja in izgube identitete,
temveè ravno njeno prepoznavanje in
potrjevanje v vsej avtonomnosti in
razliènosti. Za podoben pojav gre v
delu zgornjega odlomka, ki pravi, da
“je množica pritiskala Nanj in poslušala
Božjo besedo” (tudi èlani naše skupine
so se zbirali, ker so zaèutili ta notranji
vzgib, željo, da bi globlje spoznavali
življenje - Boga, sebe in druge), a
vendar odlomek kmalu preide z
množice tudi na oseben odnos - Jezus
stopi v Simonov èoln. Sicer še vedno
nagovorja množico, a vstopi v odnos s
Simonom, s katerim gre posebno pot.
Tako je tudi meni Bog dejal “odrini
malo od kraja”, nato pa “odrini na
globoko” in tako moja vera ni bila
vezana veè le na skupino, zaradi èesar
bi jo lahko omajal vsak konflikt z njo,
temveè je dobila osebno razsežnost.
“ODRINI NA GLOBOKO...” (LK 5, 4)
Bog mi je znova spregovoril in preko
dogodkov, ki so se mi zgodili, sem
zaèutila v sebi željo in povabilo “Odrini
na globoko in vrzite mreže za lov”.
Takrat se je namreè zgodilo, da si je
fant, do katerega sem èutila moèno
zaljubljenost, premislil in sklenil
prekiniti najin odnos. Živo se
spominjam, koliko sem prejokala, kako
prazno sem se poèutila, kako
razoèarana sem bila in celo, da sem se
spraševala, ali bom to izgubo sploh
preživela. Bala sem se vprašanj, kdo
pravzaprav sem in kaj je smisel mojega
življenja ter ali je ta odvisen od
doloèenega èloveka. Nato pa me je sredi joka in vrtenja okrog svoje žalosti
- presunila misel, da bi se lahko o tem
pogovorila z redovnico, ki je vodila
mladinsko skupino. Kakor Simon v
zgornjem odlomku sem si tudi jaz v
sebi rekla: “Uèenik, vso noè smo se
trudili, pa nismo niè ujeli, a na tvojo
besedo bom vrgel mreže...”, s tem da je
bila moja razlièica sledeèa: “O mnogih
možnostih sem že razmišljala, Gospod,
in niè me ni potolažilo, a na tvojo
besedo...” To je bila takrat pravzaprav
velika priložnost, velik dar od Boga, ki
mi je omogoèil izkušnjo sreèanja z
Njim. Verjamem, da me takrat ni
sprejela le redovnica, ampak me je Bog
sprejel preko nje. Moje obèutke je vzela
resno, pomagala mi je videti, kaj se
dogaja, preko èesar sem se èutila
spodbujeno, da sem sama sebe in svoje
zmožnosti vzela resno tudi jaz. Skupaj
sva videli, da imam razliène možnosti,
kako ravnati. Lahko bi se poskušala
mašèevati fantu in šla v drugo zvezo,
lahko bi se zaprla vase in ostajala v
razoèaranju in odklanjanju vsega, kar bi
me lahko pripeljalo v malodušje, ali pa
bi preprosto pogledala, kaj ta dogodek
pomeni za moje življenje, zakaj ga je
Bog dopustil in v kaj me preko tega
klièe ter bi se preko pogovora z Bogom
odprla življenju. Odloèila sem se za
zadnjo možnost. Preko trpljenja, s
pomoèjo pogovorov, pisanja o obèutkih
in mislih ter molitve (ki je postala zame
globoko življenjska stvar) mi je Bog
takrat dal veliko spoznanj in novih
uvidov. Odprl mi je nova obzorja, ki
jih do tedaj nisem niti slutila. Na lastni
koži sem izkusila, da me ima Bog rad,
da je moènejši od trpljenja, oziroma da
trpljenje nima zadnje besede (“Èe greš
skozi ogenj, ne zgoriš...!” (Iz 43, 2)).
V odnosu z Njim je to trpljenje postalo
zame pravzaprav odrešujoèe, ker mi je
omogoèilo nove poglede, odprlo veè
poti, mi pomagalo, da sem se prièela
jemati resno; ker je poglobilo moj
odnos z drugimi ljudmi (vztrajala sem
tudi v mladinski skupini, èeprav me je
“veren!” fant razoèaral) in nenazadnje,
ker sem spoznala, da v trpljenju nisem
sama. Zares, Bog je dopustil trpljenje,
da mi je lahko na tako globok in
preprièljiv naèin povedal, da me ljubi.
To je posušilo moje solze in mi vlilo
nove volje do življenja, veliko veè
odprtosti in zagnanosti v odnosih z
drugimi ljudmi, dalo mi je neslutene
moèi in globoko radost, da lahko odslej
vse in vsakogar spoznavam v novi luèi,
v luèi veselega oznanila, ki mi ga je
oznanil Bog.
Kasneje sem spoznala, da doživljanje
prisotnosti Boga ni vedno tako moèno
oz. tako èustveno in zaneseno, da te kar
ponese (kot kakšna zaljubljenost ali
ekstaza), ampak se ti kdaj pogled tudi
zamegli in ne vidiš vsega tako jasno.
Sprva sem se tega ustrašila in mislila,
da to ni veè “tisto pravo”, kar bi
moralo biti, a s pomoèjo dveh
duhovnih spremljevalcev, s katerima
sem se pogovarjala o svojem strahu (z
že omenjeno sestro uršulinko in z
duhovnikom), sem zaupala, da me ta
pot vodi naprej in ne nazaj. Spoznala
sem, da ima razvoj vere razliène faze.
Morda je res, kot mi je povedal ta
duhovnik, da je pot duhovnosti
podobna vzponu na goro, kjer veèkrat
naletiš tudi na gozd. Takrat nimaš
jasnega pregleda nad pokrajino in nad
tem, koliko ti še manjka do naslednje
jase, kjer se ti bo pogled razprl.
Veèkrat se pot namreè tudi odpre v jaso
in ti postane marsikaj bolj jasno, imaš
veèji pregled oziroma razgled,
kakorkoli že to imenujemo. Presenetilo
me je, ko je dejal, da na vrhu te gore (v
višku duhovnosti) tudi ne vidiš prav vse
pokrajine, potrebno je nekaj zaupanja.
Boga nikoli ne spoznamo do konca.
Zaupamo mu lahko iz izkušenj, ki jih
imamo z Njim. No, èez nekaj èasa sem
tudi sama doživela duhovno jaso.
“POJDI OD MENE, GOSPOD, KER SEM
GREŠEN ÈLOVEK” (LK 5, 8)
Prebrala sem knjigo Zavedanje avtorja
Anthonyja de Mella, preko katere sem
zaslutila nov naèin spoznavanja sebe,
drugih in Boga. Zavedati se, gledati,
prisluhniti srcu, ne soditi, ampak le
opazovati vse - od èutnih vtisov do
notranjih spoznanj. To je bil zame nov
31
IZKUSTVO
stik z Bogom, s to Resnico, v kateri
živimo. Takrat sem se zaèela zavedati,
da je Bog Življenje. Zato se mi je
odprlo nešteto možnosti, kako prihajati
v stik z Njim. Bogastvo spoznavanja in
doživljanja je v meni prebudilo držo
èudenja in rahle groze ob tem, kaj vse
mi Bog daje. Njegovih darov je bilo
veliko veè, kot bi mogla prièakovati,
sprejeti ali uporabiti. To preobilje
življenja sem doživljala podobno kot
Simon Peter v svetopisemskem
odlomku: “”Pojdi od mene, Gospod,
ker sem grešen èlovek!” Nad ulovom
rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi,
ki so bili z njim.” Spraševala sem se,
kako to, da je ravno meni dano vse to
spoznavati, doživljati (ko sem pa tudi
jaz “grešen èlovek”). Izgleda, da Bog,
ko deli svoje darove, nima enake logike
kot èlovek. Njegovi darovi so
zastonjski. Zavedla sem se, da je
življenje veliko bogastvo, ki nam je
dano (v nekem drugem odlomku v
Svetem pismu Jezus pravi ”Jaz sem
prišel, da bi imeli življenje in ga imeli
v obilju” (Jn 10, 10)) ter da lahko
prihajamo z njim v tesnejši stik preko
zavedanja žive Resnice.
Videla sem, da Boga ne sreèaš na cesti
(razen v soèloveku, a ga ne prepoznaš v
njem, èe nimaš v sebi zavedanja),
ampak da Bog deluje od znotraj in je
bliže meni, kot sem si jaz sama. Pozna
namreè moje globine in dele mene, ki
jih jaz šele odkrivam. Da, tudi resnièno
poznavanje sebe ni tako samo po sebi
umevno, kot veèkrat mislimo, in ni
mogoèe brez pozornosti do lastnih
vzgibov, èustev, navad, šibkosti, pa
tudi slabosti itd. Spoznala sem tudi
èudovito stvar - da mi razliènih verskih
resnic oz. dogem ni treba kar tako
sprejemati (in da ni noben greh, èe v
kaj dvomiš ali se o èem sprašuješ),
ampak lahko o vsem tem postavljam
vprašanja - sebi, drugim in Bogu, ki je
“ekspert” za te zadeve - pa tudi èe ne
dobim takoj odgovora, poskušam vsaj
živeti svoja vprašanja. Bog deluje
nevsiljivo in ni diktator, niti diktator
dobrega ne.
Hvaležna sem mu tudi, da mi je dal (in
mi še daje) ljudi, prijatelje in
prijateljice, da sem lahko bila prièa,
kako Bog nagovarja njih in kako dajejo
oni svoj odgovor na Njegovo vabilo (p.
Marko Ivan Rupnik je na enem izmed
teoloških teèajev v svojem predavanju
omenil zanimivo povezavo besed
“odgovor” in “odgovornost”; beseda
“odgovornost” nosi v sebi besedo
“odgovor” in je torej “odgovor” - nost;
pomeni èlovekov odgovor na to, kar
mu Bog ali drug èlovek “govori” ali
daje). Zaradi tega, ker sem bila prièa
nekaterim spreobrnenjem pri prijateljih
(temu, da so poglobili svoj pogled na
življenje in s tem na novo zaživeli,
odgovorno zaživeli), ne bom mogla
nikoli veè verjeti, da se èlovek ne more
spremeniti. S pomoèjo ljubezni se
lahko spremeni (ne pa zaradi
nesprejemanja sebe takšnega, kot je).
“NE BOJ SE! ODSLEJ BOŠ LOVIL
LJUDI!” (LK 5, 10)
In kje sva z Bogom v najinem odnosu
sedaj? Pravzaprav tam, ko mi Bog
skuša dopovedati “Ne boj se! Odslej
boš lovil ljudi!” To Njegovo vabilo v
mojem življenju zaobjema odloèitev za
naèrtno delo na sebi - na razliènih
podroèjih (npr. obiskovanje skupine za
spoznavanje sebe, skupine za
izboljšanje kvalitete pogovora, delo na
dobrem odnosu s fantom in obiskovanje
Šole za zakon, branje duhovnih in
psiholoških knjig, osebni pogovori z
duhovnimi spremljevalci, molitev,
zakramenti in še kaj), odloèitev, da se
bom poskušala odpreti Božji milosti (to
je navzoènosti Boga), da bom tako
postala nekdo, po katerem bo Bog
lahko ljudem govoril, da jih ima rad.
Prav tako kot je meni govoril po moji
prijateljici uršulinki, po nekaterih
duhovnikih, še prej pa po starših in
sestri, prijateljih in sorodnikih. Bog me
pripravlja na moje poslanstvo, to je - za
delo psihologa. Delo na sebi zahteva
vztrajnost, iskanje, preizkušanje
možnosti, tudi napor (a vendar je to,
èemur se lahko preko napora odpremo,
Božji dar, ne zgolj sad našega truda,
kot bi si morda kdo mislil). Delo na
sebi ni vedno lahko. Težko se je
namreè sooèati s svojimi slabostmi in
jim iskreno pogledati v oèi, težko se je
vèasih sprejemati takšnega, kot si.
Pronzato (1975) pravi, da “moliti ne
pomeni iskati pri Bogu samo tolažbe,
paè pa tudi iskati njegovo kritiko...” ter
da ne dvomi, da “prava molitev težko
pomiri... Molitev je torej v tem, da
prepustimo Bogu kritiko našega
življenja, da nas temeljito pretrese in
prerešeta. Èe se v to podamo, se nam
bodo zdele kritike drugih ljudi le rahli
krcljaji.... Morda pa bodo izraz,
potrditev, orodje ali obèilo Božje
kritike.” Slabost, ki jo vèasih opažam
pri sebi, je na primer to, da mislim, da
kake stvari “morajo” biti ali da kaj
“moram” narediti, ker je tako “prav”,
da “moram” sama reševati svoje
življenje. Èlovek bi mislil, da se mu po
tolikih izkušnjah z Bogom kakšne take
stvari veè ne morejo zgoditi, a ni tako.
In vendar mi Bog preko molitve in
drugih ljudi govori, da je bistvena
Njegova ljubezen. Sploh pa je sumljiva
tudi beseda “moram”, ta neizprosna
zahteva do sebe. Preko te svoje slabosti
pa znova odkrivam - niè drugega kot
spet to (morda bo izgledalo, da se
ponavljam, a vendar - tako je!), da me
ima Bog rad in da do mene nima takšne
drže, kot jo imam jaz sama. P. Marko
Ivan Rupnik je na enem svojih
predavanj dejal, da Sveti Duh ne pozna
besede “moram” ali “moraš”. Res je
šokanten ta Bog, mar ne? Ruši nam
naša trdna preprièanja o tem, kaj
“mora” biti in èesa “ne sme” biti...
Tako nam pomaga, da prehajamo z
“moram” na “želim”.
32
IZKUSTVO
Bog nam ponuja kot merilo za
presojanje vsega en sam kriterij Ljubezen. Morda bi bilo tukaj dobro
omeniti, da s tem ni mišljena ljubezen
kot èustvo (ali vsaj ne zgolj kot
èustvo). Ljubezen je veliko veè in
presega èustva ter lahko obstaja tudi, ko
do druge osebe nièesar posebnega ne
èutimo. To nam omogoèa, da ljubimo
takšni, kot smo in ni potrebno da se
silimo v neka èustva. Ta že pridejo, a
Ljubezen ni le to. Kaj je Ljubezen,
pisana z veliko zaèetnico? Sveto pismo
pravi o njej, da “je potrpežljiva,
dobrotljiva, ni nevošèljiva, se ne
ponaša, se ne napihuje, ni
brezobzirna...” (1 Kor 13, 4); “...se ne
da razdražiti...” ( 1 Kor 13, 5); “...vse
opravièi, vse veruje, vse prenese” (1
Kor 13, 7); “...ljubezen nikoli ne mine”
(1 Kor 13, 8) ter “ko bi razdal svoje
imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da
bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi niè
ne koristi” (1 Kor 13, 3). Postavlja jo
celo nad vero: “...ko bi poznal vse
skrivnosti in imel vso vednost in ko bi
imel vso vero, da bi gore prestavljal,
ljubezni pa ne bi imel, nisem niè” (1
Kor 13, 2).
Ali je Ljubezen odloèitev za nekoga? Je
Ljubezen gledanje na nekoga s takšnimi
oèmi, kot ga vidi Bog? Je Ljubezen
pot, ki jo hodi Bog z nami, ali pa celo
Bog sam, kot uèi kršèanstvo?
Verjamem, da je eden od smislov
našega življenja ta, da to šele
odkrivamo in dajemo na to svoj
svobodni odgovor. Najbrž pa ne bomo
nikoli do konca vedeli... Èe smo
iskreni, lahko priznamo, da se Ljubezni
šele odpiramo in še nismo popolnoma v
njeni logiki. A Bog nas v to vabi. On
resnièno želi, da bi vsak èlovek v
polnosti zaživel in kar je v skladu s
tem, je Božja volja.
Vsako od teh obdobij moje poti,
prehojene skupaj z Bogom, predstavlja
pravzaprav eno majhno (ali pa veliko)
vstajenje od smrti (od tega, da nisem
mogla svobodno, aktivno in sreèno
živeti kakšnega svojega življenjskega
podroèja, da nisem dovolj ljubila sebe
in drugih...): od prebujanja zanimanja
za vero, najdenja skupine, opazovanja
konkretnega primerka vernika od bliže,
življenjske krize in iskanja poti naprej
(zavedanja, da imam veè možnosti
izbire, osebnih pogovorov o
konkretnem problemu, ostajanje v
povezanosti s skupino in obraèanje na
Boga), poglabljanja odnosov z ljudmi,
zavedanja, spremljanja Božjega
življenja v drugih ljudeh, izkušanja
vprašanj, ki so v meni, do preèišèevanja
osebne zgodovine skozi osebni odnos s
fantom in skozi druge odnose in
ustvarjalne priprave na poslanstvo.
Zaradi teh “vstajenj” verujem, da je
Jezus tudi pred nekoliko manj kot 2000
leti zares, zate in zame, umrl in vstal od
mrtvih. In ker se je rodil v meni, si
lahko predstavljam, kako je bilo takrat,
ko se je pred 2000 leti rodil takratnim
ljudem. Zgodovinski dogodek ni dovolj
za osebno vero, jo pa potrjuje.
Iz svojega izkustva lahko reèem, da
vera ni le preprièanje. Ni dovolj imeti
preprièanja ali podobe o Bogu, kot tudi
ni dovolj, èe imamo od èloveka, ki ga
imamo radi, le njegovo sliko. Z njim se
želimo sreèevati, se z njim pogovarjati,
se ga dotakniti, pripovedovati mu o
svojem doživljanju... Enako je v
odnosu z Bogom. Vera je pravzaprav
prijateljski odnos z Bogom. Boga se ne
da ujeti v neko spoznanje, nato pa to
zapakirati in ga nositi s seboj po
življenju ter se poèutiti varno. Ne,
nikakor. Lahko pa vedno znova
vstopamo z Njim v odnos. Bog želi
stopati v odnose z vsemi ljudmi. In èe
še nimate te izkušnje, ne bodite
preprièani, da se vam ne more zgoditi,
da vas kdaj poklièe tako, da ga boste
prepoznali, vas oèarati in vam dati
možnost, da na novo zaživite. Morda
boste tudi odkrili, da vas je pravzaprav
vseskozi spremljal na vaši poti, z vami
šel skozi trpljenje, vas bodril, vam bil
bliže kot vi sami sebi in vas bolj
sprejemal, kot ste se sprejemali vi, vas
navdajal z upanjem, vse to še posebno
takrat, ko ste mislili, da ste popolnoma
prepušèeni sami sebi. To sreèanje z
Njim vam privošèim iz vsega srca.
VIRI:
Pronzato, A. (1975). Rad bi molil.
Ljubljana: Nadškofijski ordinariat.
Risbe so vzete iz in prirejene po knjigi:
Slatinek, S. (Ur.) (1997). Presunil si
moje srce in vzljubil sem te. Maribor:
Slomškova založba. Z dovoljenjem
predsednika založbe, Marjana Turnška.
Sveto pismo stare in nove zaveze.
Ljubljana: Združene bibliène družbe
(1992).
33
IZROÈILO
Vid Peèjak
Bogovi nas gledajo skozi maske
Vsa plemena, ljudstva in narodi sveta uporabljajo in so vedno
uporabljali maske (stenska slika iz jame Les Trois Freres, ki kaže
èloveka v maski rogate živali, je stara kakih 30.000 let), tako da lahko
reèemo, da so maske poleg dela, jezika, politike in še nekaterih
znaèilnosti bistvena komponenta èlovekove kulture. Pravzaprav ne
maske same po sebi, temveè to, kar izražajo: vero v skrivnostne sile, ki
vplivajo na življenje (mana), v duhove in demone, ki podvajajo naravo
(animizem) in bogove, ki poosebljajo naravne sile (politeizem). A tudi v
deželah z monoteistièno religijo si ljudje nadevajo maske. Najpogostejše
so maske hudièa, èarovnic, vampirjev in raznih imaginarnih bitij,
sposojenih od poganskih religij (naši Kurenti naj bi predstavljali boga
veselja in vina, podobnega grškemu Dionizu, èeprav jih ohranjamo
predvsem kot folkloro), ki dokazujejo, da se sodobni svet ni povsem
osvobodil animizma prednikov. Ali niso tudi razni napitki, štiriperesne
deteljice, posušena zajèja taca in podobni kultni predmeti neke vrste
mana?
Podobno animistièno funkcijo kot maske
imajo totemi (kipi) in amuleti
(svetinjice), ki jih prav tako zasledimo
pri vseh ljudstvih sveta. Maske, totemi in
amuleti so na skrivnosten naèin povezani
z demoni, èeprav prirodnjaki ne znajo
pojasniti, ali so samo njihovi simboli,
prebivališèa, toèke vplivanja ali pa to,
kar predstavljajo. V Rodeziji so izkopali
gravirano školjko z luknjo, staro kakih
250.000 let, ki je morda najstarejši
amulet na svetu.
Od teh arhaiènih funkcij moramo
razlikovati funkcije gledaliških mask
(antièna Grèija, Kitajska, Japonska), ki
kažejo osebnost junaka, posebno pa
funkcije sodobnih mask, kot so: zabava
in izražanje ustvarjalnosti (pust in
karneval), zašèita pred zunanjostmi (npr.
lopovske maske, plinske maske in
ljubezenske maske), poèastitev (npr.
posmrtne maske), èeprav se tudi vanje
vpleta animizem, saj so denimo posmrtne
maske na eni strani poèastitev pokojnika,
na drugi pa poskus, da bi se prikupili
njegovemu duhu. Zato jih plemenjaki
nosijo na obrazih in z njimi plešejo. V
antiènih kulturah so z njimi pokrivali
krste, danes pa jih hranijo sorodniki ali
muzeji. Ugledni pokojniki imajo
bogatejše posmrtne maske.
Tutankamonovo so skovali iz zlata,
maska majevskega kralja Xipe pa je
okrašena z žadom in oksidianom.
Vid Peèjak je profesor na Katedri za obèo
psihologijo na Filozofski fakulteti.
K animizmu se zatekamo v stiski,
posebno tedaj, kadar si èlovek ne more
pomagati (situacije brez izhoda). Leta
1974 sem prišel v New York iz Betlehema
(ZDA), kjer sem sodeloval na Poletni šoli
za zgodovino psihologije. Neka nuna,
prav tako slušateljica šole, mi je dala
svetinjico svetega Krištofa (amulet), da bi
mi pomagal v stiski. Manjkalo je samo
kakih 50 minut do poleta letala, kar je od
središèa mesta do letališèa odloèno
premalo. Stiskal sem svetinjico s prošnjo,
da bi prispel pravoèasno. Zamuda bi
imela zame nadvse hude posledice.
Èlovek v maski, shematska slika na steni jame
Les Trois Freres.
Letalo je odletelo z enourno zamudo, v
zadnjem hipu sem ga še ujel. Morda mi je
pomagal sveti Krištof.
Animistièno mišljenje je verjetno
“vsajeno” v naše gene, ker omogoèa
nekatere evolucijske prednosti. Èlovek,
ki meni, da mu pomagajo višje sile, lažje
premaguje težave in ovire in ima veèje
možnosti za preživetje, medtem ko
nevernika ubija njegova lastna nevera
(kar bi lahko razložili z “uèinkom
prièakovanja”). V nekem poskusu so
napolnili veèji bazen z motnimi
steklenimi stenami z vodo in vanj
spustili eksperimentalno skupino
podgan, ki so plavale, dokler se niso
utopile. Podgane kontrolne skupine pa
so videle za steklenimi stenami obalo s
travo in grmovjem. Èeprav jim to ni
pomagalo, da bi se rešile, so plavale dalj
èasa kot podgane v prvi skupini. Lahko
bi rekli, da jim je prièakovanje (beseda,
ki v zvezi s podganami ni najbolj
primerna) podaljšalo življenje (takšni
kruti eksperimenti danes ne bi bili veè
mogoèi).
