November 2012 - Moja naložba

v družbi
Magazin pokojninske družbe
najboljših
November 2012
Andrej Vindiš:
»Časa ni mogoče
zavrteti nazaj.
Zato je dragocen
vsak dan!«
Zakaj se ne
bi veselili
upokojitve?
Povprečna neto plača v juniju tega leta je bila 979 evrov, v istem
mesecu pa je povprečna starostna pokojnina znašala 613 evrov. Če
upoštevamo vse pokojnine, poleg starostne še denimo vdovske
in invalidske, znese povprečje zgolj 563 evrov. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo tako znaša slabih
63 odstotkov, razmerje med povprečno pokojnino - upoštevaje vse
pokojnine - in povprečno plačo pa zgolj dobrih 57 odstotkov.
Lojze Grobelnik,
predsednik uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
Povprečen upokojenec se po upokojitvi sooči s 40-odstotnim
upadom prejemkov, kar bistveno vpliva na njegovo kupno moč. V
denarnih enotah to pomeni, da bo moral povprečen upokojenec
svojo mesečno potrošnjo zmanjšati za približno 400 evrov. Če k
plači prištejemo še povračila stroškov za prehrano in prevoz na
delo, še kakšen evro več. Če pa upoštevamo, da se družinska člana
upokojujeta v zelo kratkem časovnem razmiku, je treba družinske
izdatke v povprečni družini v kratkem obdobju oklestiti za več kot
800 evrov. Takšen rez v družinsko potrošnjo pa ni mogoč brez
odrekanja dotlej samoumevnim sestavinam življenjskega standarda.
Nazadovanje v mesečnih prejemkih je mogoče ublažiti z doživljenjskimi pokojninskimi rentami, ki so namen in cilj prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja. Povprečna dodatna pokojninska renta, ki jo danes, po zgolj desetih letih varčevanja, izplačujemo v Moji naložbi, znaša 44 evrov oziroma dobrih 7 odstotkov
povprečne pokojnine. To pomeni, da se skupni prejemki povprečnega upokojenca gibljejo med 62 in 67 odstotki plače, kar je zelo
blizu primerni pokojnini po merilih OECD. Z daljšim obdobjem varčevanja je mogoče pričakovati še višje dodatne pokojninske rente,
ki bodo bodočim upokojencem omogočale "mehkejši" prehod v
tretje življenjsko obdobje.
Vsebina
4
Osebne izkušnje
zavarovancev
Moje naložbe
8
10
Aktualno
o rentah
Varčevanje in
davčne olajšave
13
Poslovanje
Moje naložbe
14
Komentator
v gosteh:
Marijan Papež
15
Odgovori
na aktualna
vprašanja
dr. Igor Pšunder,
član uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
Izdala:
Produkcija:
Moja naložba pokojninska družba d.d.
Skupina Nove KBM
Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor
Večer d.d., PRPLUS
Naklada:
80.000 izvodov
Foto:
Arhiv MN, Igor Napast,
Robert Balen, Janko Rath
Mnenja naših zavarovancev
Štefka Kraut: »Če res ni nujno, sredstev
Štefka Kraut se je upokojila letos,
zaposlena je bila v Palomi, tovarni
papirja Sladki Vrh, kjer je s prispevkom
delodajalca več let varčevala za dodatno
pokojnino. Kaj zdaj, ko že uživa zaslužen
pokoj, meni o dodatnem pokojninskem
zavarovanju?
Mnenja naših zavarovancev
ne dvigujte predčasno!«
Garantirane dobe izplačevanja lahko omogočijo
majhne radosti kar lepo število let. Kako dolgo ste
bili dodatno pokojninsko zavarovani in zakaj ste se
odločili za to zavarovanje?
"Dodatno pokojninsko zavarovanje sem sklenila
pred desetimi leti, ko so nam v podjetju Paloma,
kjer sem bila zaposlena, predstavili to možnost. Še
posebno sem bila navdušena, ko so nam povedali,
da bo dobršni del premije plačalo podjetje."
Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se v to
vključili, in ali so dosežena?