Med najpogostejšimi maskami so maske
prednikov. Pokojnikov duh nas ne “pusti
na cedilu“, temveè je še naprej z nami,
bedi nad nami in nam pomaga v nesreèah
in stiskah. Na vprašanje, kje se nahaja,
prirodnjaki odgovarjajo na razliène
naèine (npr. v nevidni obliki v gozdu ali
v strehi koèe). Obèasno pa postane viden
in njegovo vidno obliko upodabljajo
totemi in maske. Vsaj èetrtina jih
predstavlja duhove prednikov, èeprav so
jim bolj malo podobne. V znamenitih
kaèinah (Hopi Indijanci) komajda
prepoznamo èloveško podobo.
V tej zvezi velja omeniti “cargo kult”, ki
je bil razširjen na mnogih otokih
Oceanije med drugo svetovno voljo in še
desetletja po njej. Med vojno so
pristajala letala in prinašala “cargo”
(tovor): hrano, obleko, orožje, zdravila in
drugo. Med domaèini se je razširila vera,
da pošiljajo “cargo” njihovi predniki,
zviti Amerièani pa ga na letališèih
prevzemajo in jim ga odvzemajo. Zato so
zaèeli graditi lastna “letališèa”, zravnali
so zemljo in z lesenimi konstrukcijami
ponaredili stolp in vse, kar sodi zraven.
Ko so se pojavila letala, so si nadeli
maske prednikov in uprizorili ples, da bi
jih privabili. Na Karolinih sta bila glavna
34
IZROÈILO
jim škodovati (podobno funkcijo ima
prebadanje lutk, ki poosebljajo
konkretnega èloveka). V plemenu Ibo
(Nigerija) obesijo nad posteljo
mladozakoncev masko, da bi odvzela
ženi poželenje po drugem moškem, èe pa
odide k ljubimcu, ji njen demon sledi in
prepreèi nezvestobo (jasno, za moža ni
ovir).
Podobno vlogo imajo maske primitivnih
božanstev, npr. boginje Kali, ali
polbožanstev kot so znamenite maske
plesoèih opic (v njih pa komaj
prepoznamo opice) z otoka Bali. V starem
Egiptu so sveèeniki nosili maske
Anubisa, boga mrtvih. Èeprav kršèanske
religije praviloma ne uporabljajo mask,
pa imajo podobno funkcijo kipi
svetnikov in drugih božanskih bitij, pred
katerimi verniki prosijo za pomoè.
Maska boga smrti Anubisa iz Egipta.
prednika Jezus in Marx (na kar so
verjetno vplivali misijonarji in levièarski
propagandisti), na otoku Pango pa
Kapan Kok (verjetno kapitan Cook).
(Profesor R. Johnson z univerze na
Havajih je razložil ponaredke letališè kot
ukano, ki naj bi si jo izmislili prebrisani
domaèini, da bi privabili trume
novinarjev, antropologov, sociologov,
psihologov in turistov in z njimi denar in
razne dobrine.)
Totemske maske predstavljajo bitje, iz
katerega rod ali pleme izvirata.
Najveèkrat prikazujejo živali, zlasti zveri.
Z njimi se nosilci obraèajo k svojemu
zaèetniku, da ga èastijo in prosijo
pomoèi. Njihova psihološka funkcija je
identifikacija s plemenom, nekatere
funkcije pa so tudi praktièno koristne.
Omenjena maska rogate živali iz jame v
južni Franciji je verjetno totemska maska.
Lovec v maski (gre za masko vsega
telesa) se je lažje približal divji èredi in
uplenil žival. Animistièna in praktièna
funkcija se veèkrat mešata, pri tem
posameznik verjame svoji animistièni
veri, vedenje pa se utrdi po principu
“poskusov in napak” zaradi praktiènega
uèinka. K identifikacijskim maskam
sodijo tudi maske razliènih klanov in
združb, ki jih smejo nositi samo njihovi
èlani. Maska predstavlja njihovega
zašèitnika.
Nadvse pogoste so odbojne maske, ki
prepreèujejo hudobnim demonom (ki so
denimo nosilci raznih bolezni, toèe,
poplav in drugih naravnih pojavov) ali
živim sovražnikom (npr. sosednjemu
plemenu) vstop v vas, v koèo ali telo
posameznika. Te maske so divje in
grozne že na pogled. Tudi sodobni svet
uporablja razne vrste odbojnih mask.
Med korejsko vojno so Amerièani
poslikali svoje tanke s slikami tigrov in
raznih pošasti, dodali so jim sirene, ki so
rjovele, da bi prestrašili svoje sovražnike.
Konec koncev je celo “fris” (mimika,
polna grozeèih znakov) neke vrste
odbojna maska, ki naj bi odbila ali
prestrašila potencialnega napadalca.
Izkopanine dajo misliti, da je že
Neandertalec pred 50.000 leti gojil kult
prednikov. Mrtve so pokopavali v
grobove, zašèitene s kamenjem. Grobovi
naj bi imeli podobno funkcijo kot
piramide egipèanskih faraonov. Ohranjali
naj bi trupla ali vsaj ostanke trupel, da bi
se duša obèasno vrnila vanje. Èe bi bili
naši predniki ateisti, bi metali trupla v
“kante za smeti” (ker smetnjakov še niso
poznali, bi jih paè pustili, da obležijo,
kot to poènejo živali).
Èeprav kult prednikov nima veè tiste
vloge kot v prirodnjaških združbah, pa
ni povsem izginil. Še vedno prosimo duše
sorodnikov za nasvete in pomoè, npr. na
spiritistiènih sejah. Neka mehiška pesem
pravi: “O Pablo, oèe mojega oèeta Pabla,
pomnoži èredo mojih ovac, naj bo v
trebuhih morskih prašièkov veliko zaroda
in naj bodo kozli plodni…, naj imajo
naše žene veliko mleka, da bo ostalo še
za prašièke” itd. Tudi prošnje svetnikom
so neke vrste kult prednikov.
Maske duhov in demonov so del bele ali
èrne magije. Z belo skuša èlovek iztržiti
korist zase ali za bližnje osebe, s èrno pa
Naglavna maska z dvema obrazoma (Ekoi, Nigerija)
35
IZROÈILO
Odbojno funkcijo so imeli naši Kurenti,
ki preganjajo zimo.
Prirodnjaki so maske izobešali v koèah
ali pred koèami, nosili pa so jih na
prireditvah, festivalih, sveèanostih,
obredih in bojnih pohodih. Najveèkrat so
v njih peli in plesali, kar kaže na
celovitost njihovega izražanja. Zelo
pogosto jih nosijo vraèi, ki potrebujejo
veliko moè in pomoè nadnaravnih sil, da
obvladajo svoje okolje.
Prirodnjaki izdelujejo maske iz vseh vrst
gradiva, s katerim razpolagajo: lesa,
lubja, kovine, usnja, slame, listja, kamna,
kosti, celo voska. V plemenih, kjer je
kovina redka, so kovinske maske zelo
dragocene in poosebljajo višja, bolj
cenjena božanstva. Kovinske maske so
pogostejše v Nepalu in Tibetu.
Posebno zanimive so naglavne maske z
dvema obrazoma, ki prikazujejo pare
demonov, ki so na neki naèin povezani.
Obraza si nista podobna. Pogosto je en
obraz moški in drugi ženski (jing in
jang?) ali eden živalski in drugi èloveški.
Èloveški je, denimo, duh prednika,
živalski pa totemski zaèetnik rodu.
Dvojne maske morda simbolizirajo
razcepljenost èlovekovega duha, kar pa
je težko ugotoviti, ker dajejo domaèini
racionalizirana animistièna pojasnila.
Sleherna maska skriva posameznikovo
identiteto in hkrati daje obèutek nove
identitete. Zato se obnašanje pod njo
radikalno spremeni. Èarovnik ali vraè z
masko se vedeta mnogo bolj
samozavestno kot brez nje, saj sta
preprièana, da jima mana ali demon
dajeta posebno moè. Pod masko
popustijo inhibicije. Nekatera ljudstva si
jih nadevajo prav z namenom, da se
lahko bolj sprošèeno obnašajo. Na
Odbojna maska, ki naj bi prestrašila gledalca
(Ibo, Nigerija).
Plesna maska, ki prikazuje gozdnega demona (Kongo).
južnoameriških karnevalih velja, da greh
pod masko ni greh.
Lahko bi našteli še druge funkcije
maske, ki izražajo željo in morda potrebo
ljudi, da bi bili drugaèni, kot so v resnici
(obèutkek nezadostnega jaza) - da bi bili
podobni demonom, bogu, pomembnemu
predniku, živali, komurkoli, razen sebi.
Ta potreba je povezana z nastankom
èlovekove zavesti. Ko se je èlovek
zavedel, da je “on on” in “ti ti”, je odkril
tudi to, da bi lahko “on bil ti” in “ti on”
(identifikacijske maske), ali nasprotno, da
ne bi bil “ti on” ali “on ti” (odbojne
maske). Èutil je potrebo, da se identificira
z moènejšim bitjem ali da ga odbije od
sebe. Celo šimpanz uporablja masko (èe
mu jo naredi èlovek), da z njo straši druge
šimpanze (podobno kot poskusi z
ogledalom tudi ti poskusi dokazujejo, da
ima rudimentarno zavest), delfini pa se
radi igrajo s preluknjanimi vreèami na
glavi (seveda pod vodstvom iznajdljivih
psihologov v bazenih). Otrok si nadene
masko v drugem letu življenja, da z njo
vzbuja zanimanje, strah ali smeh pri
drugih osebah. Do tega pride približno v
dobi, ko zaène uporabljati simbole, npr.
besede. Tudi maska je simbol.
Konec koncev - ali niso tudi naše
zavestne vrednote, stališèa in podobne
vsebine nekakšne psihološke maske, ki
prekrivajo to, kar smo v resnici?
36
NA VZHODU
Anja Simoniè
Vzhodnjaške religije
Sodobni èlovek se v zadnjem èasu vse bolj posveèa spoznavanju samega
sebe in ravno religija, vera, duhovnost so tiste, ki mu pomagajo prodirati
v globine njegove duševnosti. Pogosto so ravno knjige prve, ki odpirajo
poti, polne vedenja o silah, zaradi katerih se Zemlja vrti sredi vesolja, se
delata dan in noè, neslišno rastejo cvetlice in še bolj drevesa, predejo
maèke, se ljudje ljubijo in sovražijo, uèijo iz izkušenj, spoznavajo, ali so
ali niso zadovoljni sami s seboj, se iskrijo žarki v oèeh in se rojevajo
otroci.
Police v knjigarnah se šibijo od knjig in
èasopisov s takšno ali drugaèno duhovno
vsebino, obenem nas vabijo k prebujanju
in sreènemu življenju tudi številni
plakati. Ponudba je bolj ali manj
posreèena in uèinkovita kombinacija
razliènih psiholoških tehnik z verskimi in
ezoteriènimi znanji ter metodami. Ljudje
veèinoma ne sledijo le enemu avtorju,
knjigi, nauku, filozofiji, religiji, temveè
“svojemu lastemu razvoju in potrebam”;
seveda je od vsakega posameznika
odvisno, v kolikšni meri mu to uspeva.
Ker marsikdo ne najde zadovoljivih
odgovorov v zahodni eksperimentalni in
globinski psihologiji ter religiji, išèe
odgovore v stari vzhodni modrosti. Tako
jo povpreèni današnji posameznik
spoznava po delèkih preko knjig,
novodobskih gibanj, skupin, teèajev,
seminarjev itn., kar pa še zdaleè niso
avtentièni in pristni viri vzhodne
modrosti in religije. Zaradi povezovanja,
porajajoèe se sinteze omenjenih znanj in
modrosti, pojmi kot so religija, vera,
duhovnost ipd. na nek naèin izgubljajo
svojo prvotno identiteto, saj se vse bolj
stapljajo drug z drugim v nekaj
univerzalnega, globalnega, kar je v
doloèeni obliki dobro za enega
posameznika, v drugaèni pa za drugega.
Tudi v tem primeru bomo skušali
vzhodnjaške religije prikazati po delèkih.
Pri tem je napisano povzeto zlasti iz dveh
knjig: Verstva sveta (1993) in Svetovne
religije (1996).
Vzhodno odrešenjsko in mistièno
izroèilo ima korenine v Indiji in obsega
hinduizem, budizem in njune loèine.
HINDUIZEM
Hinduizem je vera indijskih narodov, ki
nima ne ustanovitelja ne veroizpovedi,
paè pa ima svete knjige, imenovane Vede.
Osnove indijskega pojmovanja o duši
zasledimo v Upanišadah (okoli 600 let
pr. n. št.), ki temeljijo na Vedah, vendar
odsevajo gibanje proè od obredja k
filozofiji, zlasti k nauku o reinkarnaciji.
Hindujcev je približno 780 milijonov,
najveè jih živi v Indiji. Po svojem
preprièanju so monoteisti; verujejo v
enega Najvišjega Boga, Stvarnika –
Brahmana, ki je gospodar vseh
ustvarjenih bitij in vzvišen nad vsako
èašèenje, zato skoraj ni templja, ki bi mu
bil posveèen. Svetu vlada ob pomoèi
mnogih nižjih bogov. Za izobraženega
hindujca so nižji bogovi nekaj
podobnega kot angeli in svetniki v
nekaterih kršèanskih cerkvah, za
navadnega vernika ali “vaškega
hindujca” pa so mnogo pomembnejši.
Indijska mladoporoèenca v tradicionalni noši.
Anja Simoniè je študentka psihologije, ki
obožuje vonj šmarnic in je mila ter oèarljiva kot
srnica.
Vero teh ljudi – ljudski hinduizem –
lahko razdelimo v tri veje ali sekte, vsako
s svojim pogledom na naravo in ime
Najvišjega Boga: Višnu, Šiva, Šakti. Vse
tri sekte živijo druga ob drugi bolj ali
manj v soglasju. Izobraženi hindujci
verjamejo, da so ti trije bogovi le razlièni
naèini gledanja na istega Najvišjega
Boga ali najvišjo resniènost.
Višnu vodi èloveško usodo in ga na
splošno èastijo v obliki enega izmed
njegovih desetih utelešenj. Zaradi svoje
zavzetosti za svet se mu od èasa do èasa
približa v doloèeni obliki utelešenja.
Eden izmed najbolj priljubljenih in
najpomembnejših Višnujevih utelešenj
(avatarjev) je Krišna, ki je junak mnogih
mitov, prikazan kot ljubimec, vojšèak in
kralj. Deveti avatar je Gautama Buda,
zaèetnik budizma. Deseti avatar mora še
priti. Šiva ima za razliko od Višnuja tudi
temno in kruto stran, vidijo pa ga tudi kot
asketa, ki zamaknjeno premišljuje nekje
v Himalaji. Šakti, velika boginja Mati, se
v svoji divji podobi pojavlja kot kruta,
zoprna stara ženska (Durga ali Kali), v
svoji mili podobi pa kot lepa mlada žena
(Parvati ali Uma).
Hinduizem je naèin življenja. Družinski
obredi skozi posameznikov razvoj moèno
zaznamujejo njegovo življenje.
Posameznika spominjajo, da predstavlja
del družine. S tem se tudi zave, da
predstavlja družina del kaste in kasta del
družbenega razreda. Obstajajo štirje
veliki razredi: duhovniki (brahmini),
plemièi (kšatriji), trgovci in kmetje
(vaišji) in roèni delavci (šudri). Imajo tudi
izvržence in ljudi, ki ne spadajo v noben
razred. Vsi se delijo v veè kast in
podrazredov, vsak s sebi primerno
dolžnostjo. Pripadnik enega razreda se
naj ne bi poroèil s pripadnikom drugega
razreda, celo jedel naj ne bi z njim. V
zadnjem èasu so to razliko vsaj teoretièno
odpravili. Vsi najpomembnejši hindujski
Hinduistièni simbol.
37
NA VZHODU
Na vzhodu ima religija že od otroštva naprej
pomembno vlogo.
obredi se opravljajo doma, tudi èašèenje.
Hindujski romarji prihajajo h Gangesu,
da bi se z obrednim kopanjem oèistili.
Prav tako svoje umrle sežigajo in trosijo
pepel v reko Ganges – ta sveta voda je
namreè simbol življenja brez konca.
Posebna hinduistièna navodila, kako
uresnièiti èloveške možnosti, sodijo v
poglavje joge. Na splošno je joga metoda
urjenja, namenjena integraciji ali
združitvi èloveškega duha z bogom. K
temu cilju vodijo štiri duhovne poti. Od
kod kdo krene, je odvisno od tega,
kakšna oseba je. Po hindujski razlagi gre
za štiri temeljne duhovne tipe osebnosti.
Tudi C. G. Jung je svojo tipologijo
sestavil po indijskem vzorcu, vendar ga
je v nekaterih pogledih spremenil. Za
vsakega od teh tipov pripisuje hinduizem
drugaèno jogo, njen namen pa je
izkoristiti razlièno moè vsakega tipa.
Nekateri ljudje so predvsem refleksivni,
zanje je primerna džnanajoga, pot do
enosti z božanstvom po poti spoznanja.
Ker pa zahteva redko povezavo
racionalnosti in duhovnosti, je
namenjena le izbrancem. Druga skupina
so v osnovi èustveni ljudje. Cilj
bhaktijoge je usmeriti k Bogu popolno in
pristno ljubezen, ki leži na dnu vsakega
srca. Vse, kar moramo storiti pri tej jogi
je, da ljubimo, dejansko ljubimo boga in
to zaradi ljubezni same, ne zaradi
kateregakoli drugega razloga. Bhaktijoga
je najbolj priljubljena med vsemi štirimi
potmi. Tretja pot do boga, namenjena
dejavnim osebam, je karmajoga, pot do
boga z delom. Karmajogiji poskušajo
storiti vsako stvar, ki jim pride na pot, kot
da je edina stvar, ki jo je treba storiti, in
ko jo opravijo, se enako osredotoèijo na
naslednjo dolžnost. Pri tem se upirajo
nestrpnosti, razburjenju ter razmišljanju o
pol ducatu stvari hkrati. Ko nalogo
opravijo, pustijo, da drobtinice padejo
kamorkoli. Radžajoga je namenjena
ljudem, ki so nagnjeni k
eksperimentiranju. V Indiji jo zaradi
slepeèih višin, do katerih vodi, imenujejo
“kraljevska (radž) pot k reintegraciji”.
Gre za poskuse na jazu; jogi
eksperimentira s svojim duhom. Poskusi
imajo obliko prakticiranja predpisanih
duhovnih vaj in opazovanja njihovih
subjektivnih uèinkov. Èloveški jaz je
plastna bitnost. Najprej in najbolj oèitno
je, da imamo telo. Temu sledi zavestna
plast naših misli. Naslednje je podroèje
individualnega nezavednega, ki ga je
oblikovala naša individualna zgodovina.
Veèina naših preteklih izkušenj je za naš
zavestni spomin izgubljenih, toda te
izkušnje še naprej oblikujejo naše
življenje, kar nekako skuša razumeti
sodobna psihoanaliza. S temi tremi deli
jaza se Zahod povsem strinja. Razlika je
v tem, da hindujska hipoteza sprejema še
èetrto sestavino. To je bit, neskonèna,
brezmejna, veèna, ki jo zavestni duh
zaznava celo manj kot svoje zasebno
nezavedno (èeprav je z njo kar najbolj
povezan). Gre torej za umik s podroèja
zavestnega h globje ležeèim podroèjem
psihe, kjer so prava vprašanja in
odgovori. Omenimo še, da eno izmed
stopenj radžajoge predstavljajo asane,
položaji, s katerimi dosežemo ravnotežje
in mir; za meditacijo je najpomembnejši
lotosov položaj. K uèinkoviti meditaciji
veliko pripomore tudi “pravilno”
dihanje.
Vse štiri joge so predstavljene kot
alternative, ki pa se med seboj ne
izkljuèujejo. Hinduizem spodbuja ljudi,
naj preskusijo vse štiri in jih skušajo
medsebojno uèinkovito povezati.
Hindujsko pojmovanje èlovekove narave
in usode je tesno povezano s pojmi kot so
karma, reinkarnacija (samsara) in
odrešenje (mokša). Po hindujskem
stališèu ni duh niè bolj odvisen od telesa,
ki ga naseljuje, kot je telo odvisno od
oblaèil, ki jih nosi. Ko prerastemo
oblaèila, jih zamenjamo z novimi, v
katerih se naša telesa gibljejo bolj
svobodno. Enako poèno duše. Ta proces,
v katerem individualna dživa potuje
skozi zaporedje teles, je znan kot
reinkarnacija ali preseljevanje duš. Gre
za verovanje, da ob smrti duša vedno
preide v drugo telo, dokler se ne reši iz
neprekinjenega kroga ponovnega
rojevanja. Na podèloveški ravni se ta
proces dogaja v vrsti vse bolj
kompleksnih teles, ki duši dajejo
potrebne pogoje za njene nove možnosti,
dokler nazadnje ne pride do èloveka. S
prehodom duše v èloveško telo se ta
avtomatièni, stopnjujoèi naèin dviganja
konèa. Duša je dosegla samozavedanje, s
tem pa tudi odgovornost in napor.
Mehanizem, ki povezuje te nove
pridobitve, je zakon karme, moralni
zakon vzroka in uèinka. Trenutno stanje
vsakega notranjega življenja – kako
sreèno ali nesreèno je, kako zmedeno ali
veselo je, koliko posameznik razume – je
odvisno od tega, kar je želel, storil in
poèel v preteklosti. Tudi posameznikove
trenutne misli in odloèitve doloèajo
njegovo prihodnjo izkušnjo. Ta ideja
karme, hindujca, ki jo razume, zavezuje k
popolni osebni odgovornosti. Vsak
posameznik je v celoti odgovoren za
svoje trenutno stanje in bo imel natanko
tako prihodnost, kot si jo zdaj ustvarja.
Karma predpisuje, da mora imeti vsaka
odloèitev svoje doloèujoèe posledice,
toda odloèitve same v zadnji instanci
èlovek sprejema svobodno. To pomeni,
da življenje duše v èloveških telesih vodi
izbira; na vsaki stopnji potovanja pa
dušo nadzorujeta njena volja in želja.
Med svojim popotovanjem èloveški duh
ni nikoli povsem prepušèen samemu sebi.
Od zaèetka do konca je njegovo jedro
Atman, notranji bog. Èeprav je zakopan
pregloboko v dušo, da bi ga opazili po
normalni poti, je edina podlaga
èloveškega obstoja in zavesti. Na najvišji
stopnji razvoja duša doseže odrešenje
(mokša), poistoveti se z bogom in izgubi
vsako sled svoje prejšnje loèenosti.
Hinduizem tudi pravi, da je svet, kakršen
se nam kaže obièajno, maja. Dojemamo
ga tako, kot ga duh v normalnih
okolišèinah zaznava; vendar se motimo,
èe mislimo, da je realnost takšna, kot jo
vidimo. Maja je zapeljiva v svoji
privlaènosti, s katero predstavlja svet,
ujame nas vanj, tako da nimamo veè
nobene želje po potovanju.
Hindujci si boga predstavljajo v neštetih
oblikah. Pravijo, da je to ustrezno. Za
veèino ljudi je idealna forma ena izmed
božjih inkarnacij; boga je namreè najlaže
ljubiti v èloveški obliki, ker so naša srca
že uglašena na ljubezen do ljudi. Kadar je
stabilnost sveta resno ogrožena, pride
bog, da bi ponovno vzpostavil
ravnotežje.
38
NA VZHODU
Simbol sikhizma.
SIKHOVSKO VERSTVO
Sikhizem skupaj z islamskim razodetjem
zavraèa pojem božanske inkarnacije,
razlike med kastami, èašèenje podob in
svetost Ved, po hinduizmu pa potrjuje
dokonènost nepredstavljivega najvišjega
in brezliènega boga ter priznava nauk o
reinkarnaciji. Guru Nanak je,
poenostavljeno reèeno, na nov, lep in
razumljiv naèin podal sintezo hinduizma
in islama. Guru – tisti, ki prežene
nevednost in temo (gu) ter prinese
razsvetljenje (ru).
Identiteta sikhovske skupnosti se je
oblikovala skupaj s kulturnim, politiènim
in vojaškim razvojem prebivalcev
Pandžaba. Brade, turbani in vojaški
pogum, ki jih danes povezujemo s
sikhovsko vero, predstavljajo pomnike
tega razvoja. Zanje sta znaèilna moèna
samozavest in èut za skupnost. Tudi v
drugih pogledih se je sikhovsko verstvo
razlikovalo od obièajne kulture,
priznavalo je npr. enakost žensk. Pravijo,
da je v zvezi z ženskami guru Nanak
pripomnil: “Le kako lahko za ženske
reèemo, da so manj vredne, ko pa rodijo
kralje?”
oblaèilo, ki pa je izžareval mir in veselje.
Siddhartha se je odloèil, da zapusti ženo
in sinka in zaèel je živeti kot asket. Po
okrog šestih letih meditiranja in stradanja
je zapustil svoje prijatelje askete in odšel
premišljevat pod figovo drevo blizu kraja
Gaja v severovzhodni Indiji. Pod
drevesom, ki je postalo znano kot drevo
bo (okrajšava za bodhi ali razsvetljenje),
je prejel veliko razsvetljenje. Gautamova
bit se je spremenila in postal je Buda, kar
pomeni “Razsvetljeni” ali “Prebujeni”.
Spoznal je, da sta trpljenje in hrepenenje
vzrok vseh èlovekovih težav ter da je
hrepenenje mogoèe odpraviti, èe èlovek
sledi srednji poti med obema
skrajnostima - askezo in èutnostjo.
Njegovi nekdanji tovariši so postali
njegovi prvi uèenci, v naslednjih dneh se
jim je pridružila skupina še šestdesetih
drugih in tako je nastalo jedro budistiène
redovne skupnosti. Gautama je umrl v
starosti 80 let.
Pri razumevanju budizma je zelo
pomembno dobiti obèutek za vpliv
Budovega življenja na tiste, ki so ga
obkrožali. Buda se je za površinske
razredne in kastne razlike tako malo
menil, da jih pogosto niti opazil ni. Ne
glede na njegovo objektivnost do samega
sebe so ga še med njegovim življenjem
poskušali spremeniti v boga, kar je
odloèno zavraèal in poudarjal, da je samo
èlovek.
V èasu, ko so se množice pasivno
zanašale na brahmane, da jim bodo
povedali, kaj storiti, je Buda pozval
slehernega posameznika, naj se sam
napoti na svoje religiozno iskanje, naj bo
sam svoja luè. Uèil je religijo brez
obredov. Ni teoretiziral, temveè je
ohranjal svoj “plemeniti molk”. Svoje
privržence je spodbujal, naj ne sledijo
izroèilu in avtoriteti tradicionalnih
naukov. Njegov najpomembnejši prelom
s starim naukom je v odloèitvi, da bo
BUDIZEM
Po izroèilu je zaèetnik budizma
Siddhartha Gautama, ki je najverjetneje
živel v letih od 563 do 483 pr. n. š. Sin
premožnega voditelja je odrašèal ob
vznožju Himalaje v današnjem Nepalu.
Živel je v èudovitih palaèah in se poroèil
z lepo princeso, ki mu je rodila sina. Ko
je bil njegov sin še otrok, je Gautama
veliko razmišljal o trpljenju in kljub
oèetovim prizadevanjem kmalu zbežal iz
svojega zavarovanega okolja. Zunaj je
sreèal onemogle in bolne starèke ter
potujoèega verskega beraèa z obrito
glavo, obleèenega v preprosto rumeno
opustil sanskrt in pridigal v ljudskem
jeziku. Govoril je, da se ni mogoèe
zanesti niti na boga niti na bogove in
tudi nanj ne. Stališèe, da lahko zgolj
brahmani dosežejo razsvetljenje, je bilo
za Budo smešno. “Ne glede na to, iz
katere kaste si,” je govoril svojim
uèencem, “ga lahko dosežeš že v tem
življenju”.
Za budistiène menihe, ki posveèajo svoje
življenje molitvi in pobožnosti
(prepoznamo jih po obritih glavah in
rumenih oblaèilih), je èašèenje
individualno, ne skupinsko. Poleg tega
izvirno èašèenje opravljajo menihi, ne
laiki, kajti v budizmu je biti menih
pravilo. Njegovo edino imetje je njegovo
oblaèilo, beraška skodelica, britev, igla in
cedilo za vodo. Za hrano beraèi. Menihi
stopijo v red (sangha) s posebno
slovesnostjo posvetitve. Vendar se
meniškemu življenju ne zavežejo za
vedno, odidejo lahko, kadar želijo. V
nekaterih deželah vsi deèki preživijo
nekaj èasa, morda le teden dni, v
samostanu kot del svoje verske vzgoje.
Budistièni nauki so zbrani v svetih spisih
Tripitaka kot tudi v svetih spisih
razliènih budistiènih šol. Dhammapada
ali “pot narave” je najstarejše budistièno
besedilo. Obsega štiri plemenite resnice,
plemenito osemèleno pot in mnoge
nauke o praktièni moralnosti in
samodisciplini.
Budov življenjski cilj predstavlja
nirvana. Nirvana je najvišja usoda
èloveškega duha in dobesedno pomeni
ugasitev. Je stanje, v katerem osebne
želje povsem izginejo in je mrtvo vse, kar
omejuje konèni jaz, obenem pa pomeni,
da je življenje samo neskonèno. Buda je
poudarjal, da je absolutno “nedoumljivo,
neopisljivo, nepredstavljivo,
neizrazljivo.” Najbolj vznemirljivo, kar
je Buda povedal o èloveškem jazu je, da
nima duše. Tudi zaradi tega nauka o
neobstoju duše (anatta), se zdi budizem z
religioznega vidika nekaj posebnega.
Buda je trdil, da ponovno rojstvo ni
posledica karme, ampak tanhe, želje.
Dokler obstaja želja po loèenem jazu, bo
uslišana. Iz tega izhaja dejstvo, da je
mogoèe vse, dokler je želja kljuèna
toèka.
Obstajata dve razlièni vrsti budizma, ki
imata skupne korenine. Theravada je
zgodnejša oblika budizma, oblikovanje
mahajane pa sovpada z zaèetkom
kršèanske dobe
Budistièni simbol.
39
NA VZHODU
TIBETANSKI BUDIZEM
Vadžrajana pomeni diamantna pot, izvira
iz Indije, izpopolnili pa so jo Tibetanci.
Da bi dojeli posebnost tibetanskega
budizma, ga moramo razumeti kot tretjo
veliko budistièno smer in takoj dodati, da
je bistvo vadžrajane tantra.
Formalni pomen besede tantra oznaèuje
besedila, od katerih so bila mnoga
ezoterièna in po svoji naravi tajna ter
dodana hindujski literaturi. Za
razumevanje vsebine teh razširjenih
besedil je potrebno poznati drugi
etimološki pomen besede tantra, ki
oznaèuje medsebojno prepletanje. Tantre
so besedila, ki se osredotoèajo na
medsebojno povezanost stvari.
Tibetanci pravijo, da se njihova religija
po svojem namenu v nièemer ne razlikuje
od drugih. Praksa te religije je drugaèna
le v tem, da èloveku omogoèa doseèi
nirvano v enem samem življenju. Za
tantro je znaèilno, da brez zadržkov
sprejema spolnost kot duhovnega
zaveznika in se z njo ukvarja eksplicitno
in namerno. Tako onkraj prevelike
obèutljivosti kot tudi dražljivosti tantriki
ohranjajo fiziène in duhovne sestavine
spleta ljubezni in spolnosti kot nekaj
strogo povezanega – v umetnosti (ki
prikazuje pare v koitalnem objemu), v
domišljiji (dejavno gojijo sposobnost za
vizualizacijo) in v odkritem spolnem
udejstvovanju, saj je le eden od štirih
tibetanskih sveèeniških redov zavezan
celibatu. Tantrièna spolna praksa ni
veseljaèenje, ki krši zakone, ampak se
dogaja pod skrbnim nadzorom guruja kot
praznovanje vrhunca dolgega niza
spiritualnih vaj, prakticiranih v mnogih
življenjih.
K povzetku povzetka o tantri moramo
dodati še informacijo, da je leta 1989
Nobelovo nagrado za mir dobil Njegova
svetost dalajlama. Dalajlama je
bodhisattva, ki se je v zadnjih nekaj
stoletjih utelešal, da bi omogoèil in
prerodil tibetansko tradicijo.
Lotusov cvet.
V Indiji hinduizem ni premagal budizma,
temveè si ga je prilagodil. Budistièni
prispevki, ki so jih hindujci sprejeli vsaj
naèelno, èe že ne zmeraj tudi v praksi, so
poudarjali obnovljeno naklonjenost do
vseh živih stvari – neubijanje živali,
odstranitev kastnih pregraj na
religioznem podroèju in njihovo skrèenje
na družbenem podroèju ter velik interes
za etièna vprašanja nasploh.
Na tem mestu preprosto ni prostora, da bi
opisali tudi budistiène in hinduistiène
loèine, ki so kot religije prav tako
pomembne. Zato omenimo le tiste, ki so
se in se še razvijajo v spletu verskih
izroèil na Kitajskem in Japonskem.
Po štiridestih letih zatiranja vera na
Kitajskem danes ponovno oživlja.
Kitajska je dežela treh usmeritev:
konfucianizma, daoizma in budizma. V
svojem razvoju so se vse tri usmeritve
prepletale ali se celo spojile med seboj in
z ljudsko vero. Konfucianizem je dal
novo spodbudo starodavni navadi
èašèenja prednikov, daoizem je dal
mistièno razlago sveta, mahajanski
budizem pa je prinesel vsem možnost
odrešenja po veri in pobožnosti. Posebno
vrsto kitajske budistiène meditacije,
imenovano chan, sodobni svet bolje
pozna po njenem japonskem imenu zen.
Vera, nekdaj orodje mogoènega cesarja,
danes tudi na Japonskem dobiva novo
življenjsko moè. Tri najpomembnejša
verska izroèila predstavljajo šintoizem,
budizem in konfucianizem.
DŽAINIZEM
Džainizem je vera blizu pet milijonov
ljudi, ki skoraj vsi živijo v Indiji, vendar
njegov vpliv ni v nikakršnem sorazmerju
s številom pripadnikov in z
razširjenostjo. Moderni svet je ta vpliv
najbolj zaèutil ob Mahatmi Gandhiju.
Èeprav sam ni bil džainist, je prevzel
njihov najznaèilnejši nauk - ahimso,
nenasilje do vsega živega.
Džainisti verujejo, da je vesolje veèno,
brez zaèetka ali konca. Je neustvarjeno,
zato ni nobenega stvarnika. Vesolje
prehaja skozi neskonèno število
kozmiènih ciklov, od katerih je vsak
razdeljen v razvojne stopnje vzpona in
spusta, v katerih civilizacija raste in pada.
Èlovek si lahko prisluži odrešenje s tem,
da osvobodi dušo snovnosti, tako da
lahko duša za veèno uživa vsevedno
samozadostno blaženost - džainistièno
nirvano. Slaba dejanja zatemnijo dušo,
dobrohotna dejanja pa lahko pomagajo
dušo razsvetliti. Najbolj kruto dejanje je
odvzem življenja. Ker pa ima vse živo
dušo, tudi rastline in vse, kar raste iz
zemlje, so džainisti strogi vegetarijanci.
Džainist npr. z dežnikom zadržuje mrèes,
da se mu ta ne more približati. Nekateri si
pokrivajo usta s kosom blaga, da ne bi
sluèajno požrli kake žuželke. Popolno
odrešenje laiku ni dosegljivo, èe proti
koncu življenja ne naredi starostne
zaobljube, ki vsebuje obljubo, da bo umrl
zaradi prostovoljnega stradanja.
ZAKLJUÈEK
Že Vede vsebujejo klasièno hindujsko
trditev, da so razliène religije samo
razlièni jeziki, s katerimi bog govori
èloveškemu srcu. “Resnica je ena; modri
jo imenujejo z razliènimi imeni.” Na goro
življenja lahko splezamo s katere koli
strani, ko pa dosežemo vrh, se poti
združijo. Razlike v kulturi, zgodovini,
geografiji in kolektivnem znaèaju
ustvarjajo razlièna izhodišèa.
Azijske religije povzdigujejo temeljne
prvine, kot so: ponižnost, usmiljenje in
resnicoljubnost, obenem pa poudarjajo
ovire (pohlep, sovraštvo in razoèaranje),
ki jih moramo premagati, da bi jih
dosegli. Vse religije nas vodijo k
popolnejšemu, celovitejšemu gledanju na
svet. V osrèju življenja, prepletenega z
religijo, je posebna radost, upanje,
prièakovanje sreènega konca, ki izhaja iz
težkih zaèetkov, obljube, da bomo
vztrajno premagovali ovire na poti. V
našem vsakdanjem življenju jo lahko le
slutimo. Èlovek ima to možnost, pravijo
religije, da trenutni blisk spremeni v
trajno svetlobo. Brezmejna èistost
èlovekovega bistva, kot jo vidijo
svetovne religije, se nam morda zdi daleè
stran, èeprav je dejansko tako blizu.
Anthony de Mello piše:
“Oboje – to, od èesar bežiš in to, po
èemer hrepeniš – je v tebi.”
VIRI:
Carriere, J. (1997). Moè budizma.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Huston, S. (1996). Svetovne religije.
Maribor: Obzorja.
Langley, M. (1993). Verstva sveta.
Priroèniki Ognjišèa.
Mello A. (1989). Žabja molitev.
Župnijski urad Ljubljana – Dravlje.
Self, D. (1996). Verstva sveta. Ljubljana:
Založba Mladinska knjiga.
Škafar, V. (1998). Verstva, sekte,
novodobska gibanja. Celje: Mohorjeva
družba.
40
VERSKE RAZPRTIJE
Tamara Povh
Vera v boga ali vera v èloveka
Bil je to èas pred nacionalizmom, èas, ko je verska pripadnost pomenila
mnogo veè kot narodna ali državna pripadnost, saj je vera dana od
Boga, države pa je ustvaril èlovek. Mogoèe je renesansa v umetnosti v
ospredje že postavila èloveka, a za navadnega kmeta je potekal miselni
obrat mnogo poèasneje. Življenje na zemlji je dostikrat služilo le temu, da
so si ljudje prislužili veèno življenje v nebesih. Pozabili so na peto
zapoved “Ne ubijaj”, pozabili so na Jezusa, ki je uèil, da moramo ljubiti
svoje bližnje. Raje so se spomnili obljub, da pride v nebesa, kdor ubija za
pravo vero - obljub papežev, ki so pred stoletji združili ljudi mnogih
narodnosti v boju za sveto deželo.
V noèi med 23. in 24. avgustom leta 1572
je katoliška stranka Francije v Parizu
pobila skoraj vse protestante. Veèina jih
je prišla tja na poroko svojega vodje
kralja Navare in francoske princese
Margaret de Valois. Ocenjujejo, da je bilo
samo v Parizu pobitih 6.000 hugenotov
(v Franciji so tako klicali pripadnike
kalvinizma), pokol pa se je razširil naprej
po celotnem kraljestvu. Protestanti so bili
veèinoma nepripravljeni na napad, pobili
so jih neoborožene. Umirale so tudi
ženske in otroci.
Obstaja veè razlag tega strašnega
poglavja francoske zgodovine. Lahko je
bilo posledica dolgotrajnih naèrtovanj
kraljice matere Catherine de Medicis, ki
naj bi tako postala tesnejša zaveznica
španskega kralja Filipa II. Bolj verjetno
pa je, da se je sicer zaèel na njeno
pobudo, nadaljeval pa spontano. Vanj je
bila vkljuèena veèina katoliškega
prebivalstva, ki ga je spodbujalo
sovraštvo in strah pred drugaènimi, pred
tistimi, ki niso prave vere, ki trdijo, da so
katolièani grešniki, ki so zgrešili pot do
Boga. V prid zadnji razlagi govori
dejstvo, da se je s tem dogodkom
bistveno poslabšal kraljev položaj, kajti z
odstranitvijo protestantov je postala
rivalska stranka katolikov veliko bolj
vplivna in s tem nevarna. Na prestolu je
sedel Karel IX, èustveno nestabilen,
nerazsoden, trmast in impulziven moški.
Brez dvoma je njegova mati (Catherine
de Medicis) znala dobro izkoristiti te
lastnosti, bila je tista, ki je resnièno
vladala, njena volja je postala zakon.
Hotela se je znebiti èloveka, ki je vse bolj
Tamara Povh je še vedno študentka tretjega
letnika psihologije, a gre vztrajno naprej.
vplival na kralja. Admiral de Coligny je v
dneh pred grozljivo noèjo postal glavni
kraljev svetovalec - Karel ga je klical
“Oèe”. Admiral je imel naèrt, da bi vsi
Francozi s skupnimi moèmi napadli
španske sile v Flandriji (današnja
Belgija). To bi pomenilo konec verskih
bojev, ki so že 30 let razdirali državo na
protestantski jug (kraljestvo Navara) in
ostalo Francijo, ki je bila veèinoma
katoliška.
Francija je bila v tistem èasu obubožana
in politièno oslabljena, kralj je bil
nesposoben in na oblasti se je obdržal
predvsem s krmiljenjem med obema
osovraženima strankama. Vojaška
združitev teh dveh strank bi bila sicer
gospodarsko, moralno in
zunanjepolitièno ugodna, za kralja pa bi
verjetno pomenila nevarnost. Catherine
ni bila pripravljena tvegati, ni si mogla
Pariz med šentjernejskim pokolom.
privošèiti napak. Karel je kot vedno
popustil. Preprièevanje je bilo sicer težje
kot dotlej, pomagal ji je njen drugi sin
Henrik Anžujski. Morala sta združiti
moèi, razložiti Karlu, da so protestanti
nevarni, da ga nameravajo ubiti, da so ga
prevarali. Karel je popustil. “Vse naj
pobijejo, vse!” Naj ne ostane nihèe, ki bi
mu lahko kaj oèital!
Pa so jih. Nekateri se sicer preživeli,
zbežali so v Anglijo ali na jug, veèinoma
pa jim je naèrt uspel. In posledice? Druge
države so pokol obsodile, celo njegovo
zelo katoliško velièanstvo španski kralj
je menil, da je bila dokonèna rešitev
protestantskega vprašanja (kot bi temu
danes rekli) preveè direktna. Politièno,
gospodarsko in moralno je bila
šentjernejska noè neuspešno dejanje.
Kljub temu pa je bila dejanje veèine.
Katolièani so sodelovali prostovoljno, ni
jih bilo veè možno nadzorovati. Izražali
so svoje sovraštvo do protestantov, do
drugaèe misleèih. Morili so, ker jih je
bilo strah. Strah teh, ki so imeli drugaèen
naèin življenja, teh, ki se imeli drugaène
vrednote in norme, teh, ki so trdili, da
ostali živijo v zmoti, teh, ki so jih
nenehno kritizirali, jim oèitali grešnost in
nepokoršèino Bogu. Kar hudi oèitki za
preproste ljudi tistega èasa, ki jim je bila
velikokrat edina uteha v krutem
vsakdanu prav misel na onstranstvo, na
zbližanje z Bogom, veèno življenje v
sreèi. Tega že niso mogli sprejeti,
protestanti so grešniki, ne vedo, kaj
govorijo, Bog jih bo kaznoval za njihovo
poèetje. In jih je.
Eden redkih, ki so preživeli šentjernejsko
noè in dneve, ki so ji sledili, je bil Henrik
Navarski. Na njegovi svatbi so se tistega
nesreènega meseca zbrali protestanti v
Parizu. Nekaj dni pred pokolom se je
poroèil. Po poroki so se zabavali, trajalo
je veè dni, bili so mladi, veseli, hoteli so
živeti. Neke noèi jih je presenetilo, bil je
kaos, povsod so ležala trupla, po
hodnikih Louvra je tekla kri, nad mesto
so se spustili krokarji, zakrili so nebo za
tri dni. Kralj je Henriku ukazal, naj
prestopi v katoliško vero, kar je 17 dni po
pokolu tudi storil. Po ujetništvu na dvoru
se je vrnil v rodno pokrajino Bearn na
jugu Francije. Tam je še vedno
41
VERSKE RAZPRTIJE
otroštva (razpetost med protestantsko
materjo in katoliškim oèetom),
osamljenost, strah pred bitkami, ki ga je
moral vedno znova premagati, težnja k
lažjim rešitvam, ugodje življenja na
dvoru, vrnitev k stari ureditvi, èar zmage
v bitkah, zanašanje na svetovalce,
prijateljski krogi. Da je lahko spremenil
svet, je moral premagati te ovire, moral je
spremeniti sebe. Ustvaril je moderno
Francijo, dokazal, da lahko kralj deluje,
ne samo vlada. Bil je kralj, ki se mu ni
bilo potrebno posluževati idej
Machiavellijeve knjige “Vladar”.
Dogodki šentjernejske noèi in utripa 16.
stoletja v Franciji so prikazani v veè
leposlovnih in drugih umetniških delih.
Isabelle Adjani kot kraljica Margot.
prevladovalo protestanstvo, prestopil je
nazaj v protestantsko vero in njegovi
podložniki so mu odpustili. Sledila so
leta boja. Boril se je proti katoliški ligi,
ki jo je skrivoma vodil kralj Španije,
proti fanatizmu, proti rigidni miselnosti,
krutosti, s katero so vladarji in poveljniki
zatirali premagane. Bil je tisti, ki je lahko
ovrgel že starodavno geslo vae victis
(gorje premaganim); edino tako je lahko
omogoèil ponovno spravo Francije.
Po dvajsetih letih je postal kralj Francije Henrik IV. Bil je dovolj skeptièen, da je
poznal spremenljivo naravo ljudi, a
sprejel jih je take, kot so bili. Pod
njegovim vodstvom si je Francija
gospodarsko opomogla, ljudem je
ponudil skupni projekt - obnovitev
države. Verska nasprotja je skušal rešiti z
Nantskim ediktom, ki je v nasprotju z
Aufzburškim verskim mirom v ospredje
postavil posameznika. Odloèitev za vero
je odloèitev vesti, ne vladarja. Edikt zato
pomeni korak k modernizaciji, ne samo v
smislu poudarjanja individualne
svobode, temveè nakaže drugaèno
strukturo družbe. Pisatelj F. Bayrou pravi,
da èe le sledimo Henrikovemu življenju,
tako v obdobju vojne kot v ponovnem
miru, v simboliènih odloèitvah (verski
prestopi iz protestanstva v katolištvo in
obratno) in ekonomskih reformah,
zgodovina ni bila doloèena vnaprej.
Posameznik lahko toliko doseže le pod
enim pogojem - biti mora notranje
svoboden. Kajti tudi Henrikov najveèji
sovražnik, ki ga je nenehno ogrožal, je
bil v njem samem. To so bile rane iz
Verjetno se še spominjate filma Kraljica
Margot (La Reine Margot), posnetega po
istoimenskem romanu Aleksandra
Dumasa. Bil je dinamièen, bil je
vulgaren, narejen kot spektakel, pa
vendar prav niè podoben
hollywoodskemu vzgojno - moralnem
pojmovanju zgodovine. Bil je resnièen.
Èeprav je dinamika dogodkov zmedla
marsikoga, ki mu zgodovinska dejstva
niso bila znana in tudi nekatere, ki so jim
bila, se mi je zdelo, da nejasnost zgodbe
ne vpliva bistveno na razumevanje filma,
dogajanja, miselnosti in èasa, v katerega
so nas tako neusmiljeno porinili. Tam so
kraljevali liki, karakterji, ki so bili tako
resnièni, tako èloveški, da smo se
gledalci brez problemov vživeli vanje,
èutili smo z njimi, se zgražali z njimi in
mislili, kot so mislili oni. Film, ki opisuje
zgodovino in hkrati zajema sedanjost, je
brezèasen, saj èloveško mišljenje,
predvsem pa èustvovanje ostajata tekom
èasa bolj ali manj nespremenjena.