"Takrat pravzaprav še nisem resno razmišljala o tej
renti, saj sem imela pred seboj še kar nekaj let aktivne službe.«
Kaj vam pomeni renta, ki jo sedaj prejemate? Vam
olajša plačevanje rednih mesečnih stroškov? Si
morda zaradi nje lahko privoščite počitnice, ki si jih
sicer ne bi mogli, morda kaj podobnega?
Martin Pograjc: »Prepričala me je zdrava
Martin Pograjc je zaposlen v podjetju
Silgan kovinska embalaža Ljubljana,
kjer je tudi predsednik sveta delavcev.
Skupaj s sodelavci že vrsto let namensko
varčujejo za dodatno pokojnino. Zaupal
nam je svoje poglede na dodatno
pokojninsko varčevanje.
"Ta renta mi bo enkrat v letu omogočila kakšen priboljšek, najverjetneje kakšen obisk toplic."
Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji
pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju?
Bi se danes še enkrat odločili za dodatno pokojninsko zavarovanje?
"Vsem bi svetovala, naj o dodatnem pokojninskem
zavarovanju razmišljajo dovolj zgodaj. Če bi imela
možnost, bi se gotovo ponovno in čim prej odločila
za dodatno pokojninsko zavarovanje."
Kako ocenjujete odločitve nekaterih, ki se odločajo
za dvig privarčevanih sredstev? Menite, da je to
pametna odločitev? Ali bi jim lahko kaj svetovali,
morda sporočili?
"Vsem bi svetovala, da če res nujno ne potrebujejo
privarčevanih sredstev, naj jih ne dvignejo predčasno. Kajti ko bodo upokojeni, jih bodo še kako
potrebovali."
pamet. Bilo bi nesmiselno ne sodelovati!«
Kako dolgo že namensko varčujete za dodatno
pokojninsko zavarovanje?
"Namensko varčujem že od začetka leta 2004."
Zakaj ste se za to odločili, kdo vas je prepričal?
"Prepričala me je zdrava pamet. Delodajalec že od
začetka participira pri vplačilih, tako da bi bilo po
mojem mnenju nesmiselno ne sodelovati."
Ste zadovoljni ali celo presenečeni nad privarčevano
vsoto?
"Kar je najpomembneje: privarčevana vsota vsako
leto raste. Če si realen, potem veš, da zadovoljstvo
raste sorazmerno z vložkom."
Kakšno vlogo je pri vaši odločitvi za dodatno pokojninsko zavarovanje imela odločitev delodajalca, da
prispeva del sredstev za vaše dodatno pokojninsko
zavarovanje?
"Veliko … Na začetku delovne poti se ti upokojitev
zdi kot neki zelo oddaljen in abstrakten pojem.
Sprašuješ se, zakaj bi se moral že danes odpovedovati za trenutke, ki sledijo čez 40 let. Ko pa vidiš, da
se je tudi delodajalec pripravljen odreči delu dobička,
veš, da zadeva ni tako brezzvezna."
Ste kot predsednik sveta delavcev morali svoje kolege prepričevati za dodatno pokojninsko varčevanje
ali so se sami zavedali pomena in prednosti tega
varčevanja?
"Kot predsednik sveta delavcev v podjetju sem
opazil, da so starejši zaposleni bolje ozaveščeni
glede dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar je
po svoje logično. Mlajši ali tisti, ki na novo stopajo
v delovno razmerje, pa se srečujejo s podobnimi
dilemami, kot sem se jaz pred več kot osmimi leti.
Delodajalci, ki prispevajo del sredstev k dodatnemu
pokojninskemu zavarovanju, bi morali to bolj 'agresivno' prikazati kot boniteto delovnega mesta."
Kako komentirate odločitve nekaterih, da sredstva,
ki so jih leta varčevali za dodatno pokojnino, porabijo za nakup avta, potovanje, obnovo hiše?
"Vsak je svoje sreče kovač. Če nekoga osreči novi
avto, je drugemu dovolj že kavica in prijeten klepet
s prijatelji. Sredstva so po mojem mnenju strogo
namenska – dodatek k pokojnini. Še posebno danes,
ko splošno stanje v družbi ni cvetoče in se pravila
upokojevanja zaostrujejo, je nujno potrebno imeti
neko trdno finančno konstanto v življenju."