Intuitivno doživljanje filma še spodbuja
Kraljica Catherine de Medicis.
èutna glasba Gorana Bregovièa in èetudi
nekaj melodij zveni sumljivo znano, je
njegov prispevek k doživljanju filma po
mojem mnenju neprecenljiv.
Dumasova knjiga je po drugi strani
predvsem romantièno - ironièna.
Temeljne like zgodovine tedanje Francije
opisuje skorajda mistièno. Ekstremni so
opisi zle kraljice in antiherojskega lika
Henrika Navarskega, ki se bori za svoje
življenje, predvsem pa za Francijo, za
humanost in popustljivost v
medèloveških odnosih. Ozadje je
romantièno – tragièno. Poudarja krizo
takratne družbene in politiène ureditve
evropskih držav, predvsem pa krizo
vrednot, moralno propadanje, ki pomeni
konec srednjeveške miselnosti in zaèetek
humanizma in renesanse. Edini svetli lik
je zato Henrik in kljub naslovu ni
nobenega dvoma, da je knjiga posveèena
predvsem njemu. Opisuje njegovo
ujetništvo na dvoru, negotova leta po
pokolu, ko je vsak preživeti dan pomenil
uspeh. Prav ta leta naj bi po mnenju
zgodovinarjev izoblikovala njegov
znaèaj; komaj osemnajstleten v èasu
strašne noèi, v kateri so mu pobili vse
bližnje, vse znance. Izoblikovala so ga tri
leta negotovosti na francoskem dvoru,
kjer se je nauèil predvidevati dejanja
ljudi, ki so ga nenehno ogrožali. Nauèil
se je sovražiti nesmiselno nasilje nad
šibkejšimi. Nauèil se je še neèesa
pomembnejšega: da lahko odpusti tistim,
ki so ga prizadeli, kajti le ko se je lahko
odloèil, da ne bo sovražil teh ljudi, je
lahko postal svobodni kralj.
Šentjernejski pokol je eno
najpomembnejših dogodkov francoske,
pa tudi svetovne zgodovine. Èe naj bi se
iz zgodovine uèili in ne bi ponavljali že
storjenih napak, potem nas to dejanje
lahko nauèi, da nestrpnost do drugaènih
ne prinese rešitev, temveè le ustvarja
nove probleme.
42
RAVE
Sneža Rikiæ
“Rave* on”
ali tehno-kultura kot nova oblika civilne religioznosti v èasu sekularizacije
Rave v anglešèini pomeni divjati, noreti,
blazneti, biti nor na kaj; torej v vsakem
primeru iti do konca, (se) preseèi, s
strastjo predati svoje vroèe srce, kar nam,
poleg sveta umetnosti in ljubezni,
obljublja le še svet religije. Sodobne
družboslovne razprave, ki se pomikajo iz
makro v mikro sfere, na nivo vsakdanjega
življenja, vsakdanjih življenjskih
potekov in mikrokozmosa, izpostavljajo
ravno slednje tri skupine kot presežne v
osmišljanju sveta posameznika. Za
fenomenološke sociologe (Schütz,
Berger, Luckmann) so kljuènega pomena
življenjski svetovi posameznikov, ki
vkljuèujejo s pomeni in smisli nabite
realnosti. Življenski svet “je neposredno
dani svet kot primarna realnost, na katero
se ljudje vedno nanašamo, jo
predpostavljamo in po potrebi
tematiziramo in (vedno le delno1 )
problematiziramo v vseh svojih
dejavnostih. Je nujno ozadje, horizont
vseh razumevanj in poèetij
ljudi...Vsakdanji svet je torej ljudem
najbližja, najbolj priroèna realnost, ki
nam nudi orientacijsko osnovo in ozadje
za vsa naša instrumentalna in
komunikacijska dejanja, za interpretacije
realnosti in nas samih” (Ule, 1993:23) Pri
posamezniku se s pomoèjo
selekcionirane redukcije ustvari doloèena
mreža vzorcev, smislov, idej, pomenov...,
ki pripomorejo h konstrukciji
življenskega sveta, ki zajema veè plasti
resniènosti. Le-te delujejo
intersubjektivno in z neko posebno,
urejeno in nekaotièno prepletenostjo
oživljajo, delajo resnièno
posameznikovo življenje samo.
* Poleg glagolske oblike iz anglešèine prevzeta
beseda rave oznaèuje (množièno) zabavo
(mladih), ki obièajno traja celo noè ali dlje in je
predvsem plesni dogodek na hipnotièno
elektronsko glasbo, ki jo posreduje DJ. Lokacija
so predvsem zapušèena skladišèa, letališèa,
tovarne, lahko pa potekajo tudi na odprtem ali
pa v doloèenih klubih. Spremljajoèi dejavniki so
svetlobni in vizualni efekti. Èeprav se beseda
rave obièajno uporablja za dogodke s “techno”
in podobno glasbo, v tem tekstu predstavlja tudi
dogodke s podobno vsebino, a z drugaènimi
glasbenimi zvrstmi in oblikami (breakbeat,
drum´n´bass, ambient, jungle, trance).
1 zaradi razkoraka med mentalnimi
reprezentacijami oz. modeli sveta in svetom
samim (op. p.)
Fenomenologi (Berger) loèijo veè plasti
vsakdanje resniènosti, predvsem pa je
kljuèna diferenciacija med vrhunsko,
središèno resniènostjo in alternativno
resniènostjo. Prva je bolj “operativnega”
pomena in je razdeljena na sfere
relevantnosti, govorimo o svetu brez
dvoumnosti in negotovosti, ki deluje
predvidljivo, varno in zanesljivo.
Alternativne resniènosti (umetnost,
ljubezen, religija) pa predstavljajo
presežek in gibalo èlovekovega življenja
in so nujni umiki iz vrhunske resniènosti.
Govorimo o svetu sanj, fantazij,
spominov, o vprašanjih življenja in
smisla in zajemajo èlovekovo veèno
hrepenenje po neèem drugem, ki presega
tukaj in zdaj.
Poleg bioloških, psiholoških in socialnih
vsebin èlovekove eksistence so nesporen
prispevek k tej totaliteti torej tudi
kozmološke vsebine, ki se nagibajo k
transcendenci jaza.
V èasu predmodernih družb je tem
namenom vsaj navidez zadostila
centralistièna cerkvena hierarhija, ki je s
sekularizacijo in umikom v posvetno
življenje izgubila svoj pomen. Slednje pa
nikakor ne zanika tudi zatona v iskanju
preseganja jaza. Ker pa cerkev temu ne
zadosti veè in ne opravi svoje funkcije,
prihaja do znatnega pomika na druga
podroèja. Še tako profano okolje namreè
potrebuje svoje arhetipe in simbolni svet,
ki daje esenco posameznikovemu
življenju. Ne glede na posameznikovo
religiozno opredelitev (vernik ali ateist)
le-ta potrebuje nekaj v kar vpenja in na
kar naslanja svoj življenski svet.
Neizprosno potrebo po iskanju
“izgubljenega raja”, prastanja, življenja
pred grehom, si posameznik zapolni z
izborom neke eksistencialne vrednote, ki
postane njegovo središèe, gibalo, bit in jo
lahko enaèimo s svetim. Sveto pa ima
vselej absolutni status. Sekularizirani
posameznik je na drugaèen naèin vržen v
izbor in doloèitev svetega. Lahko bi
rekli, da je ponudba trga pestrejša in ne
veè tako samoumevna, a sam izbor
Sneža Rikiæ je absolventka sociologije s
tehnikalièno vesoljskim odnosom do življenja in
vseh ostalih mirakuloznih stvari.
vseeno ne poteka po principu tržne
ekonomije. Posameznik svojo kljuèno
vrednoto ustvari na podlagi svoje
zgodovinske biografije, izkušnje, oblike
življenskega sveta, ki ga živi. Luckmann
govori o nevidni religiji, ki lahko pomeni
tudi sodobna gibanja, skupino športnih
navijaèev, politiène parade ali pa
rock´n´roll manije. Pomembno je le, da za
posameznika stvar deluje, utemeljuje
njegov vsakdanji svet, ga loèuje od kaosa
in relatvitete, omogoèa odnose v katerih
se posameznik zlahka prepozna kot del
širše skupnosti.
Potemtakem lahko najbrž upravièeno
trdimo, da so si množice plešoèih prišle v
orjaške hale iskat svoje sveto in ne le
neskonène hedonistiène zabave. V transu
opojeni hlastajo za tistim, kar ostaja
“skrito po razkritju”. Za tistim, kar je
razloèevalni dejavnik, da si “in”2 , èe ti
uspe pripeti to v svoj svet simbolov, ali
pa za vedno “out”, èe se tovrstno
preseganje sebe ne vmesti v tvoj
življenski svet. O prisotnosti kljuènega,
povezovalnega, integralnega, a skritega
bistva prièa tudi definicija udeleženca
samega, ki pravi, da dojemanje rave-a
vsaj sedemdeset odstotno bazira na stanju
zavesti posameznika. Udeležence
zbližuje deljena izkušnja rave-a, sreèanje
na mentalnem nivoju.
Središèno vlogo odigra na rave-u DJ ali
posrednik glasbe in ustvarjalec klime. Èe
rave dogodek primerjamo z obredom
religijiske vsebine, potem lahko reèemo,
da DJ zavzema funkcijo duhovnega
vodje, šamana, duhovnika; od njegove
fiziène postavitve pa do subtilnejših
nivojev. Obièajno je njegova fizièna
lokacija rahlo privzdignjene oz. glede na
prostor postavljena kot oltar. Preko svoje
mešalne mize pa obèinstvu posreduje
posebne glasbene kombinacije, ki
obljubljajo zbranim vstop v ekskluzivno
hipnotièno stanje, v nek hibridni prostor
med realnostjo in fikcijo. Odnos med DJem in publiko je reciproèna izmenjava
elektronskih vibracij. Gre za izmenièno
igro moèi; kakor množica èrpa moè iz DJ2 “in” in “out” v tem kontekstu pomeni biti del
skupine ali pa ne in predstavlja kriterij vkljuèive
oz. izkljuèitve (op. p.)
43
RAVE
odraslih, ki si jih nadevajo otroci, na
drugi strani pa imamo oblaèila sanjskih
barv (rožnate, sladoledne, srebrna), oblik
(debeli podplati pri èevljih) in materialov
(svetleèi, plastièni), ki spominjajo na
pravljièni otroški svet in ne namigujejo
na spolnost. Želja po povezovanju ni na
romantièni osnovi, ampak na univerzalni
osnovi. Platonièna komunikacija je tudi
rešitev za grožnjo AIDS-a.
Forma : Conspiritor.
ve glasbe, tako DJ vzvratno èrpa moè iz
množice, opraviti imamo z neposrednim
“daj-dam” efektom. Tu ima neposredna
vkljuèenost absolutno prednost pred
opazovanjem, obiskovalec postane hkrati
gledalec in ustvarjalec. V odnosu publika
- DJ ni manifestne manipulacije, ki je
recimo znaèilna za rock koncerte, kjer se
množica odziva bolj vezano na dogajanje
na odru. Kljub karizmatièni funkciji DJ-a
ne moremo mimo dejstva, da je veèina
njih in ustvarjalcev tovrstne glasbe
anonimnih oz. neznanih. Fetišizacija
imen in ustvarjanje zvezd je izkljuèena.
Ne moremo si delati iluzij, da je izvzeto
obraèanje denarja kot v vsaki drugi
zabavni industriji, a vseeno v tem
primeru odpade produkcija zvezdništva
in kulturnih herojev. “Image” blagovnih
znamk je iznièen, ustvarjalci pa
nastopajo brezosebnostno. Takšen
koncept ilustrira triumf kolektivnega nad
individualnim.
bržkone priporoèa marsikatera regularna
religija. Na vzpodbujanje slednjega
apelira tudi univerzalni jezik tovrstne
glasbe, ki obièajno nima besedila
(obèinstvo od èasa do èasa nagovori DJ s
kakšnim ekstatiènim sporoèilom) in
odpira prosto pot za aplikacijo èesarkoli
brez padanja v kalup besed. Še ena
pomembna znaèilnost te elektronske
glasbene zvrsti je, da je zreducirana na
nekaj ponavljajoèih se bitov s
poenostavljenim ritmom, brez posebne
melodije in deluje skoraj mantrièno. Do
skrajnosti oèišèene, minimalistiène,
poenostavljene oblike sugerirajo tovrstno
simpliciteto tudi v razmišljanju, ki
presega vsakršno disharmonijo,
neskladje, fragmentacijo, kaotiènost.
Dodatno pretirana glasnost pa vodi tudi v
telesno neizrekljivo ugodje za
privržence, (ki je lahko zaradi
pretitavanja pospremljeno s šokom
konca).
Èlovekova potreba po obèestvu in
pripadnosti skupnosti je neizpodbitna. In
kljub temu da je rave zabava na zunaj
videti kot množica osamljenih vase
zazrtih plesalcev, je doživetje znotraj te
skupine izrazito kolektivno. Ponovna
vzpostavitev obèestva (s sicer suverenimi
posamezniki) potrjuje posmodernistiène
prvine. Na videz eden mimo drugega
delujoèi posamezniki tvorijo moèno
celoto, ki jo povezuje nova presežna
etièna vrednota brez materialne
eksistence. V tem se zdijo vrednote
“navadnega” sveta kot so država,
etniènost, rasa, spol, spolna usmerjenost,
družbeni status banalne in trivialne. Duh
protestantske etike tu nima veè mesta,
mladi ne težijo k tradiconalnim
vrednotam in h kopièenju materialnih
dobrin, ampak si želijo svobode,
odprtosti, nevezanosti, neomejenosti,
pretakanja, globalne povezanosti.
Privrženci pogosto govorijo o
pozitivnem doživljanju sveta, miru,
enotnosti, ljubezni, toplini, solidarnosti
in podobnih prijaznih vrednotah, ki
Še en pomembena lastnost, ki potrjuje
religiozne/spiritualne vsebine v rave-u je
njegova popolna aseksualnost. Èe ste
prišli na rave po erotièno spogledovanje
in zapeljevanje tako znaèilno za disco
zabave sedemdesetih, potem lahko mirno
zapustite prizorišèe. Saj ne da privrženci
ne bi bili spolno aktivni, a med
“obredom” samim je za osvajanje bolj
malo prostora in je prepušèeno za “afterhours”3 nadaljevanja. Na rave pridejo
obiskovalci plesat in uloviti obèutek, ki
se ga ne da ubesediti. Zgolj seks in
zabava sta na rave-u transcendentirana.
Aseksualnost ali predseksualnost se
prezentira tudi v modi in naèinu
oblaèenja. Znaèilna so ohlapna in
prevelika oblaèila, ki ne povdarjajo oblin
in delujejo kot prevelika oblaèila
3 beseda je praktièno neprvedljiva in pomeni
zabavo, ki se zgodi po rave-u in je namenjena
predvsem umiritvi po pogostem pretiravanju v
želji po preseganju
4 pogosto v rave slengu, najdemo besedo
“tribe”, kar pomeni pleme
Je pa rave nedvomno “religija” brez
cerkve. Tu se namreè izgubi moment
institualizacije. Neinstitucionalna
ureditev pomeni obliko nomadstva4 , ki
omogoèa lažje prehajanje in je v slogu
tovrstne kulture, ki ne prepušèa
radikalnih, obvezujoèih in izkljuèujoèih
normativov. Produkt so neartikulirane
oblike obèestva, ki s svojo prepustnostjo
oblikujejo priložnostno obèestvo.
Ohlapnost in pomankanje konstitutivnopovezovalnih dejavnikov dopušèajo
možnost spreminjanja. A prav to je
skladno z mamljivo formo komunikacije,
ki je neoprijemljiva, abstraktna in
minimalistièna in se zdi ravno pravšnja
za futuristiène napovedi naslednjega
tisoèletja.
Rave je subkultura, urbani alternativni
trend, ki se pojavi kot odgovor
“darkerski” sceni osemdesetih pri tem pa
koketira s svetlimi vrednotami
“hipijevstva” v sedemdesetih. Njegova
nesporna vsebina pa so tudi rituali,
obredi, pripadnost obèestvu,
transcendentalna simbolika, ki definirajo
religijske/spiritualne naèine.
VIRI:
P. Berger & Th.Luckmann: Družbena
konstrukcija realnosti, 1985.
Th. Luckmann: Nevidna religija
L. Tomlinson: “This Ain´t No Disco”...or
Is It? Youth Culture and the Rave
Phenomenon. V: J. S. Epstein (ur.) Youth
Culture; Blackwell Publishers, Oxford
1998.
M. Štefanèiè: Rave in grave. V: Mladina,
št.12, 1996.
M. Ule: Psihologija vsakdanjega
življenja; ZiPS, Ljubljana 1993
44
NOVA VERA?
Miha Èernetiè
Psihološki vpliv mrežnega trženja na
posameznika
Študija primera
Eden od sistemov mrežnega trženja je to, èemur ljudje pravijo Amway.
Gre za tvrdko, ki vkljuèuje izdelovanje doloèenih predmetov ter njihovo
prodajo. Pri slednji sodelujejo z združbo Network 21, ki je mrežnega
znaèaja in bo predmet prièujoèega èlanka. Na resniènem primeru, to je
osebi, ki v mreži Network 21 dejavno sodeluje sedaj že približno leto dni,
bom skušal prikazati nekatere psihološke vidike takega udejstvovanja.
Oseba živi in dela v Sloveniji, je moškega spola, v petdesetih letih starosti.
Poznam jo osebno in upam, da dovolj dobro, da lahko napišem nekaj
opažanj. V èlanku se bom oprl na èlanek Johna Hoaglanda z naslovom
Is Amway a Cult? An Analysis.
Hoagland se v svojem èlanku sprašuje, ali
je Amway kult. (Pri tem nima v mislih
samega Amwaya, temveè Amwayeve
motivacijske organizacije, mrežo za
prodajo izdelkov. Menim, da je mreža
Network 21 v obravnavanih vidikih s tem
primerljiva.) V svojem èlanku Hoagland
po knjigi Roberta J. Liftona Thought
Reform And The Psychology Of Totalism
iz leta 1961 navaja kriterije za to, kdaj
gre v skupini za “destruktivni kult”:
miljejska kontrola, kult izpovedovanja,
“sveta znanost”, uporaba znaèilnega
jezika, doktrina nad osebo. Nato pa
Hoagland dodaja še svoje kriterije:
ponujanje edinstvene oblike rešitve,
obsipavanje z ljubeznijo, kognitivna
disonanca, karizmatièno voditeljstvo,
uporaba prevar in novaèenja,
neprostovoljno služenje in izkorišèanje,
loèitev od prijateljev in družine,
potlaèitev kritiènega mišljenja,
diskreditacija zunanjih informacij,
izguba neodvisne presoje, strahovi v
zvezi z zapustitvijo, odtegnitev spanja,
dezorientiranost in èutna
preobremenjenost. Poglejmo, ali in v
kolikšni meri so navedeni znaki opazni
pri našem preizkušancu (navedem lahko
samo znake, kot jih vidi zunanji, v mreži
neudeleženi opazovalec, kar pa ne
pomeni, da ne obstajajo tudi drugi
znaki):
MILJEJSKA KONTROLA
Preizkušanec in somišljeniki se tedensko
zbirajo v velikem številu (polna dvorana)
na predstavitvi poslovnega naèrta,
obèasno na seminarjih ob koncu tedna
(vèasih tudi v tujini), v manjšem številu
pa tudi na drugih sreèanjih. Preizkušanec
èesto posluša kasete, namenjene
motivaciji in izobraževanju v zvezi s
poslom. Ima tudi precej knjig, ki jih
prodaja mrežno podjetje. Poleg tega pa
veliko èasa preživi s sodelavci v mreži.
Vsebina knjig, kaset in seminarjev je
podobna, z njo pa so uglašeni tudi
somrežniki, s katerimi se preizkušanec
druži, zato bi lahko govorili o enotnem
okolju, ki ga preizkušancu ustvarja mreža
in kar sodi k njej.
UPORABA ZNAÈILNEGA JEZIKA
Miha Èernetiè je študent drugega letnika, ki bi
rad opravil izpit iz statistike. Dasiravno je nekdaj
menil, da ni za matematiko, sedaj z zanimanjem
odkriva neustavljive èare statistike.
Preizkušanec uporablja za svoj posel
znaèilne izraze, veèinoma angleške.
Kaže, da znaèilno izrazje poveèuje
obèutek pripadnosti skupini.
PONUJANJE EDINSTVENE OBLIKE
REŠITVE
Preizkušanec je preprièan, da si bo s
poslom v nekaj letih pridobil “denarno
neodvisnost”, da bo torej imel veliko
prostega èasa in obenem tudi veliko
denarja. Zdi se, da v mreži vidi
edinstveno poslovno priložnost, pa tudi
priložnost za osebnostno rast. Knjige, ki
jih kupuje v mrežnem podjetju, bi lahko
v precejšnji meri uvrstili v zvrst ètiva za
samopomoè, nekakšne psihologije za
laike.
OBSIPAVANJE Z LJUBEZNIJO
Opazna je velika prijaznost preizkušanca
do soudeležencev v mreži (ta prijaznost
je dvosmerna) ter do morebitnih novih
pripadnikov. Ni jasno, v kolikšni meri je
ta prijaznost pristna, dejstvo pa je, da je
preizkušanec motiviran za prijazno
vedenje do ljudi, ki mu lahko pomagajo
do zaslužka.
KARIZMATIÈNO VODITELJSTVO
Ta znaèilnost je zelo oèitna. Na
seminarjih, v knjigah in na kasetah
ljudje, ki so v poslu menda uspeli,
pripovedujejo z velikim žarom,
poudarjeno èustveno, dostikrat zelo
odloèno.
UPORABA PREVAR IN NOVAÈENJA
Ko preizkušanec povabi svojo morebitno
stranko na predstavitev, ji ne pove
natanèno, za kaj gre, ampak ji stvar
predstavi samo kot poslovno priložnost,
celo kot možnost za osebnostno rast; za
kaj gre v resnici, ji razkrije šele na sami
predstavitvi. To je na nek naèin prevara
in sicer prevara v smislu zamolèanja
pomembnih informacij. Pomembnih še
posebej zato, ker bi morda odvrnile
stranko.
45
NOVA VERA?
RAZPOLOŽENJE IN OSEBNOSTNE
SPREMEMBE
Preizkušanec je videti sreèen, bolj kakor
prej. Ni jasno, ali gre to na raèun
potlaèitve negativnih èustev, na raèun
potlaèitve negativnih informacij v zvezi
z dejavnostjo (torej zaradi velikih
prièakovanj) ali pa je obèutek sreèe
posledica dejanskega, objektivno
ugodnega stanja.
NEPROSTOVOLJNO SLUŽENJE IN
IZKORIŠÈANJE
Dasiravno preizkušanec z dotiènim
poslom denarno še zdaleè ni uspešen, saj
zapravi precej denarja za nakup izdelkov
in motivacijskih pripomoèkov (knjig,
kaset in vstopnic za razne seminarje), je
videti, da sodeluje povsem prostovoljno.
Moène prevlade odhodkov nad prihodki
ne doživlja kot izkorišèanje, marveè
meni, da mora sedaj nekaj vložiti, èez
nekaj let pa mu bo obilno povrnjeno.
LOÈITEV OD PRIJATELJEV IN
DRUŽINE
Opaziti je loèitev od družine (ki sama v
poslu ne sodeluje in se z njim ne strinja),
saj preizkušanec veliko èasa preživi na
sreèanjih mrežnikov ter na predstavitvah
pri svojih morebitnih strankah.
POTLAÈITEV KRITIÈNEGA
MIŠLJENJA, KOGNITIVNA
DISONANCA, DISKREDITACIJA
ZUNANJIH INFORMACIJ IN IZGUBA
NEODVISNE PRESOJE
Do kognitivne disonance je v
preizkušancu na zaèetku prihajalo, kar se
je kazalo tako, da se je na pripombe in
argumente, ki se z mrežno filozofijo niso
skladali, odzival z navajanjem
protiargumentov in pripravljenostjo na
razpravo. Sedaj navzven ni videti, da bi
prihajalo do kognitivne disonance;
verjetno so se stališèa v preizkušancu
dovolj utrdila, da do nje dejansko ne
prihaja veè. Ni videti, da bi se
preizkušanec ukvarjal z “neželjenimi”
argumenti. Pogosti so odzivi v smislu
“Govorite, da je stvar slaba, pa je sploh
ne poznate”. Tako bi lahko v doloèeni
meri govorili o potlaèitvi kritiènega
mišljenja zaradi potlaèevanja in
zanikanja neprijetnih informacij ter o
odsotnosti objektivne presoje zaradi
selektivne validacije.
STRAHOVI V ZVEZI Z ZAPUSTITVIJO
Pri preizkušancu jih ni opaziti. Toda ne
glede na to, ali so prisotni ali ne, ni
verjetno, da bi se kazali navzven.
Vprašanje je tudi, ali bi se jih
preizkušanec zavedal; strah pred
zapustitvijo skupine se namreè lahko
nanaša tudi na izgubo kroga prijateljev
(èlanov mreže), v katerem, kot smo že
zapisali, vladata velika prijaznost in
sprejemanje.
ODTEGNITEV SPANJA,
DEZORIENTIRANOST IN ÈUTNA
PREOBREMENJENOST
Odkar se preizkušanec ukvarja z
mreženjem, opazno manj spi.
Odkar se ukvarja s poslom, so se pri
preizkušancu (v kolikor je to možno
opaziti brez uporabe osebnostnih
vprašalnikov) pojavile osebnostne
spremembe v smeri proti sledeèim
lastnostim: afekcija (A), parmija (H),
surgentnost (F), pripadnost skupini (Q2),
radikalnost (Q1) in javno samozavedanje,
še posebej izrazito pa sentiment jaza (Q3)
in obrambni slog zanikanja. V sistemu
vrednot se je okrepila vrednota gmotnega
bogastva in razkošja. Zmanjšale pa so se
sledeèe lastnosti: protenzija (L),
rafiniranost (N) in refleksivnost. Opisane
znaèilnosti veljajo za celotno
preizkušanèevo delovanje, tako za
obnašanje v kontekstu mreže kot tudi
izven njega, èeprav so pri prvem
izrazitejše.
V kolikor so vrednostne sodbe
neobjektivne, jih psihologija ne daje,
zato se jih bom vzdržal tudi sam v tem
èlanku. Vsekakor pa lahko zakljuèimo,
da ima opisani mrežni sistem precejšen
vpliv na posameznikovo duševnost
(èustva, preprièanja), osebnost kot celoto
in vedenje.
VIRI:
Hoagland, J. Is Amway a Cult? An
Analysis. Http://www.cocs.com/
jhoagland/amcult.html.
46
GANA
Petra Vladimirov
Le glej, da se ti lulek ne posuši!
Oèi so se mu belo vrtinèile med mehkimi
gubami uvelega obraza. V mraku blatnih
sten so se nemirno blešèale kot obledel
plamen veèernih lešèerb in zdelo se je, da
se bodo zdaj zdaj skotalile iz svojih
luknjic ter zaplesale divji ples pod
stropom pritlikavega prostora. Dišalo je
po ognjišèu. Po potnih telesih, oguljenih,
neštetokrat uporabljenih predmetih, po
trohneèih kožah dlakavih živali,
lobanjah in posušenih opièjih tacah, ki
so, zloženi po nekem skrivnostnem
kljuèu, ležali ob vznožju starega vraèa.
Vonj se je mešal s pritajenim mrmranjem,
njegovo drobno, na pol golo telo se je
zamaknjeno pozibavalo ob ritmiènem
odzvanjanju železnega zvona.
ali nehote prenaša na druge. Biti zaèaran
pomeni preprosto prepustiti se, verjeti,
èim manj dvomiti in sploh ne spraševati.
Vse drugo pride samo od sebe. Za
èloveka, prežetega z Descartesovo
znamenito mislijo o posameznikovem
obstoju, je to lahko sila zoprno, nemara
žaljivo, èe že ne kar do konca usodno. In
z malo nepazljivosti se lahko zgodi prav
to, namreè: ni te veè, izgubiš se v
coprnijah neštetih zaèaranih in
navsezadnje v svojih lastnih...
Zunaj je bilo popoldne. Sonce se je
stapljalo z razbeljenim zrakom in se
razlivalo po otopelih prostranstvih
travnate pokrajine. Vas je v senci
potrpežljivo èakala veèera.
Tistega veèera je minilo že veè kot mesec
dni, odkar sem prišla v Gano. Noè je
velièastno ovijala drobna blatna poslopja
majhne vasice nekje na severu. S
Hasanom sva sedela pred hišo in nemo
strmela v temo, kot da si ne bi upala
zmotiti neèesa pomembnega. Sem ter tja
je rahlo zapihal veter, v gošèavi je
zavrešèala divja žival in za hip pretrgala
monotono pesem oddaljenih bobnov...
“Let´s go,” je dejal Hasan, “we should
leave him alone!”
“Slišiš?” me je vprašal èez èas, “spet ti
duhovi...”
Umaknila sem pogled, ki sta ga vse
preveè beli oèesi tam v mraku že zdavnaj
posrkali vase. Omotièna sem se povzpela
na staro zarjavelo Hasanovo kolo in mu
sledila po prašni zarašèeni stezi. Svet
pred nama je zamigljal. Èvrste krošnje
mogoènega kruhovca so še poslednjiè
tiho zadonele, nato pa jih je zabrisal piš
pešèenega harmatana. Obzorja ni bilo
veè. Spojilo se je z nebom. In nebo se je
tedaj tesno oprijelo najinih teles, ki so v
tišini prodirala naprej. Nihèe še dolgo ni
rekel nièesar veè, bilo je namreè
popolnoma jasno: nekaj nas je zaèaralo!
“Kje?!” sem skoraj kriknila in v napetem
prièakovanju pobulila v temo, kot da se
mi bo zdaj zdaj prikazala sama Devica v
ustreznem spremstvu svetih kolegov ali
pa nemara kakšna frfotava gospodièna
prozorne narave ali pa vsaj kakšen èisto
navaden, klasièen duh.
Tistega dne nisem potem sreèala nikogar,
ki bi mi pohvalno dejal “Now we are all
Africans”, kot so to storili mnogi, ko sem
prviè prebolela malarijo. “Biti zaèaran” je
v Afriki tiho dejstvo in to celo eno izmed
tistih, kjer je kakršna koli debata še
najbolj podobna povoženi glisti, namreè:
nikamor ne pride! Kako, koliko in na
kakšen naèin je zaèaran, ve vsak sam. O
tem se ne govori kaj dosti. Ko postaneš
zaèaran, postaneš del nekakšnega
splošnega stanja hipnoze, ki ga bolj ali
manj ustvarja vsak zase in ga nato hote
Petra Vladimirov je... krava. In vsi, ki vas
zanima zakaj, jo lahko mirno poklièete
na tel. 316-295. Èaka vas goveji šnicl in
obilo veselih prigod!
Niè takega se ni zgodilo.
“Ne moreš jih videti,” je èez èas dejal
Hasan. “Daleè proè so. Tam, kjer ni ljudi,
verjetno pod katerim izmed kruhovcev.
Imajo svoj obred, bobnajo... Slišiš?”
“Ja...,” sem šepnila hitro, saj je bilo
bobnanje, ne glede na to èigavo, vse
preveè oèitno, da bi ga uspel preslišati.
Vseeno pa je bilo, milo reèeno, kar malce
èudno takole sedeti prijetno sit po obilni
veèerji in poslušati nekakšen glasbeno
obarvan shod razposajenih duhov.
Takšen neverjeten pojav v sicer tako
obièajnem veèeru pa èloveka z
Descartesovim umom kaj hitro spravi v
dvome...
“Ampak...,” sem nejeverno povzela,
“kako pa sploh veš, da so to res
duhovi?!”
“Vem,” je mirno dejal Hasan, “saj jih
slišim skoraj vsak veèer...”
“No, to, da slišiva bobnanje, je paè res,
zato pa ni še nikjer prav nobenega
dokaza, da so to ravno duhovi! Jih je
sploh kdo že kdaj videl?!” sem dejala že
prav vidno zadovoljna s svojo
dvomljivo, pokroviteljsko
racionalistièno naturo, ki je tako trdno
ostajala zvesta svetu Oprah-šova,
Esmerald in podobnim sila resnim
zgodbam, ki jih piše življenje...
“Hey, obruni,” je dejal nato in v
njegovem glasu je bilo slišati celo
kanèek rahlega pomilovanja, “you know
so much, but there are some things you
have to forget. The truth is not always
what you see or hear...”
Hasan je govoril še naprej. Govoril je
poèasi in potrpežljivo, govoril je tisto o
“gledanju s srcem” ali èemerkoli paè že,
pripovedoval je o duhovih, o svetih
krajih, drevesih, rekah, o pritlikavih
škratih z magièno moèjo, o èarovnicah in
coprnijah...; govoril je tiho, da si še
vedno lahko slišal oddaljeno pesem
bobnov, tako pritajeno, da so jo nemara
res ustvarjale nevidne roke razposajenih
47
GANA
zagrešila vsaj kaj od prepovedanega, ko
pa so ti duhovi tako preklemano
zahtevni, življenje pa te kot nalašè
potiska v skušnjave, za katere niti ne veš,
da to so. Še preveè živ je bil spomin na
èasopisni èlanek iz tednika P&P, ki
govori zgolj resnico. Èlanek je govoril o
tem, kako so se v Akri v skrivnostnih
okolišèinah zmanjševali lulèki, èe že niso
kar preprosto odpadli!
duhov...
V Gani, tako kot verjetno povsod na
zaèarani celini, so duhovi le še dodaten
del že tako množiène populacije. In kadar
si èlovek z Descartesovim umom drzne
izraziti le trohico dvoma na raèun
njihovega obstoja, si domaèini nadenejo
sila resen, rahlo pedagoški izraz, èeš
“Duhovi so in bodo in pika! In zakaj bi
bilo vendar potrebno to dokazovati, ko
pa tako ali tako že vsi vedo?!”
“Ah, obruni, vi pa res znate komplicirati,”
se je smehljal Hasan, “vidiš tiste
krokodile tam v mlaki? Že davno tega so
prišli z neba. Ne verjameš? Nemara se
sprašuješ, kako je to mogoèe?...,” se je
smehljal še naprej, medtem ko je moj
pogled nejeverno vrtal vanj in so misli
begale sem ter tja, da bi našle èim boljši
naèin, s katerim bi razložila osnove
darwinistiène teorije, o kateri pa, resnici
na ljubo, nimam prav dosti pojma. K sreèi
pa je Hasan že davno našel odgovor.
Povedal ga je tako pribito, da bi še sam
“klub fanatiènih ljubiteljev evolucije”
pri prièi utihnil.
“Seveda je mogoèe,” je dejal,”poslal jih
je namreè Bog!”
Domaèini že od nekdaj verjamejo v
obstoj Boga. V nekoga vsemogoènega, ki
je na nebu in je tja gor prišel po tistem
neljubem dogodku z neko kmetico, ki je
tlaèila fu-fu. Bil je ravno namenjen na
Zemljo, pa ga je kmetica tako sunila s
kolom, medtem ko je z njim gnetla
lepljivi hlebèek, da ga je odneslo visoko
nad oblake, kjer je potem užaljen tudi
ostal.
Vseeno pa je prisoten vselej in povsod. Iz
njega se rojevajo duhovi, ki se utelešajo
skoraj v sleherni zemeljski materiji. V
grobem se delijo na plemenske,
regionalne, družinske in individualne.
Delitev nekako ustreza tudi velikosti
njihove manifestacije in s tem tudi moèi
njihovega vpliva. Tako se plemenski
duhovi veèinoma naselijo v rekah,
jezerih, gorah, individualni pa domujejo
v majhnih predmetih, lahko tudi èisto
vsakdanjih, na primer starih konzervah,
zavrženih zajlah, scufanih kosih blaga, da
ne bi vzbujali preveè nepotrebne
pozornosti. Njihovo prisotnost lahko
zaznajo le tisti s posebno moèjo,
ponavadi vraèi ali po domaèe fetišpriesti, in jih nato ustrezno dodelijo
posameznikom kot nekakšne fetiše, da jih
v življenju varujejo in jim prinašajo
sreèo.
Duhovi so kajpada tudi v živalih in
rastlinah, ki z njihovo prisotnostjo
postanejo zdravilne, sila mogoèni pa so
tisti v drevesih. Med njimi je nedvomno
najbolj skrivnosten baobab, kruhovec.
Zanj pravi legenda, da po božji kazni
raste s koreninami navzgor. V njem kar
mrgoli duhov, pod njim pa se ponoèi
zbirajo èarobna bitja, škratje in cele
drušèine vrešèavih èarovnic.
Najmogoènejša izmed vseh duhov pa je
boginja zemlje. Ta je namreè dom
slehernemu, èloveškemu, božjemu, živim
in neživim. Je hrana, življenje in smrt, ki
jo pošlje med ljudi, je najstrašnejša med
vsemi. Zato jo je potrebno nadvse
spoštovati... Ponekod velja pravilo, da jo
lahko obdeluješ le na doloèene dneve, po
njej nikakor ne smeš razuzdano polivati
èloveške krvi, še na misel ti ne sme priti,
da bi vanjo zakopal mrtvo noseènico, ne
da bi ji vnaprej odvzel še nerojenega
otroka... in kar je najvažnejše: bog ne daj,
da bi seksal v (njenem) grmovju!!!
“In kaj se zgodi, èe prekršiš pravilo, ki ga
zahtevajo duhovi?” sem neuèakano
šepnila v temo in si vneto želela, da je
kazen vsaj nekoliko manjša, èe tega ne
storiš nalašè. Prav verjetno je, da sem
“You never know,” je Hasan niè kaj
tolažljivo skomignil z rameni, “everything is possible!”
Hotela sem ga brž povprašati glede
odpadlih genitalij, a sem se zadržala.
Zazdelo se mi je namreè, da je napoèil
èas, ko lahko tudi jaz povem kaj
imenitnega. Kaj takega, kar je primerno
strašljivo in èesar ne ve še prav nihèe,
sploh pa ne kakšen razvpiti tednik za
gospodinje, kot je na primer P&P.
“Že vem!” sem kriknila pokroviteljsko,
“something really strange happened to
me!!!”
In z glasom, ki pritièe
najskrivnostnejšemu, sem prièela
pripovedovati zgodbo.
Z Vero sva se peljali po ozki, pa vendarle
sveže asfaltirani cesti nadaleè od Teme.
Travnata pokrajina je nežno valovila in
se v daljavi gubala v nizko Ekwapimsko
hribovje. Pripravljala se je popoldanska
nevihta. Nebo se je prièelo gostiti in
modra sivina je grozeèe bingljala z
nebesnega svoda, kot da se bo vsak hip
raztrešèila na zemljo in pod seboj
pomendrala sleherno bilko tropskih
planjav.
Ob cesti pa so še kar poležavali babooni.
Predrzno, kot da jim prav niè ni mar, so
zehaje odpirali svoje velike zobate
èeljusti in vtikali vanje sosedove bolhe.
Sicer je bila cesta prazna. Drveli sva
molèe. V daljavi se je že prikazal Krobo
hill.
Ob vznožju sva izstopili. Nad nama se je
kakih 300 metrov visoko dvigala gladka
48
GANA
skalnata stena, na vrhu je žarel križ.
Prizor paè, kakršnega zgledno tankoèuten
popotnik nikakor ne sme kar tako
izpustiti izpred svojega budnega fotoobjektiva.
“Poèakaj!” je kriknila Vera, ko sem kot
kakšen divji bojevnik vihtela fotoaparat
pred seboj, “mar ne veš? Gora je vendar
sveta. Z vrha so nekoè vojšèaki plemena
Krobo porivali ujete Ašantije in jih tako
morili. Od takrat naprej na njej bivajo
duhovi. Zato pa res ne bi bilo dobro...”
Zopet sem si nadela tisti klasièni
nejeverni pogled, ki je veljal že kar
nekako za del moje popotne afriške
opreme, in ga zapièila naravnost v njo.
“No, prav. Povem ti zgodbo,” je
zamahnila z roko,”potem pa stori, kot
želiš. Bilo je pred leti, ko smo šele prišli v
Gano. Z oèetom sva šla na pot, da bi si
malo pogledala deželo, malo
fotografirala..., pa saj veš, kako je to.
Pojma nisva imela, kaj ta hrib sploh
pomeni in oèe je naredil kar nekaj
posnetkov prav od tu, kjer zdajle
stojiva.”
“No in...,” sem dejala, napeto prièakujoè
zasluženih èudes.
“Niè. Še ena sama samcata fotografija ni
uspela. Vse ostale so, prej in potem, na
tistih, kjer bi moral biti hrib, pa ni bilo
nièesar. Le tema, popolna tema. Torej,
sedaj veš in zaradi mene lahko poèneš,
kar te je volja,” je zakljuèila na tisti
zoprni naèin, ki vedno pripelje do tega,
da niti sluèajno ne storiš tistega, kar ti je
bilo tako širokosrèno dopušèeno.
Povesila sem fotoaparat. Pred mano so se
na dih jemajoèi podlagi nevihtnega neba
dvigovale razburkane stene, polne z
vsemi žavbami namazanih duhov, jaz pa
sem ravnokar v skrivnostnih okolišèinah
prebolela smrtnonosno malarijo, torej...
“Pojdiva,” sem zamrmrala in sedla v
avto,”èlovek nikoli ne ve...”
Sploh pa... Vera je ena izmed tistih ljudi,
ki jim enostavno moraš verjeti. Je namreè
hèi bivšega jugoslovanskega
ambasadorja in ima mobitel...
“Niè nenavadnega,” je dejal Hasan,”to se
dogaja.” In brž mi je povedal še tisto o
trmastem mistiènem kamnu, ki ni hotel s
svojega mesta in se je vrnil tja vedno, ko
so ga konèno uspeli premakniti; pa o
umrli sestri z domotožjem, ki je pred
lastnim pogrebom želela domov in avto, s
katerim naj bi jo pripeljali na
pokopališèe, ni vžgal, dokler ji tega niso
na glas obljubili in tako potem tudi
storili...
“Volji duhov se enostavno ne moreš
upreti,” je dejal in se zazrl v leni plamen
veèernega ognja.
Z duhovi se torej ne splaèa afnati.
Najpametneje je, da paè ravnaš, kot ti
veleva èarobni bonton, kajti èlovek
resnièno nikoli ne ve. Zato je dobro, da
prvi grižljaj dnevnega obroka lepo deliš z
njimi. Zaluèaš ga v pesek pred sabo in ni
važno, èe ga potem kaj hitro pojejo
sestradani psi. Duh je gotovo že zdavnaj
odnesel, kar mu pripada.
Pa tudi sicer se kar naprej nekaj daruje.
Ponavadi so to ovce, koze in kokoši ob
rojstvu, smrti, dnevih iniciacije in drugih
ustrezno pomembnih dogodkih. Sploh pa
se spodobi, da umrlega dodobra opremiš
za pot v svet mrtvih. To ponavadi
pomeni, da ga obleèeš primerno, ga
umiješ, mu daš kaj denarja, pijaèe in
hrane ter nekaj daril za druge že mrtve.
Kajti pot do “one dežele” je dolga,
èeprav tam ni dosti drugaèe kot tu. Je
enostavno le bolje. Tam bojda ni veè
bolezni, ni gluhih ne slepih, pohabljeni
zopet dobijo roke in noge. Sicer pa
ostaneš to, kar si bil. Zato je tudi pred
èasom veljalo, da z mrtvim kraljem odide
še del njegovih dvorjanov, npr. lingvist,
ki govori ljudstvu v njegovem imenu,
žene in sluge in kajpada kuhar.
Ob smrti èloveka zapusti “dih življenja”
(honhom), ki ga je ob rojstvu skupaj z
“dušo” (okra) v telo dahnil Bog. Otroka
torej sestavljajo Bog, mati in oèe. Mati je
“kri” (bogya), oèe pa “spirit” (sunsum), ki
tvori èlovekov znaèaj. Mrtva oseba zgubi
tudi okro. Ta se vrne nazaj k Bogu,
sunsum pa odide v svet mrtvih.
Èloveka doloèa usoda, ki ti jo pošlje Bog
preko okre. Ta je žal lahko tudi slaba. To
konkretno pomeni, da si razuzdan, tat in
morilec, alkoholik, prešuštnik ali pa
enostavno eden izmed tistih, ki umre brez
èasti. Takšna je smrt zavoljo neèiste
bolezni (npr. gobavost), èarovnij in
prekletstva, smrt ob porodu, èe si ubit
ipd. V teh primerih je smrt gotovo kazen
za tvoja skrita neèista dejanja, zato je le
znak, da si bil hudodelec. Sem prav tako
sodi samomor, kajti tega storiš le zaradi
hudo slabe vesti.
V vseh teh primerih sunsum ne najde
miru in tava v nekakšnem medsvetu kot
slikovita visoka, bela pošast in straši.
Nazaj na zemljo se lahko vrne, vendar le
pod pogojem, da bo popravil napake, šele
potem si zasluži spokojno bivanje v
svetu duhov. Reinkarnirajo se lahko tudi
tisti, ki imajo med ljudmi posebno
nalogo, npr. poglavarji, pomembni
bojevniki, vraèi...
Ko se otrok rodi, še ni èlovek. Èe umre ob
rojstvu ali nekaj dni po tem, ni deležen
nikakršnega pogrebnega slavja, staršem
pa ni dovoljeno žalovati, saj je
novorojenec bolj pripadal svetu duhov in
s tem tamkajšnjim staršem.
Èe ženski ob porodu umre veè otrok
49
GANA
zapovrstjo, verjamejo, da je to en in isti
duh, ki prihaja in odhaja. Vèasih ga celo
okarakterizirajo kot zlega, kot nekoga, ki
je v službi hudièa in na takšen naèin
obremenjuje nesreène starše.
Ponekod velja, da dojenèkom v lica in
druge dele telesa vrežejo razlièna
znamenja, da ne bi veè želeli oditi nazaj
k duhovom, saj jih takšnih tam ne bi veè
prepoznali. Vèasih so iz istega razloga
otrokom zaèasno dodelili tudi kakšno
grdo ime, takšnega, ki se ga je duh
sramoval, zato se je potuhnil tu v našem
svetu.
Bitje konèno postane polèlovek po
osmem dnevu, ko se mu dodeli stalno
ime. Ponavadi odraža njegovo
poslanstvo, ki ga je po pogovoru s
predniki ugotovil vaški vraè. Ganci imajo
veèinoma tri imena: tradicionalno,
angleško in ime, ki ustreza dnevu v
tednu, ko si se rodil.
Èlovek postaneš, ko odrasteš. To se zgodi
po iniciaciji ali pa preprosto takrat, ko se
poroèiš.
Vraèi so torej tisti, ki imajo moè
komuniciranja s predniki. Ti jim
sporoèajo prihodnost plemena ter
posameznikov, opozarjajo jih na
nevarnosti, predlagajo ugodne rešitve
problemov, ustrezne vojaške operacije in
povedo, kako ozdraviti težko obolele.
Vraè postaneš, ko te za to izberejo duhovi
sami. Takrat padeš v trans in povedo ti,
kakšne so njihove želje. Ponavadi ima
vsak posamezen duh ali božanstvo
svojega vraèa. Ko ta to postane, pravijo,
da “se z duhom poroèi”. Temu potem
sledi dolgoletno izobraževanje.
Z duhovi in nadnaravnimi silami so
povezane tudi èarovnice. So tiste, ki
izvajajo zloglasni voo-doo.
Èarovnice lahko delujejo brezpredmetno,
z uroki. Povzroèajo zoprne nadloge in
bolezni, ki se lahko konèajo s smrtjo.
Vèasih uporabljajo razne pripomoèke,
zvarke iz èloveških nohtov, las, zelišè ter
raznih živalskih delov telesa, razne
magiène predmete in lutke, ki jih
prebadajo z žeblji, da žrtvi prizadenejo
boleèino.
Kadar èlovek zboli zaradi uroka
èarovnice, ga ne pozdravi nobena
moderna klinika veè, pa naj bo še tako
svetovno priznana! Pozdravi ga lahko
edino dobri mag, ki pozna metodo
dotiène èarovnice in je hkrati moènejši
od nje. Njihova naloga je poleg tega tudi
preganjanje coprniške drhali, saj so edino
oni tisti, ki jim lahko prizadenejo
boleèino in smrt. Znano je, da se
èarovnice ponoèi zbirajo na krajih, ki
normalnim ljudem povzroèajo tesnobo,
pogosto pod starimi drevesi. Tam kujejo
hudobne plane, balinajo s èloveškimi
glavami, zaradi èesar takrat doloèeni
ljudje trpijo hud glavobol, ali pa
enostavno letajo po zraku. Vèasih se
pokažejo le v obliki majhnih, hinavskih
ognjev, da jih ljudje ne bi mogli
razkrinkati.
govori zgolj in samo resnico, navaja cel
ducat takšnih štorij. Med njimi so najbolj
pogoste tiste, ki z vsem bolj ali manj
zanesljivim dokaznim gradivom poroèajo
o tem, kako je neko dekle rodilo kaèo,
njena prijateljica raka, šivilja iz sosednje
ulice kušèarja in to celo kar nekaj njih.
Takim dekletom se potem niè kaj
dobrega ne obeta. Pa ne le zavoljo
potomcev, èarovnice paè zaslužijo
svoje...
Pred èarovnicami in njihovimi
hudobnimi naklepi èloveka lahko
posvarijo sanje. Še posebej resno velja
jemati noène more in sanje, v katerih te
preganja èreda pobesnelih krav. Te
namreè slikovito povedo, da ti je
pravzaprav za petami cela horda èarovnic
in skrajni èas je, da nekaj storiš.
Precej bolje se godi tistim, ki jih ugrabijo
škratje. Pritlikavi, s stopali obrnjenimi
nazaj, se skrivajo nekje po gozdovih
Ekwapimskega hribovja ter prežijo na
mlada dekleta. Saj ne, da bi jim nudili
ravno komfort v smislu klasiènih pravljic,
paè pa jih nauèijo zdravilstva. Tako se
dekleta èez leta vrnejo spet nazaj med
ljudi, kjer dobrodošla lahko koristijo
svoja pehtovska znanja.
Ko stvari pripeljejo že tako daleè, da je
zdravo èarovnico nemudoma razkrinkati,
je najpametneje, èe jo išèeš kar med
svojimi bližnjimi sorodniki. Èarovnice
namreè lahko prizadenejo le nesreène
èlane družinskega kroga. In še drobcen
namig: najbolj sumljiva je stara teta, ki so
ji odpadli že vsi zobje, razen dveh ali
treh.
Èarovnice nedvomno prepoznamo tudi
po sila èudnih dejanjih, ki jih nikakor ne
moremo pripisati poštenemu èloveškemu
rodu. Zgovorni èasnik P&P, ki seveda
“You see, eweryting is possible,” je dejal
Hasan in v zaspanih oèeh so mu zaplesali
ugašajoèi plameni veèernega ognja.
Pokrila sva se s tanko odejo in molèe
požirala misli preteklega dneva. Noè je
postala tiha in hladna. Na nebu so kot roj
posrebrenih mušic mežikale zvezde.
Vrtele so se okoli lune, kot drobni insekti
ob noènih luèeh, verjetno še dolgo
potem, ko sva midva zaprla oèi in sladko
zaspala, tam v neki vasici na severu Gane.
Èez nekaj dni sem odšla.
Nazaj proti jugu.
Natlaèeni kombi se je leno
prevraèal èez cestno
hribovje, v zaspanem
ritmu smo poplesavali
drug drugemu v naroèjih
kakor v zibki utrujene
starke. Bila je tema. Le tu
in tam si pod starim
drevesom zagledal
osamljene ognje...
Strmela sem skozi okno.
Kura ob meni je tiho
zaprla svoj bedni pogled,
kaseta je v tretje hrešèala
hit zadnjega tedna.
“You, see,” me je šepetaje
dregnil mlad fant, “you
see? Ghosts,” je dejal in
mi ponudil košèek
prezrele papaje.
“Vidim,” sem odvrnila in
zagrizla v slastno meso.
Bilo je namreè popolnoma
jasno...
50
UTRINEK
Tomaž Tišler
Odrešitelj
8
Prav zdaj se mi je zazdelo. Obšlo me je
spoznanje. Zasrbelo me je in sem se
popraskal tam nekje. (Tam nekje južno.)
Ne, to ni to… Niè ne pomaga…
Spoznanje je še kar tukaj v moji glavi. V
moji glavi? Ne more biti… Zunaj je,
vsepovsod je (Ko ugasnem luè, ali bo
izginilo???). Ni. Prekleto, ni! Šit. Kaj
torej pravi? … ... (prebiram spoznanje) …
… … … … (še vedno prebiram
spoznanje) … … … … NEEEE! Hudièa!
Kaj? Konec?! Kaj, konec?! Èesa,
zaboga?! VSEGA!!!! AAAAAAaaaaa!!!!!!!
(klicajev ni nikoli preveè!)!!!!! Bliža se
konec vsega, tega èlanka (do konca
èlanka še 982 besed), tega faksa, tega
življenja (tudi tvojega, bralec), tega
sveta!!! Brezup!!! Kaj, o kaj mi je storiti v
tej noèi? Stoj, bralec! Še nekaj mi pravi…
Berem… Poslušam… Gledam… Škrat na
goreèi pici mi pravi: “Ti! (torej jaz) Samo
tij (me lejko spremeniš…?) …lejko rešiš
svet!” Houli smouki! Jaz sem izbran!!!
Jes, Jes, Jes. Konèno. Tudi jaz, od vsega
sveta pozabljena nièvredna gnida, lahko
pridem kdaj na svoj raèun. JES.
Tisoèletne krivice so popravljene. Jaz
sem tisti. Jaz sem glavni. (Do konca
èlanka še 898 besed.) Jaz in samo jaz sem
Bog, odrešitelj, mesija, Alah, Buda, Tito,
Zeus, Mohamed Ali, Pele, Jezus, Marija
(ne, to ne) in Jupiter v eni osebi. Jaz imam
moè. Imam svojo moè!!! To je v poduk
vsem tistim, ki so mislili, da pa iz tega
smrkavca, ki se zna samo z rolerji vozit in
puncam (na svoj prav posebno neumen
naèin) nagajat, niè ne bo. Ampak zaboga
(torej zamene) do konca sveta je samo še
malo èasa. Zbrati se moram. Zberi se!
Zberi se! Zberi se! Zberi se! Zberi se!
Zberi se!
7
Zdaj, ko smo se zbrali vsi mi, jaz, Bog,
Alah, Svetovid, Zeus, Tito in podobni
frajerji v eni osebi, lahko priènemo.
Tomaž Tišler je MCD*-jevec, ampak mi ga
imamo vseeno radi.
*minimalna cerebralna disfunkcija
Izdelati je potrebno strateški naèrt. Kako
prepreèiti konec sveta??? Potem pa naèrt
predstaviti vsemu ljudstvu, vsej tej
nièvredni raji, ki se je bomo seveda
usmilili. Mislimo… Že vem!!! Poskusimo
s pogojnim vpisom! Niè ni lažjega kot od
nekod privleèi neumno zdravniško
sprièevalo in se zaradi žulja na mezincu
privleèi skozi… Ah, tega mi ne
poènemo… Ni v stilu. Spomniti se
moramo neèesa res velièastnega. (Do
konca èlanka še 715 besed!)
6
Hudièa, zmanjkuje nam èasa. Mislimo.
Zavihajmo rokave in mislimo z golimi
rokami… Že vem! Vzemimo nekaj
spremenljivk, izraèunajmo faktorsko
analizo in skoraj zagotovo bomo dobili
kaj pomembnega in dobrega. To poènejo
bojda vsi. Pa kar nekako gre. Ampak
neeeee, tudi to ni dovolj stajliš, fensidensi. (Do konca èlanka samo še 663
besed!) Mislimo, zaboga. Kaj je zdaj to?
Zakaj se ne spomnimo nièesar
pametnega. Kje pa smo? Na Oddelku,
seveda! Tukaj ne bo šlo z dobrimi
idejami… Gremo na èaj-kavo-kakav!!!
5
Paše! Mmmm… In glej ga… Iluminacija,
razsvetljenje, heureka! Tukaj je moj
velièastni naèrt! Vsi vi, ki bi radi
preživeli konec sveta (Do konca še 609
besed). Veselite se. Jaz, vaš rešitelj, sem
tukaj! Ne boste umrli! (Razen tistih zares
porednih.) Po moji volji boste rešeni. Ja.
Po moji volji. Èastite me. Hvala.
Poslušajte me, ubogajte me, delajte tako,
kot vam pravim in morda se boste zlizali.
Pozor, poènite toèno to, kar vam bom
rekel! Smo se razumeli? Za menoj…
Tukaj (v parku za faksom) se bomo
dobivali vsak veèer. Vsak veèer! (Tudi v
snegu.) Postavili bomo skupaj kup
kamenja in mu rekli oltar. Oltar
odrešenja. Odrešenja po moji volji.
Svobodni volji.
4
Vsak veèer se torej tukaj dobimo.
Gospodje, vi pridite ob 21.33. Gospe, ve
pa toèno ob 22.17. Bodite toèni, ali pa
boste pogubljeni! Gospodje, vi prihajajte
v oblekah in klobukih. Urejeni. Poskusite
se prebiti èez blato kar se da èisti. V
desnih žepih nosite majhne lesene
rogovile, ki bodo naš simbol. V levih
žepih nosite vaše greha polne denarnice.
Skupaj se bomo oprali vaših slabih
dejanj. Dnevno bomo na oltarju darovali
po tisoèaka vsakega od vas, zadnje dni pa
kar desettisoèaka, da bo bolj zaleglo.
Položili jih bomo torej na oltar.
Zamrmrali Tiste besede (ki si jih moram
še izmisliti), se obrnili proti azimutu 231
kotnih stopinj in zavpili: “Fej!” Potem
bomo skupaj zaprli oèi in ponavljali
(miže, seveda): “Denar, izgini! Denar,
izgini! Denar, izgini! Denar, izgini…!” In
èe bomo dovolj srèno poèeli to vsaj 57
sekund, bo denar izginil in mi bomo po
moji volji korak bliže rešitvi. (Do konca
èlanka še 369 besed!) Pomnite, tovariši,
to bomo poèeli vsak veèer. Èe vam bo
zmanjkalo denarcev, ker ste jih morda v
vaši slepoti vložili v kakšne Zdenexe ali
podobne hudièeve kremplje, si jih boste
izposodili, od tistih, ki ne bodo šli po
vaši poti odrešitve, temveè bodo za
vedno pogubljeni.
3
Gospe, ve boste prihajale kasneje.
Obleèene boste v dolge (ne krznene)
plašèe. Samo v plašèe! In niè drugega kot
plašèe! (Tako mi Bog pomagaj!) Prišle
boste umite in urejene. (Do konca èlanka
je zgolj in samo še 285 besed!!) Prišle
boste vesele in boste prijazne z
odrešiteljem. Skupaj bomo prižgali radio
in si zavrteli kakšno dobro staro… Vse to
zgolj v èiste in poštene namene naše
odrešitve. Ko se bomo ogreli, bom po
svoji volji med vami izbral eno
nakljuèno (ha-ha-ha) mlado dekle. Ve
boste mrmrajoè odšle, jaz pa jo bom
žrtvoval v èiste in poštene namene naše
skupne odrešitve. Potrudil se bom. Za
vas.
51
BOGOVI NA ODDELKU
2
In tako veèer za veèerom. Èe se mi bo
zazdelo, da bo potrebno, se bomo morda
dobivali tudi zjutraj. Odvisno od potreb.
Vse za našo skupno odrešitev. Na zadnji
veèer se bomo skupaj zbrali v parku. Vam
bom dal piti posebnega vina, sam pa se
bom (do konca èlanka res samo še 165
besed!!!) v novem mercedesu, ki ga bom
kupil za našo skupno odrešitev sam s
svojim trdo zasluženim denarjem
odpeljal prosit za milost. Z menoj bo
odšlo tudi eno od nakljuèno izbranih (…)
mladih deklet. Tisto, ki bo bogovom
najbolj povšeèi. Žrtvovala se bova za vas
in nikoli veè naju ne boste videli. (Do
konca èlanka, prekleto, res samo še 105
besed!!!!)
1
Tako, vam zagotavljam, se bomo prav
gotovo rešili zanesljive smrti in pogube.
Zatorej prihajajte k meni v èim veèjem
številu in vabite s seboj še tiste, ki jih
imate radi in bi jih radi rešili krutega
konca. (Do konca še borih 63 besed!!!!)
Obljubite pa mi, da ostalim,
pogubljencem, ne boste spregovorili o
tem niti besede. Slutim namreè, takole po
šèemenju v šestem levem rebru, da bi to
utegnilo biti slabo za moj, se pravi naš
skupni cilj. (Še 25 besed!!!) Pridite,
pridite. Samo jaz vas lahko rešim.
(15!!!!!!). Pridite in oèistite se. Dame še
preden gredo od doma. (5!!!!!!!) Zdaj!
Zdaj takoj! (1!?!?!?!?!?)
AAAAaaaaaaa!!!!!!!.
0
Tomaž Tišler
Bog je med nami
Mnogi med vami, neverniki, ne veste, da
sploh obstaja. Ne zavedate se, da je
Nekdo, ki je povsod, Nekdo, ki se lahko
vplete v sleherno sekundo vaših
skromnih, brezciljnih življenj in jih
razsvetli. Res je - na Oddelku obstaja
Nekdo. Bog (z malo zaèetnico). Èeprav
sploh še ni pravi bog temveè zgolj
(zgolj?) polbog, je na nek naèin višji od
marsikaterega velikega boga. Mnogi med
njimi, bogovi, sploh še ne vedo, da je
tukaj, niti se ne zavedajo Njegove moèi.
Èeprav je odrinjen, potisnjen, namešèen
nekam na skrajni rob nebes, je prav
Njegov del nebes prvi, mimo katerega
greste, ko vstopate na Oddelek in zadnji,
ko se odpravljate dalje živet svoja
skromna, nevedna življenja. Vsi vi
ubožci, ki še ne morete ceniti Njegove
moèi, berite dalje. Ostali tudi.
Vèasih Ga vidite, kako v Svoji silni moèi
vihra z enega konca na drugega opravljat
tiste stvari, ki mu kot polèloveku
pritièejo, in se sprašujete, kdo je On. Kdo
neki je? Kaj neki poène tukaj ta pretirano
živ neznanec? Seveda ste že pozabili, da
ste se že na zaèetku študija sreèali z
Njegovo moèjo, z Njegovim oblièjem. Ne
skrbite, še pred diplomo vas bo obupane
in polne suicidalnosti zaneslo v njegove
dvore. Kajti samo Njemu so dane
nekatere sposobnosti, ki vas vodijo preko
širnih gošèav, temaènih brezpotij in
radioaktivnih tabel (?) do konène zmage.
Zavedajte se, tudi vas bo doletela ta
usoda! Ker pa je On po svoji polbožji
naravi dober polbog, bo v Svoji velièini
nekoliko zagodrnjal, potožil nekaj o
preveè dela in tako naprej in vam
namenil delèek svojega mogoènega
znanja ter vas s tem povzdignil stopnièko
više k nirvani, samoaktualizaciji, diplomi
in podobnim visokim ciljem.
Pa vendar je ta polbog take narave, da
laènemu ribe ne da, temveè ga uèi ribariti.
Kadarkoli se v svoji nemoèi in neznanju
zateèem k Njemu po pomoè, ne reèe
“Izvoli, tukaj imaš, vernik,” marveè
spregovori “Poglej sem, poglej tja, èe ne
najdeš, vrni se spet k meni”. Tisti med
vami, ki ste se že obrnili k Njemu in Ga
rotili za pomoè, veste, da je ni, ampak res
ni stvari, o kateri ta polbog ne bo znal
spregovoriti modre besede. Pa je samo
polbog…
Torej, vi brez(pol)božniki, ko se boste
naslednjiè spraševali, kdo je to, kaj neki
poène, kam hudièa drvi… ali pa kako se
to naredi, kje pa naj najdem kaj o tem….
Spomnite se, tukaj je On. Vsemogoèni,
polbog, ÈAROVNIK.
52
POSLOVNI SVET
Jernej Omahen
Panika v ekonomiji
Panike so v ekonomiji redke, èe pa se zgodijo, za sabo pustijo
opustošenje. Nasploh zna biti ekonomija dolgoèasna stvar. Jedro te vede
so ti ali oni ukrepi, katerih rezultati so vidni tako pozno, da smo na vzrok
že pozabili ali pa nas sploh ne zanima veè. Hitro premikanje stvari, tudi
panike, se zgodi takrat, ko se napaèni ukrepi poèasi nakladajo en vrh
drugega in se konèno, v histeriji sesujejo.
Sinonim za histerijo, panike, “boom &
bust” cikle so borze, prav zaradi njihove
lastnosti, da na zelo oèiten in razumljiv
naèin (cene paè padajo ali rastejo, gredo
“gor” ali “dol”) kažejo, kaj se v
gospodarstvu dogaja. Zato pogosto prav
v dogodkih na borzah išèemo vzroke za
stanje v gospodarstvu in ne obratno.
Naslavnejša svetovna kriza, ki je
nastopila v 30-ih letih, se v vseh
uèbenikih zaèenja s totalnim sesutjem
cen delnic na “èrni petek”, naslavnejša
moderna kriza, “azijska kriza” pa s
špekulativni napadi na nek junijski dan
leta 1996.
Današnji èasi so nori. Sploh so
nenormalno nori tudi za borze. Dow
Jones, najslavnejši indeks, ki si ga lasti
borza v NY, se napihuje v enormne
obsege, v svoj objem pa je zvabil
rekordno število Amerièanov – kar èez
70% vseh prebivalcev ZDA naj bi vsaj
delno varèevalo v delnicah.
Mnogi ekonomisti skokovito veèanje
vrednosti na borzah imenujejo “svetovni
kazino” ali pa kar teorija “zadnjega
norca”. Prava vrednost nekega papirja je
izgubila pomen pri oblikovanju njegove
cene – v ospredje je stopila psihologija;
bistvo vsega je, da pri nakupu neke
delnice vem, da za menoj prihajajo novi
igralci, ki bodo pripravljeni vlagati denar
in kupovati. Zmagovalec v tej igri je tisti,
ki mu uspe prodati svoj papir zadnjemu
norcu in se pravoèasno umakniti iz igre.
Ko bo namreè usahnil stalni dotok novih
ljudi, svežega denarja, se bo cenovna
piramida v stilu “catch the cash-a” sesula.
Pri tej igri kvaliteta posamezne delnice ni
veè bistvena, saj lahko isto igro igramo
tudi z opeko ali vreèo peska.
Borzni zlomi so torej najbolj èist primer
panike v ekonomiji. Èe se v zgornjem
sestavku kupuje, igralci drug drugemu
višajo ceno in postopek se tudi pri
prodajah ponovi – zopet prodajaš takrat,
ko si preprièan, da bodo prodajali tudi
igralci za tabo in s tem ceno potisnili še
nižje. Èim prej hoèeš izstopiti iz dvigala,
ki se je prej s skoraj neznosno hitrostjo
dvigalo, sedaj pa prosto pada. Verjetno je
Jernej Omahen je študent èetrtega letnika
ekonomije.
eden lepših primerov, ki potrjujejo to
teorijo, prav z našega konca. Znameniti
Dadas je zaèel pri 5.000 SIT, v dveh letih
dosegel vrednost, ki je presegla 350.000
SIT, danes, 7 let po zaèetku trgovanja, pa
si ga lahko privošèite za 500 SIT.
Seveda pa se pojavi problem, ker se
nominalizmi na borzah prevedejo v
realnost zunaj nje. Potrošnja je gonilna
sila vsakega gospodarstva, saj s trošenjem
ustvarjamo potrebo po produkciji novih
dobrin, s tem nova delovna mesta, veèji
obseg proizvodnje ter konèno višje
dobièke. Vsak posameznik se o potrošnji
odloèa na podlagi premoženja, ki ga ima.
To je v tem primeru sestavljeno iz
“trdnega” (gotovina, vloge v banki…) in
“spremenljivega” (delnice, vrednostni
papirji). Današnji tipièni investitor na
ameriškem trgu je denar vložil v delnice,
npr. 1000 USD, cena slednjih se je
potrojila (pametno je investiral v katero
od internet podjetij), tako da ima sedaj
3000 USD in na podlagi tega zneska tudi
troši. Vendar se lahko zgodi, da cena
delnic nepredvideno pade, od 3000 USD
mu ostane le še 500 – tak posameznik bo
znižal porabo, znižal svoje stroške; s tem
pa nižal naroèila podjetjem, ta bodo
krèila proizvodnjo, odpušèala delavce…
Napihnjen borzni mehurèek, ki poèi, v
nekaj minutah zradira miljardne zneske
denarja, ki, ko izostanejo v potrošnji,
dodajo plin na poti v recesijo.
Panika na borzah je mogoèa izkljuèno
zato, ker je nemogoèe izraèunati “pravo”
vrednost podjetja oz. posamezne delnice
v podjetju. Èe bi jo namreè poznali, bi iz
trgovanja izginil element negotovosti, s
tem pa tudi cenovna nihanja. Samo v
primeru, ko so vsi prihodnji dogodki
znani in hkrati z gotovostjo vemo, da se
bodo zgodili, lahko enoznaèno doloèimo
“vrednost” podjetja. Ker pa vsa podjetja
poslujejo v razmerah negotovosti, so
glavni element ocenjevanja vrednosti
prihodnji donosi podjetij – ki pa so
ocene oz. prièakovanja. Pri našem
“napihovanju borznega mehurèka” gre,
vsaj pri podjetjih povezanih s popolnoma
enigmatiènim internetom, za
prièakovanje eksponentne stopnje rasti
dobièkov in s tem vrednosti. Prav lahko
se zgodi, da so te ocene napaène, kar bo
povzroèilo histerièno nižanje cen
internetskih delnic, na drugi strani pa je
možen scenarij, ki internetu pripisuje
vlogo izuma na ravni parnega stroja ali
elektrike, ki naj bi revolucioniral
produkcijske postopke, znižal stroške in
tako preko eksponentne stopnje rasti
dobièkov tudi v realnosti upravièil
“navijanje” cen delnic.
Posamezniki (gospodinjstva), podjetja in
država sestavljajo narodno gospodarstvo.
Vsi trije subjekti delujejo v razmerah
negotovosti, zato so izpostavljeni
tveganju. Nenadni nepredvideni dogodki
lahko povzroèijo paniko, ki se najbolj
oèitno izrazi tam, kjer se podjetja
vsakodnevno vrednotijo – na borzah
vrednostnih papirjev. Panika je v tem
primeru sinonim za prevrednotenje, ker
vstopa v oceno prihodnosti nov, prej
neznan element. Pa vendar je spremljanje
poèasnega nazadovanja gospodarstva v
primerjavi z zaèetno paniko na borzi
precej bolj boleèe in vsakdanje.
53
PSIHOŠOLA
Maja Šorli
Kako je dobro biti s teboj, èutiti s teboj
Drage bralke, spoštovani bralci, pred vami je še en zapis iz psihošole,
tokrat desete po vrsti - jubilejne. Kot vseh devet do sedaj je bila tudi ta
nekaj posebnega. Sèasoma, ko se èlovek udeleži veèih psihošol, jih
vrednostno ne primerja med seboj. Vsaka psihošola je dogodek zase, žal
neponovljiv, a zagotovo nepozaben.
Zimska psihošola je potekala zadnji
teden semestralnih poèitnic v Kanèevcih,
o katerih je bilo v PANIKI veliko že
napisanega. Nesporno so bili primerna
lokacija za psihošolo, ki je tokrat imela
delovni naslov The best of the best.
Zasnovali smo jo na ideji, da bi povabili
predavateljice in predavatelje, ki so nas
že navdušili v preteklih štirih letih.
Nekateri žal niso imeli èasa, vseeno pa
smo tudi tokrat privabili znana imena.
Uradni program je torej obsegal
delavnice Aca Prosnika, Hermine Merc in
Vasje Smole, Leona Lojka, Alenke Èas,
Barbare Brinovec, Zore Burnik in Gaja
Vidmarja. Kaj pa se je v resnici
dogajalo....
Zaènimo od zaèetka. V ponedeljek,
osmega februarja zveèer, smo se
spoznavali. Obsežen spoznavni veèer sta
odlièno vodila Andreja in Boštjan.
Pripravljala sta ga okrog šest ur in
organizatorke (in verjetno še kdo) smo
bile malo žalostne, ker sta se kmalu po
konèanem programu vrnila kar nazaj v
Ljubljano. Ne bom opisovala vseh igric
in malo manj igriv dejanj, bi se pa še
enkrat zahvalila Boštjanu in Andreji ter
priznala, da je bil to po mojem mnenju
najboljši spoznavni žur, na katerem sem
prisostvovala. Dve posebnosti te
psihošole pa vendar moram navesti:
tokrat so bili prisotni le trije moški
udeleženci ter prava pravcata trièlanska
družina Brinovec - Pribakoviæ z
najmlajšo psihošolarko Zalo J. Malo Zalo
J. smo v teh dneh dodobra spoznali in
mnogim je bilo v veliko veselje
preživljati èas prav z njo, èetudi še ne
govori, ne teka in ne pleše.
teoretièni uvod v terapijo pravljic,
poslušanje pravljice Èarovnikova hèi,
risanje prizora, ki je ostal v spominu ter
analiza risb. Popoldanska skupina je veè
izvedela o biblioterapiji, brali smo
pravljico Èarovnik ter oživljali spomine
iz otroštva. Risali smo osebni sociogram,
kjer smo nekateri spraševali, èe lahko
družinskega psa uvrstimo v prvi - intimni
krog, spomnili pa smo se tudi na vse tete
prodajalke, kuharice, èistilke in strice
hišnike, voznike avtobusa, vratarje, ki so
pomembno vplivali na naše otroštvo.
Pogovarjali smo se tudi o sindromu
odraslosti, razpravljali o ritualih, ki danes
zaznamujejo odraslega, nam pa so zoprni
in modrovali, ali to pomeni, da noèemo
odrasti ali pa le, da razbijamo kalup, v
katerega se odrasli prepogosto ujamejo.
Barbara je za deseto psihošolo pripravila
plesno gibalno delavnico. Ta je
vkljuèevala razgibavanje, psihofizièno
sprostitev, gibalno izražanje, plesno gibalno ustvarjanje in gibalne socialne
igre, pa tudi nekatere elemente plesne
terapije. Te stvari so veèini študentov
psihologije rahlo tuje, ampak uživanje v
tem ni niè manjše kot drugod, kjer
ponavadi s polno paro telovadi naš
razum.
Zveèer je bil na vrsti še en spektakel.
Absolventka Petra nam je z diapozitivi
predstavila svoje popotovanje po èrni
celini oziroma natanèneje Gani.
Nedvomno je Petra ena najboljših
performerk v novejši zgodovini našega
oddelka in tako ji je tudi brezèasnost
Gane in nešteto doživljajev uspelo
predstaviti zelo duhovito in kratkoèasno.
Kar pa je zaznamovalo Slovenijo v tem
èasu, so bile silovite snežne padavine. Mi
sploh nismo imeli predstave, kaj se
dogaja, saj je v Kanèevcih paè malo
snežilo, kakšne hujše tragike pa nismo
zaznali, dokler nam ni bilo treba
razmišljati, kako bodo predavatelji v
naslednjih dneh prišli do nas.
In tako se je vsa bela in zasnežena rodila
popolnoma drugaèna sreda, kot smo
prièakovali. Jutranji program se je zaèel z
aerobiko, ki sta jo vodili slavna Gibka
Fizkulturova iz Makedonije ter njena
V torek zjutraj so delavnice stekle po
planu. Oblikovali smo dve skupini. Prva
je prièela pri Acu Prosniku. V njej so bili
tisti, ki jih septembra 1997 ni bilo v
Portorožu na poletni psihošoli in so torej
poèeli drugi skupini že znane stvari:
Maja Šorli je študentka tretjega letnika
psihologije, ki vedno veè èasa posveèa svoji
veliki ljubezni - plesu.
Deseta psihošola - Kanèevci, februar 99’
54
PSIHOŠOLA
prišel Leon Lojk, ki je zaradi
pomanjkanja èasa delal kar z vsemi
psihošolarkami in psihošolarji naenkrat.
Tema je bila delo v skupinah. Najbolj
zabaven del je potekal v manjših
skupinah, kjer smo se lahko prosto
pogovarjali o konkretnih problemih in
smo potem razpravljali še o ravnokar
obèuteni skupinski dinamiki. Naše
rešitve smo primerjali (tudi preko igre
vlog) z rešitvami terapevta.
“E, baš smo se dobro zakamuflirale!”
asistentka Skoka Mišièata. Žal se je te
jutranje rekreacije aktivno lotilo le malo
udeleženk, vsi prisotni pa so neznansko
zabavali. Èe ne drugega so lahko uživali
tudi ob glasbeni podlagi in prepevali že
vsem znano himno te psihošole. Saj
veste: “Kako je dobro, da te imam, kako
je dobro, da te poznam...” Gibka in Skoka
sta obljubili, da se vrneta na naslednjo
psihošolo, žal pa sta imeli tako zapolnjen
urnik, da nista ostali ves teden. Zaradi
ohromitve prometa po celi Sloveniji sta
to dopoldne prviè odpadli delavnici.
Ustanovili pa smo instant delovno miniskupino za èišèenje avtomobilov, ki je v
svojem delu neznansko uživala ter
naredila veliko koristnega. Med drugim
je èlanom uspelo izživeti pobalinske
impulze zasuvanja drugih s snegom,
kepanja, bežanja, skakanja v sneg,
predvsem pa smo uspeli postati prijetno
premoèeni. Naravnost razveseljivo in
poživljajoèe dopoldne!
Po kosilu je sledilo množièno hitrostno
pomivanje posode, tekmovanje med
moštvoma modrih in rdeèih, kjer sta se
obe ekipi okitili z zmagama. Zadihani
smo prièeli z integrativno terapijo, ki sta
jo vodili Hermina Merc in Vasja Smole.
Pozitivno me je presenetilo mnogo dela s
telesom. Najprej smo v parih z rokami
obdelali partnerja in izmenièno okusili
vlogi “vrtnarja” in “gredice”. Potem smo
se spoznavali preko hrbtov. Pa risali smo
energetske toèke v svoje obrise, pa
upravljali z energijo iz teh toèk, pa...
Veliko smo se tudi pogovarjali o
obèutkih ob vsem tem in tako preživeli
prav prijetno popoldne. Veè o
integrativni in realitetni terapiji (ki bo
omenjena kasneje) preberite (èe še niste)
v posebni številki PANIKI iz leta 1997, ki
govori o psihoterapijah.
Ta veèer nismo jedli v Domu duhovnosti.
Zamaskirani v nemške turiste smo se vsi v
enem avtobusu odpravili v vinotoè na
narezek, vino in višnjevo žganje. Šilce
višnjevega žganja je stalo natanèno 100
tolarjev. Za glasbo smo skrbeli sami s
prepevanjem ob kitari ali pa samo v
zborèku, zvezda veèera pa je bila naša
vodièka, ki nam je na harmoniko zaigrala
hit njene glasbene kariere Koza meka.
Glede na pisanost populacije smo se
sijajno ujeli. Opazili smo lahko dekleta s
postaje Zoo, pa mnogo gospa srednjih let
iz razliènih družbenih slojev, pa prave
hribovce, prelepo Heidi, nekaj
balkanskih Nemk... Moje besede res ne
morejo opisati tega razkošja nemške
populacije, ki se je združila v izbi
vinotoèa na Suhem vrhu (kraj tam znan
pod imenom Sujivrej), zato pa upam, da
ste si ga ogledali na plakatu o psihošoli,
ki je visel na tretji kabini.
V èetrtek smo se spet zbudili slovanske
krvi. Ta dan je rojstni dan zabeležila
Katja in organizatorke smo bile za vsak
prispel telegram hvaležne dejstvu, da je
bil namenjen njej in ne nam. In vendar
smo tudi me dobile enega z vsebino, ki
smo se je bale. Odpoved petkove
delavnice Zore Burnik. Ker so bile
odpovedi zdaj že del vsakdana, se nismo
preveè žalostile. Saj poznate Prešernov
epigram: “Kar je, beži...” Dopoldne je
Delovna skupina za stike z naravo
organizirala zimske radosti, saj je sneg še
vedno otežkoèal promet. Popoldne je le
Bolj ko je se je približeval veèer, glasneje
smo nekateri kovali naèrte za ogled
svetovnega prvenstva v smuèanju v
kakem prijetnem lokalu. Tako dolgo smo
besedièili, da smo zamudili zaèetek uène
ure flamenka, ki jo je vodila izkušena
Marjeta. V krilu, dolgih petah in s pravo
špansko strastjo je zapeljevale vse, ki so
jo spremljali sede in zelo dobro uèila
psihošolarke, ki so ob koncu zaplesale ob
krasni španski glasbi. Ugotovili smo, da
si na prihodnjih psihošolah želimo èim
veè takih stvari. Temu je sledila
scientološka seansa, ki je pritegnila kar
nekaj obèinstva, nekaterim pa se je
predstava ob sveèah in z mistièni
pridihom zdela prenevarna. Škodljivih
posledic ni bilo, koliko je novih
scientologov, pa boste morali vprašati
Aldo in Ano, voditeljici tega gibanja med
študenti psihologije. Imata zelo dobro
izdelano promocijsko taktiko, saj sta
vsem lanskoletnim fanatikom izdali lièno
izdelana priznanja s fotografijami in
naslovno stranjo v angleškem jeziku. Ta
veèer smo prviè v veèji skupini prepevali
ob Radetovi kitarski in vokalni
spremljavi in tako kot lani smo imeli tudi
letos ritem sekcijo, ki pa je bila žal
Vodièka Helga v elementu.
55
PSIHOŠOLA
intenzivno pripravljali na pustni veèer, ki
smo ga prièeli z dvema tortama za že
omenjen Katjin rojstni dan ter za rojstni
dan Alenke, ki je enaindvajset let
dopolnila prav na dan pustnega žura.
Fotografije pustnih mask ste si lahko
ogledali na plakatu o psihošoli. Ves
petek je bila zelo dobro razpoložena tudi
najmlajša Zala J., ki je z rumeno
nogavico na glavi predstavljala eno
najbolj ljubkih mask. Ta veèer smo
podarile priznanje tudi prejšnjim
organizatorkam - veterankam psihošol, ki
so nam vrnile z lepim zahvalnim
govorom. Res smo lahko ponosni sami
nase in dokler bomo tako zadovoljni na
psihošolah, se za njihovo prihodnosti ni
bati. Tudi petkov veèer se je konèal v
sobotnem jutru.
Utrinek z “nemškega” veèera.
osiromašena, saj je bila odsotna Martina,
vsem znana kot izredno vsestransko
glasbeno nadarjena. Spalnica tudi ni bila
preveè akustièna, tako da smo prepevanje
konèali prej, kot bi ga ponavadi v malo
ugodnejših razmerah. Manjša skupinica
veseljakov se nas je v poznih urah tisti
veèer zbrala v kuhinji in šla igro Kaj bi
bil, èe bi bil. Pravil se nismo strogo
držali, zato pa je bilo tako zelo zabavno,
da smo se krohotali kot še nikoli prej na
tej psihošoli. Nismo se zavedali, da ljudje
nad nami zaradi tega morda niso mogli
spati in se vsem prizadetim na tem mestu
iskreno opravièujemo. Ob lastnem užitku
smo popolnoma pozabili na vse ostalo.
Ko smo z igro konèali, so nekateri
utrujeni, a sreèni šli spat, drugi pa v
glavno sobo še najprej uživat. Z Uršo sva
izkoristili zgodnje jutranje ure oziroma
dejstvo, da nas je budnih morda še kakih
pet in plesali sva po celi glavni sobi.
Štirje smo se potem odloèili èetrtek
zakljuèiti s skupnim spanjem v sobi za
dva in se že èez nekaj ur prebudili v
petek.
kaj storiti, ko te kot prostovoljca delo
preveè bremeni, ko se ti zdi, da si
izrabljen, da ne dobivaš prav nobenega
povraèila, da ne moreš veè. Zdelo se nam
je namreè, da je pošteno govoriti tudi o
tej plati in prisluhniti tovrstnim težavam.
Po veèerji smo nadomestili še odpadlo
delavnico Kako navezati stik z drugo
osebo. Jana je ob pomoèi priloge
dnevnega èasopisa vodila delavnico
Kako privabiti (pritegniti) pogled
moškega. Aktivno smo preizkušale vse
napotke na treh moških udeležencih
psihošole in se seveda mnogo koristnega
nauèili. Predvsem, da tovrstno
populistièno pisanje mogoèe povzeti v
eni besedi: s*anje. Po veèerji smo se
Dopoldne je bilo sonèno in mnogi smo
ga izkoristili za sprehod. Delavnice so se
seveda zaèele z zamudo. Pri Barbari smo
ponovno prièeli s pozdravom soncu.
Nadalje smo oponašali hojo drug
drugega ter z gibanjem po omejenem
prostoru in zaprtimi oèmi preverjali,
koliko smo zaupljivi. Dve sva tudi sledili
Janini hoji po snegu z bosimi nogami, a
naju je po lastni krivdi dobro prezeblo.
Skupaj z Alenko Èas smo se sprošèali,
zveèer pa še razpravljali o prostovoljnem
delu. Žal smo se premalo dotaknili teme,
Pustno rajanje.
Sobotno dopoldne se je zaèelo z
vstajanjem, pakiranjem, tuširanjem in
zabavnim zajtrkom. Še zadnje dejanje je
bilo predavanje Gaja Vidmarja o analizi
preživetja. Žal nam je nagajal grafoskop
in sploh smo bili slabo tehnièno
opremljeni za tovrstno predavanje. A smo
preživeli tudi to in po razkritih skrivnih
prijateljih, feedbacku in kosilu zaèeli s
poslavljanjem, ki spada med težja
opravila na psihošoli.
Zapustili smo Kanèevce in prièeli
naporno pot v drugo socialno resniènost,
zasuto s snegom in z vzhajajoèimi
mislimi na Valentinovo ter ... letni
semester.
56
EFPSA
Tanja Kajtna
EFPSA page
Lep pozdravèek. Minil je še en
kongres, na katerem so se stvari malo
drugaèe odvijale, kot smo jih bili
navajeni od lani (mimogrede, veè o
letošnjem kongresu si lahko preberete v
èlanku, ki govori o vsem, kar ni
EFPSA in kar se je zgodilo na
kongresu). Lani smo imeli EB sestanke
in zveèer obèni zbor, na katerem smo
šli skozi dnevni red in glasovali za
veèino stvari, za katere je bilo potrebno
glasovati, brez kakšnih posebnih
pretresov. Vse se je paè odvijalo
nekako vzporedno celemu kongresu,
morda je bila EFPSA celo bolj kot ne
formalnost. In to ni nikogar pretirano
motilo.
Ampak, saj veste, kaj pravijo o dnevu,
ki ga ne smeš hvaliti pred noèjo.
Podobno se oèitno ne bi smeli preveè
veseliti obènega zbora na Portugalskem
oziroma ga ne bi bili smeli smatrati za
»nekaj usput«. Prihajalo je namreè do
precej burnih debat v smislu osnovnega
namena EFPSE, tega, èemu naj bi bila
namenjena njena sredstva, ljudje so kar
hoteli spreminjati statute itd… Milo
reèeno, malèek smo se kregali. Kasneje
sem sicer izvedela, da je bilo tako tudi
že pred èasom, ko so bili EFPSini
sestanki vsaj trikrat toliko formalni kot
so sedaj. Novi ljudje, novi naèini, ali pa
stari ljudje in arhaièni naèini. Ne
morem si pomagati, da ne bi omenila,
da je novi predstavnik Danske isti, kot
je bil pred 8 leti. Zato je prihajalo do
manjših težav v komunikaciji – navajen
je bil na stara pravila in stare navade in
vemo, da »you can’t teach an old dog
new tricks«. Se vprašaš, kako to, da je
po 8 letih še študent. Niti na Danskem
študij ni 10 leten.
Tako. Sedaj pa k temu, kar je v EFPSI
(sem se po kratkem premisleku
odloèila, da bom besedico EFPSA
sklanjala, ker sicer èlanek dobi
neberljivo obliko) novega. Na sestankih
predstavnikov se ni zgodilo niè
presunljivga, veèinoma smo šli skozi
toèke, ki naj bi se obravnavale na
obènem zboru zveèer, dogovarjali smo
se o tem, kakšne predloge in zakaj naj
bi predstavniki dali na glasovanje itd…
Veèino predlogov smo tudi precej
detajlno argumentirali. Izvedeli smo
tudi, da je Evropsko združenje društev
profesionalnih psihologov zelo
zadovoljno z delom EFPSE in da
želijo, da se 5 predtsavnikov EFPSE
udeleži njihovega kngresa v Rimu, ki
bo potekal v zaèetku julija. No, te
predstavnike smo na zadnjem sestanku
tudi izbrali, njihova naloga pa bo na
kongresu predstaviti EFPSO in njeno
delo.
Sicer pa se je veèina sprememb izvršila
z glasovanjem na obènih zborih. Tako
je odloèeno, da vse obstojeèe Task
Forces ostanejo tudi prihodnje leto,
spremenile so se le nekatere odgovorne
osebe zanje. Tako bo za homepage in
mailing listo še naprej slrbel Daniel iz
Estonije, za Travel network bo
odgovoren Aleksandar iz Hrvaške, tudi
Research network bodo prevzeli Hrvati
in sicer Irena. Psycho students abroad
se je preimenoval v Psychology
students abroad, odgovorna pa je zanj
še vedno Poljska in sicer Gosia.
Toliko o starih Task Forces. Dobili
smo tudi nekaj novih in sicer bodo
Hrvati pozimi organizirali Zimsko
psihošolo (ne ve se še kje, a o tem
bomo zagotovo pravoèasno obvešèeni),
za kar bodo od EFPSE dobili tudi
sponzorstvo, s sponzorstvom EFPSE pa
bo organizirana tudi naslednja
izmenjava v našem Društvu in sicer bo
to z Nizozemci – èe bo seveda šlo tako,
kot je bilo to naèrtovano. Naslednji EB
meeting bo v Varšavi na Poljskem,
naslednji kongres pa bodo verjetno
organizirali Estonci. EFPSA je dobila
tudi dve novi èlanici, Bolgarijo in
Islandijo, Nizozemska pa se bo
prikljuèila nanaslednjem EB sestanku.
Tako je trenutno v EFPSI 13 držav,
številka pa naj bi se še poveèala, vsaj
tako smo sklenili (ena glavnih nalog naj
bi ostala širjenje EFPSE).
Spremenil se je tudi izvršni odbor in
predsedstvo. Predsednica sem po
novem jaz, novi podpredsednik je
Daniel (Estonija), nova tajnica –
blagajnièarka pa Irena (Hrvaška). Nekaj
je tudi novih predstavnikov držav, nova
predstavnica za Slovenijo pa je postala
Barbara Dovjak. Ravnokar sem
opazila, da je v tem odstavku precejkrat
uporabljena beseda »nov«. Kaj èemo,
vèasih paè ne gre, ne da bi se èlovek
ponavljal.
To je pravzaprav vse, kar se je zgodilo
in kar bi vas lahko zanimalo.
Naslednjiè pa morda kaj o tem, kaj smo
poèeli v Rimu, do katerega oèitno res
vodijo vse ceste.
Seveda se je našel tudi èas za navezovanje osebnih stikov ...
57
KNJIGA
VPRAŠANJA KRALJA MILINDE
Knjiga, ki vam jo bom predstavila v
èlanku, je nekakšen uvod v budizem, ena
najbolj zanimivih budistiènih knjig,
hkrati pa tudi eno izmed del indijske
tradicije, ki imajo poleg filozofske tudi
literarno vrednost.
Knjiga Vprašanja kralja Milinde opisuje
“debate” med grškim kraljem Milindo in
budistiènim menihom Nagaseno, nastala
pa je v zaèetku našega štetja v
severozahodni Indiji. Osebi, ki sta nosilca
teksta, se pogovarjata o glavnih naèelih
budistiènega nauka, vendar pa gre hkrati
tudi za dialog med dvema kulturama.
Tako v stari Grèiji kot tudi v Indiji so bili
razgovori z modreci razliènih šol izjemno
priljubljeni in v obširnosti tematike, ki
zanima Grka, ter v natanènosti
odgovorov, ki jih podaja Indijec, je to
zanimanje veè kot oèitno. V knjigi se
kažejo lastnosti, ki bi jih lahko oznaèili
kot skupne obema kulturama – želja po
odkritem pogovoru brez predsodkov,
ljubezen do modrosti in iskanje resnice.
Grk je predvsem radoveden in željan
razgovora, Indijec pa navdušen nad
dialektiènimi razpravami in debatami. Ni
nemogoèe, da je knjiga nastala na
podlagi resniènega sreèanja.
Kralj Milinda je namreè obstajal tudi v
resnici – opisujejo ga kot mogoènega in
vplivnega vladarja, ki je kazal živo
zanimanje za indijsko kulturo, vero in
filozofijo, zaradi èesar je bil med svojimi
indijskimi podložniki zelo priljubljen. Po
drugi strani o menihu Nagaseni nimamo
podatkov, da bi zares obstajal, vendar pa
to osebo glede na njene znaèilnosti
nekateri literarni kritiki enaèijo z znanim
indijskim filozofom Patanjalijem, ki je
pisal o yogi – v knjigi namreè najdemo
mnogo izrazov, ki sodijo bolj v
prakticiranje yoge kot pa v klasiène
budistiène spise. Avtor knjige je neznan;
predvidevajo, da gre za tekst, ki je
nastajal po delih, na kar nakazuje
ponavljanje nekaterih vprašanj, med
seboj pa se razlièni deli teksta razlikujejo
tudi jezikovno.
Sicer se Vprašanja precej razlikujejo od
klasiènih budistiènih kanoniènih spisov,
v njih je veè sprošèenosti, vsebinsko pa,
èeprav govori o Buddhovih naukih, je
tekst brez prevelike togosti in
ponavljanja – tu naj vas opozorim, da
“brez ponavljanja” pomeni v nekem
povsem drugem kontekstu. Še vedno na
vsako vprašanje kralja menih odgovori z
vsaj po tremi primeri, v katerih se
vsebinsko spremeni le na primer ime
izvajalca dejanja ali pa vrsta rastline,
medtem ko niti pod razno ne skoparijo s
ponavljanjem pridevnikov in podobnega.
Ko namreè knjigo bere Evropejec, že
nekje po drugem primeru sam pri sebi
reèe “ja, saj razumem” – Indijci se
potrudijo in ponovijo vse najmanj
šestkrat. Pri tem naj omenim, da zaimki
niso najbolj priljubljena besedna vrsta.
Sledijo paè reklu “ponavljanje je mati
uèenosti”. Za pokušino vam dajem
naslednji primer: “Ali ima en teden star
zarodek drugo mater kot dva tedna star
zarodek? Ali ima dva tedna star zarodek
drugo mater kot tri tedne star zarodek?
Ali ima tri tedne star zarodek drugo mater
kot štiri tedne star zarodek? Ali ima
majhen otrok drugo mater kot odrasel
otrok?” Priznajte, da ste že po drugem
zarodku rekli “O.K., I get it!”
Knjiga je sestavljena iz treh delov
(kasneje so dodali še štiri, ki pa so
verjetno nastali s precejšnjim èasovnim
zamikom) in prvo poglavje je uvod, v
katerem izvemo za karmièno povezavo in
predhodno življenje obeh junakov.
Nekoè neki novinec med menihi (kasneje
Milinda) ni hotel ubogati starejšega
meniha (kasneje Nagasena) – za niè na
svetu ni hotel z dvorišèa odnesti smeti.
Zaradi tega se med njima splete moèna
karmièna vez, zaradi katere se nato po
mnogih rojstvih spet sreèata kot
sogovornika v filozofskem dialogu. Sledi
podroben opis Milindovega iskanja
meniha, ki bi mu znal odgovoriti na
vprašanja, ki si jih je zastavljal. Seveda
predstavi tudi življenje Nagasene pred
njegovim (ponovnim) sreèanjem s
kraljem Milindo.
V drugem in tretjem poglavju sledijo
vprašanja kralja in odgovori meniha,
osnovne teme dialogov pa so nekatera
temeljna vprašanja Buddhovega nauka –
o obstoju duše, osebe, èloveka, vprašanja
o reinkarnaciji, cilju meniškega življenja,
mentalnih stanjih, èutnih zaznavah…
Argumenti Nagasene so zanimivi in
zabavni, vendar pa se vèasih vprašamo,
èe so ustrezni - npr. kot poljedelec, ki je
posadil semena v zemljo, ve, da bodo ta
vzklila, naj bi nekdo, ki se bo ponovno
rodil, vedel, da se bo ponovno rodil. Vsi
dialogi imajo enako obliko – vprašanju
kralja sledi odgovor Nagasene, kralj nato
zahteva primer, modrec pa mu svoj
odgovor razloži na veèih primerih.
V Vprašanjih najdemo tako dokaj
natanèen opis budistiène etike kot tudi
nemalo psihologije. Tako lahko najdemo
nekaj, èemur bi prikimali behavioristi: v
odgovoru na vprašanje o gledanju in
zavedanju menih reèe, da med
poslušanjem, vohanjem, okušanjem ali pa
gledanjem in mentalnim zavedanjem ni
nobenih dogovorov, da se skupaj
pojavita le zaradi vaje. Prav tako bi si ob
vprašanju o analizi razliènih mentalnih
stanj roke meli gestaltisti – Nagasena
namreè pravi, da tako kot je juha, potem
ko je skuhana, neloèljiva celota mleka,
soli, vode in zelenjave, prav tako ne
moremo loèeno analizirati mentalnih
stanj – ta so celote. Knjiga je polna tudi
raznih humanistiènih trditev, pa še
marsikatera smer bi se našla, da o
psihoanalizi sploh ne govorimo.
Èe sem na zaèetku že govorila o uvodu v
budizem, pa še nekaj (niti ne tako
malega) o tem – mimogrede, lahko se
trudite in naèela tega verovanja razbirate
iz knjige, lahko pa preberete spremno
besedo, kjer so stvari razložene malo bolj
v slovenšèini.
Princ Siddhattha Gotama je bil eden tistih
ljudi, ki jim po dolgoletnem iskanju
resnice to tudi uspe najti – postal je
“razsvetljeni”, èemur so Indijci rekli
Buddha. Mladost je preživel na dvoru
svojega oèeta, oddaljen od vsega slabega
na svetu. Nekega dne je na sprehodu po
nakljuèju sreèal onemoglega starca,
mrlièa, bolnika in meniha, ki se je
odrekel vsemu posvetnemu. Sreèanja so
ga tako prevzela, da se je sklenil
odpovedati ugodju dvornega življenja in
prièel iskati pravi smisel. Zapustil je
kraljevo palaèo, obiskoval razne uèitelje,
askete in modrijane ter jih spraševal o
svobodi in sreèi. Svoj cilj je poskušal
doseèi tudi z asketsko vzdržnostjo, ki pa
ga je pripeljala le do popolne izèrpanosti,
ne pa tudi do odgovorov na svoja
vprašanja. Po šestletnem iskanju je odkril
in izkusil “srednjo pot”, ki mu je
pomagala dojeti, da lahko pravo sreèo ali
nirvano posameznik doseže le takrat, ko
ne pretirava niti z užitki niti z askezo.
Èlovek mora priti preko vseh nasprotij, ki
se pojavljajo – sreèo vedno spremlja
nesreèa, dobro je pospremljeno z zlim…
Kdor želi najti sreèo, naj bi se izognil
dvema skrajnostma, prvo od obeh torej
predstavlja askeza in pretirano muèenje
samega sebe, drugo pa èutni užitki, ki so
nizkotni. Buddha je uèil tudi, da lahko
pravilno razumevanje sveta dosežemo le
z meditacijo, ki je poglobljena in
neposredna izkušnja sveta kot celote.
Buddha je umrl v starosti osemdesetih let,
ko je po petinštiridesetih letih uèenja
zapustil dobro izdelan nauk.
Ta nauk je kompleksna celota dveh
razsežnosti, ki se med seboj osmišljujeta
58
KNJIGA
in pogojujeta - gre za celoto teorije in
prakse. Teorija je zapisana v kanoniènih
spisih in komentarjih razliènih
budistiènih šol, praksa pa je meditacija.
Brez te prakse so vsi kanonièni spisi
nejasni, nerazumljivi in neživljenjski,
meditacijska izkušnja pa je po drugi
strani brez teoretiène podlage nedoloèena
in brez prave usmeritve. Buddho zaradi
znaèilnosti njegovega nauka pogosto
primerjajo z zdravnikom, ki najprej
natanèno preuèi bolezen, odkrije njene
vzroke in možne posledice, nakar
predpiše zdravilo. Bolezen, ki jo poskuša
zdraviti, je prisotna pri vseh nas – gre za
ujetost v pojavni svet dobrega in zla.
Svoj nauk je podal v štirih plemenitih
resnicah, ki pa niso dogme ali nekakšne
veène resnice, ampak le opis èlovekove
ujetosti v pojavnem svetu. Prva resnica je
resnica o neprijetnosti bivanja – èlovek
se mora sooèati z razliènimi boleèimi,
neprijetnimi izkušnjami, ki se na površju
kažejo kot rojstvo, staranje, fiziène in
mentalne boleèine, na globljem nivoju pa
so vsak hip prisotne v življenju vsakega
èloveka. Po budistiènem verovanju je
svet celota razliènih razsežnosti, v njem
pa vlada vzroèno posledièni zakon
karme. Ta doloèa nastajanje in izginjanje
pojavov po principu: èe obstajajo vzroki,
se pojavijo posledice in ko vzroki
prenehajo, izginejo tudi posledice. Svet
ima dvoje osnovnih razsežnosti –
mentalne pojave, ki spremljajo èutne
zaznave, in predmete èutne zaznave, ki
jih razlièni èuti zaznavajo. Tako se
mentalni pojavi in fizièni pojavi, ki so
predmet zaznave, vedno pojavljajo
paroma.
Zaznave se pojavljajo pri razliènih èutih
– budizem jih navaja šest in sicer oko,
uho, nos, jezik, telo in mentalni èut, loèi
pa tudi šest vrst predmetov zaznave –
oblike in barve, zvoke, vonje, okuse,
otipljive stvari in misli ter ideje in pojme.
Tako dobimo dvanajst osnov èutne
zaznave, ki omogoèajo šest vrst
zavedanja – gledanje, poslušanje,
vohanje, okušanje, tipanje in mentalno
zavedanje. Ko èlovek nek predmet
prepozna, ga oceni in nanj tudi reagira in
èe je spremljajoèi obèutek prijeten, si ga
zaželi in ga poskuša obdržati, èe pa je
obèutek neprijeten, se poskuša predmeta
znebiti. Osnovna znaèilnost pojavnega
sveta je minljivost, nestalnost, saj vse
traja le en sam trenutek. Nerazumevanje
minljivosti, ki se kaže v navezanosti na
nestalne trenutke bivanja, je gotovo izvor
negotovosti, frustracij in mnogih
neprijetnosti. Za doumetje resnice o
neprijetnosti bivanja je torej potrebno
doumeti stalno prisotnost spremembe.
Druga resnica se imenuje resnica o izvoru
neprijetnosti bivanja in govori o vzrokih
za bolezen, ki jih je Buddha odkril. Vse
neprijetnosti bivanja naj bi namreè
izhajale iz želja, ki naj bi bile niè veè kot
razliène negativno ali pozitivno
obarvane reakcije na pojavni svet.
Izvirajo iz dvojnega sveta nasprotij, kjer
je èloveški ego v nekem odnosu z
zunanjim svetom – želje naj bi bile
sebiène projekcije ega, ki je preprièan, da
je neodvisen od sveta in da lahko z njim
upravlja po svoji željah. Tukaj je nekaj
psihoanalize, kot sem omenjala že malce
višje v èlanku (po Buddhovi logiki naj bi
èlovek super-ega sploh ne imel oziroma
bi sploh nikoli ne smelo priti do procesov
razlikovanja sebe od sveta in od drugih –
mimogrede, ata Freud je rekel, da se to
ponavadi zaène že tam nekje po šestem
mesecu starosti; torej so v budizmu edini
z razvitim super-egom tisti, ki so že
precej napredovali v svojem verskem
razvoju1 ). Vsaka želja, s katero èlovek
reagira na svet, naj bi bila posledica
nezmožnosti celostnega sprejemanja
sedanjosti in izvira iz navezanosti na
pretekle izkušnje.
Tretja resnica govori o ozdravljenju,
imenuje pa se resnica o prenehanju
neprijetnosti bivanja. Pravi, da ko ni veè
vzrokov, tudi ni veè posledic in ko
izginejo vse želje, prenehajo tudi vse
neprijetne posledice, ki jih želje
povzroèajo. Pravo zdravje je torej tisto
stanje, v katerem ni sebiènih želja in
nevednosti, v katerem ni veè
nerazumevanja dvojnosti sveta – èlovek
takrat namreè lahko zaživi sam s sabo.
Ozdravljenje naj bi se manifestiralo kot
modrost – knjiga pravi, da gledanje
postane samo gledanje in niè veè.
V èetrti plemeniti resnici, ki se imenuje
resnica o poti, ki vodi k prenehanju
neprijetnosti bivanja, izvemo za metodo
zdravljenja – gre za opis meditacije in
življenja po srednji poti. Teoretièno
poznavanje budizma naj bi kombinirali s
tema dvema metodama, s èimer prihaja do
intuitivnega dojemanja sveta, ki je celota
onkraj vseh nasprotij. Srednjo pot
imenujejo tudi osemèlena pot, èleni pa so
pravilno razumevanje in pravilno
mišljenje (skupaj sestavljata modrost),
pravilen govor, pravilna dejanja in
pravilen naèin življenja (skupaj so to
1 Ta opomba nima namena norèevati se iz
budizma – njen namen je le pokazati, kako zelo
razlièna je lahko zahodna psihologija od
dojemanja nekega pojava v drugaèni kulturi.
vrline) in pa pravilna vztrajnost, pravilna
pozornost in pravilna zbranost (skupno
ime zanje je zbranost).
Ko meditator vztrajno, pozorno in zbrano
opazuje pojavni svet, najde tri skupne
znaèilnosti vseh pojavov – minljivost,
potencialno ali dejansko neprijetnost in
brezosebnost. Srednja pot vodi do cilja,
ki je hkrati tudi njen zaèetek, saj je
razvijanje vseh osmih èlenov le
neprestano izkustveno poglabljanje
prvega èlena. Cilj Buddhovega nauka je
torej polno in ustvarjalno življenje brez
konfliktov in frustracij.
Èe se sedaj vrnem na knjigo Vprašanja
kralja Milinde, naj povem še, da je
branje na trenutke tudi dobra komedija –
med drugim izvemo, da je kar 16
razlogov, zakaj si je lase bolje briti, da je
fizièno nekaj neskonèno zoprnega, da je
v vodi natanko polovica vode, medtem
ko je druga polovica sol in še marsikaj
podobnega. Knjiga predstavlja tudi
neskonèno možnosti za treniranje
analogiènega razmišljanja – le
malokatero vprašanje je razloženo z
vzroèno poslediènim razmišljanjem,
vseskozi se pojavljajo le primeri, da je
“nekaj tako, ker je nekaj drugega enako
temu” (ne èudite se, èe tale stavek ni
najbolj razumljiv, ampak èe boste brali
knjigo, boste zagotovo vedeli, kaj sem
hotela povedati). Tu in tam pa v knjigi
tudi ignorirajo kakšno naravno dejstvo –
tu navajam kar primer o kolièini soli v
morju, ki ste ga prebrali malo prej.
Ja, budizem je vera, ki je predvsem zelo
drugaèna od naše. Sošolka, ki je bila
poleti v Tibetu, je rekla, da ji budistièni
duhovniki niso znali razložiti nekaterih
pojmov, ker se pri nas paè ne pojavljajo
tako, kot se pri njih. Takrat se mi je to
zdelo nenavadno. Zdaj, ko sem prebrala
osnovne pojme tega verovanja, mi je
jasno. Morda so Vprašanja kralja Milinde
primerna prav zato – na dokaj enostaven
naèin poskušajo razložiti stvari, ki jih ni
enostavno razumeti. Preberite jih, ne bo
vam žal.
[Tanja Kajtna]
VIRI:
Vprašanja kralja Milinde o Buddhovem
nauku (1990). Ljubljana: Mladinska
knjiga
Peèenko, P. (1990). Spremna beseda in
opombe k Vprašanjem kralja Milinde o
Buddhovem nauku. Ljubljana:
Mladinska knjiga
59
FILM
Roberto Benigni
ŽIVLJENJE JE LEPO
Življenje je lepo je zame najlepši film,
kar sem jih kdaj videla. To morate
vedeti že na samem zaèetku. Pisanja se
namreè sploh ne nameravam lotiti
objektivno in kritièno. Razumeti
morate, da gre za vtise èustveno še
vedno neuravnovešene deklice, ki se je
pravkar vrnila iz kina, ki ima oèi še
vedno rdeèe od joka in katere žepi so še
vedno polni mokrih, v lepljive kepe
zvitih posmrkanih robèkov.
Življenje je lepo je pravljica o èloveku,
ki je delal èudeže. O zaljubljenem
mladem možu, ki mu je z vztrajnostjo,
predvsem pa z neverjetno
domiselnostjo, oèarljivostjo in
drznostjo konèno uspelo osvojiti že
skoraj oddano žensko svojega življenja.
O najsreènejši družini pod soncem.
Film, ki vas bo nasmejal.
Življenje je lepo je tudi kruta zgodba o
vojni, o krivici, o raztrgani družini, o
otrocih v plinskih celicah, o blaznežih,
ki so pošiljali ljudi v smrt, predvsem pa
o oèetu, ki je žrtvoval svoje življenje,
da je rešil sina.
Življenje je lepo je pravljica o možu, ki
mu je uspelo za zidovi
koncentracijskega taborišèa svojega
malega sina preprièati, da je življenje
lepo. Uspelo mu je trpljenje spremeniti
v igro in mu iz življenja narediti
razburljivo zgodbo, o kakršni sanja
vsak majhen deèek. Sredi nepopisnega
ponižanja, morije in neèloveškega
trpljenja, ko življenje izgubi vsako
vrednost, je uspel ohraniti otrokovo
vero v dobro in lepo ter mu vsak dan
znova vzbujati obèutek varnosti in
obvladljivosti.
Življenje je lepo je èudovita ljubezenska
zgodba. O ženi, ki prostovoljno stopi v
obmoèje smrti, misleè, da bo tako
ostala z možem in sinom. O možu, ki
izkoristi neverjetno priložnost, se
pretihotapi do sluèajno prazne sobe z
mikrofonom in z njegovo pomoèjo
svoji ženi, svoji princesi, ki v
sosednjem, ženskem taborišèu poleg
muènega taborišènega vsakdana nosi še
boleèino negotovosti in skrbi za moža
in sinèka, sporoèi, da sta s sinom še
živa in da jo imata rada.
Ob filmu sem neštetokrat pomislila na
Franklovo knjigo Kljub vsemu pravim
življenju da, v kateri opisuje svojo
izkušnjo koncentracijskega taborišèa.
Film Življenje je lepo je zame najbolj
nazorna in najèistejša
ponazoritev Franklove
misli o doživljanju
smiselnosti tudi v
najbolj tragiènih in
brezupnih življenjskih
situacijah. Naslova
obeh mojstrovin bi prav
lahko zamenjali, saj
nosita enako sporoèilo.
Ali je še kje v tako èisti
obliki posredovana
misel, da lahko èlovek
tudi v najbolj
restriktivnih
življenjskih okolišèinah,
ko se zdi, da je vse
doloèeno “od zgoraj” in
da je le marioneta v
rokah višje sile, ostane
gospodar svoje usode in
sam vpliva na potek
dogodkov?
Naj si za konec dovolim
še majhno primerjavo z
enim izmed letos
zagotovo najbolj
odmevnih filmov –
Reševanje vojaka Ryana. Oba filma
obravnavata vojno tematiko; eden tako,
da šokira, drugi tako, da pretrese in
gane. Poslanstvo prvega je opozoriti na
nepredstavljive vojne grozote, drugi pa
nas uèi, da je življenje lahko lepo –
kljub vsemu. Prvega opisujejo kot
najbolj realistièen prikaz vojne morije
in je noèna mora, drugi je najverjetneje
pravljica. Prvega sem zaradi njegove
krute plastiènosti in poosebljene groze
po zaèetnem pretresu potlaèila nekam v
predzavestno, drugega bom najbrž
pomnila celo življenje. Žalostno?
Morda.
[Katja Košir]
60
POEZIJA
Avtorica pesmi je Tinka Falk - Kobilica.
Lili Marlen
Še te ljubim
z veènimi oèmi
prisotnosti ljubezni
Še si moja pesem
Žamet govori
tiste duše
iz tvojih ustnic
grenko sladka sanja
se utrga cvet
Še me greje
Hrepeneèe solze
tvoja dlan v moji
plavajo v neznano
hoèem te
Mehkoba lije
Še me ljubi
v tiho noè
tvoja mehka polt
na mojih prsih
Srce molèi
Še poljubljam
tvojo sled
v mojem srcu
Ni me v tvojem telesu
èetudi v srcu mreže sanj
ljubim te
v objemu veènosti
sladke melodije
èakajo na tvoje prste
igra mojstra
61
POEZIJA
Ti in jaz ali oda usodi
V svojem svetu zdaj živiva
ti in jaz
in sploh še niè ne veva zase
morda utrip srca je tista vez
ki skozi mrežo tisoèerih sanj
združuje tebe - mene
Ti ves èaroben, tuj
v svojih sanjah blodiš
ne veš ne kod ne kam
gredo vse trudne ti gazi
Jaz pa na oni strani
sama
in si mostu zdaj gladkega želim
da zdrsnila bi tja v tvoje sanje
A zdiš se ti le iluzija
in hkrati veèen moj vprašaj
ko si
in nisi
sedeè ob ustju najine mleène ceste
Zdaj dajem ti roko
èe si
jo vzemi
sicer bo zdrsnila
v neskonènost
objela eno bo od zvezd
in se v belo cesto spremenila
In sanjala
držeè se za medico sladko
veène iluzije
Jaz eno sem s teboj
v duši tvoji moja spi
in sanja sanje veènosti
Morda nekoè zaèutim te
drugaèe kot sedaj
v tebi vidim svet
ves nov in svež kot cvet
In vprašam se tedaj
le kdo si ti
in kdo sem jaz
kako, da sva vsa tuja si
Nekoè morda
62
POEZIJA
Blešèiš se ti smaragd zeleni
mar èutiš moj drget srca?
V roki nežno stiskam te
pozabljam, da si živ
ti nemi spremljevalec sanj
Kaj slišiš moj šepet?
saj živ si
vem
ne morem te doseèi
Ker ti si kamen
jaz nihèe
morda zamenjala bi vlogi
moj kristal
ker rada bi èutila sebe v svoji dlani
Ne reci
Ne reci
da ni smisla v jutru
ki blešèi se
da slepi oko
Ne reci
Tako blizu
si že bil
potopil dušo
svojo si v mojo
Pa si jo vzel
oèistil
konzerviral
Da ne bi morda
postala jaz
da nièesar ni
v lepoti tvojega srca
Ne reci
da smo tu
ket je nekoè prišlo
do spleta èudnih energij
Ne reci mi,
da ptièji spev
le drobnega je grla drgetanje
Da je drevo
ker je nastalo iz semena
Ne reci
da je ves ta svet
le splet nakljuèij
63
OGLAS
DEBORAH
64
ZA UMNE GLAVICE
BABILONKA
ali po domaèe križanka v številnih jezikih
(ker je avtorjema tema publikacije še malo manj kot niè pri srcu, pa tokrat iz hudobije precej težja)
1
3
4
5
2
6
7
11
10
15
14
16
18
17
19
21
20
24
22
26
25
28
27
30
33
9
12
13
23
8
29
32
31
34
35
36
37
38
VODORAVNO:
1.Ante Paveliæ (toliko o témi in temi); 3.”Play it [again], Sam” says Bogie in this North-African city; 11.Shakespeare’s Stratford is on
this river; 12.eine Art Buch, in dem man Briefmarken oder Fotos sammelt; 13.curved bone (twelve of them shape the chest);
14.pogosto žensko ime (npr. Prešernova perica); 15.oznaka dolenjske/Štukljeve/Jarèeve/Jakèeve metropole; 16.preposition used for
comparison and for introducing subordinating conjunctions; 17.buzzing yelow-and-black-striped honey-producing insect; 18.grška
èrka (za sigmo in pred ypsilonom); 19.curriculum vitae; 20.the most popular vehicle (takoðe vladar nebeskog Srpskog, bratskog
Ruskog ili drugog naroda); 21.decretum punitionis (ukrep kaznovanja); 23.conditio temperaturae altae (stanje visoke temperature);
25.extremely long period of time (Am. spell.); 26.opposite of out (even in cricket); 27.wedge (also castrated cat); 28.wager, gambling
agreement; 29.simbol za astat; 30.Giuseppe Napoletano; 31.smooth thick sticky liquid; 32.Universität (gespr.); 33.organum
maximum corporis humani (najveèji organ èloveškega telesa); 35.fiume Italiano (passa sotto Ponte Vecchio a Firenze); 36.die Praxis
eines Artztes; 38.editor (abbrev., also short for Edward).
NAVPIÈNO:
1.Aleš Brezavšèek; 2.flying vehicle (also flat surface); 3.uno dei tanti bravissimi pittori Italiani (chiaroscuro, 16o/17o sec.); 4.animal
volans (leteèa zival); 5.noise made by a crying person; 6.the less frequent indefinite article; 7.latus equi Romani (krilo rimske
konjenice, anche l’ organo che ucelli usano per volare); 8.nota bene; 9.habitatio avis (bivališèe ptièa); 10.projectiles to be fired from
a weapon; 14.aether, caelum (ozraèje); 17.long straight rigid piece of metal/wood (also except) 18.eine kleine akustische Einheit;
19.Current Contents; 20.round loaf of bred (Brit., also small pile); 21.receptacle/container used for cooking; 22.Präposition
verwendet, um die räumliche Nähe zu etw. oder den Kontakt mit etw. anzugeben (≡6., ∝35.); 24.Titanic should have been one (Queen
Mary, e.g., was a much more successful passenger ship of this type); 25.long thin snake-like fish; 28.eine saftige, gelbgrüne
Baumfrucht; 29.dodici mesi; 31.ce qu’une Francaise pense quand elle dit “non”; 32.švicarski prakanton (j. od Vierwaldstättskega
jez., seveda); 34.corps diplomatique; 35.preposition used for expressing location (in space or time); 37.anno domini.
[Sestavila heretika: Starejši Brat in Èarovnik]