Veliko naših zavarovancev že prejema rento in so
več kot zadovoljni. Kdaj boste vi med njimi in kaj
menite, koliko mesečnih stroškov boste v pokoju
lahko poplačali s privarčevano rento? 10, 20, 30
odstotkov ali več? Ali nameravate rento porabiti za
potovanja, izobraževanja, kot to počno nekateri naši
sedanji rentniki?
"Informativni izračun kaže, da bom šel v pokoj okoli
leta 2040, če pa vam povem po pravici, se z datumom moje upokojitve ne obremenjujem. Bi pa želel,
da bi privarčevana renta preko Moje naložbe zadoščala za poplačilo mesečnih stroškov v višini vsaj 20
odstotkov. Tako privarčevana sredstva bom namenil
izboljšanju življenjskega standarda v zrelih letih, pa
naj bodo to izobraževanja, potovanja ali aktivno druženje z vnuki …"
Mnenja naših zavarovancev
Mnenja naših zavarovancev
Andrej Vindiš: »Časa ni mogoče zavrteti
nazaj. Zato je dragocen vsak dan!«
Andrej Vindiš ima 35 let, kot
elektrotehnik je zaposlen v Energetiki
Maribor, sicer pa mož in oče dveh otrok.
Že deset let dodatno pokojninsko varčuje
pri pokojninski družbi Moja naložba.
Gotovo spada med tiste zavarovance
Moje naložbe, ki bodo čez 25 let, ko se
bodo predvidoma upokojili, imeli razlog
za zadovoljstvo. Brezskrbno uživanje v
zasluženem pokoju mu bodo omogočila
privarčevana sredstva iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja pri pokojninski
družbi Moja naložba.
Že do sedaj privarčevana sredstva ga navdajajo z zadovoljstvom, tudi
zaradi tega, ker se je pomembna vsota denarja nabrala tako rekoč skoraj neopazno. Mesečni znesek, ki ga namenja za dodatno pokojninsko
zavarovanje, bi lahko zapravil za nepomembnosti. A je namesto tega s
pomočjo svojega delodajalca vsak mesec nalagal na varčevalni račun in
lahko bi rekli, da se je zgodil »majhen čudež«. Danes ima privarčevanih
toliko sredstev, da že lahko mirneje pričakuje pokoj, toliko bolj, ker se
zaveda, da bo ta znesek med delovno dobo še naraščal.
Za dodatno pokojnino ste začeli varčevati pred desetimi leti, ko ste bili
stari šele 25 let. Ste se takrat zavedali, da boste varčevali tako dolgo in
da boste privarčevali toliko?
»Ne, niti v sanjah. Mislil sem, da bo trajalo le nekaj časa in da se ne bo
tako pozitivno razvijalo.«
Zakaj ste se odločili za dodatno pokojninsko zavarovanje in kaj oziroma
kdo je za tako odločitev najbolj zaslužen?
»Odločitev ni bila težka, ker mi je dodatno pokojninsko zavarovanje
začel plačevati delodajalec. In danes sem vesel, da je bilo tako, čeprav
se takrat sploh nisem zavedal pomena varčevanja za pokojnino oziroma
dodatnega pokojninskega varčevanja.«
Torej je dejstvo, da vaš delodajalec prispeva sredstva za vašo dodatno
pokojnino, najpomembneje vplivalo na vašo odločitev za varčevanje?
»Da, naš delodajalec namreč prispeva 100% delež sredstev za mojo
dodatno pokojnino. Brez zavedanja delodajalca o pomenu dodatnega
pokojninskega zavarovanja danes verjetno ne bi imel privarčevanih toliko sredstev za pokojnino. Z leti pa je tudi pri meni samem vedno bolj
dozorevalo spoznanje o nujnosti varčevanja za pokoj.«
»Seveda se jim zdi smiselno, saj se nam je vsem v teh letih nabrala kar
zajetna vsota denarja za dodatno pokojnino in le redki se odločajo za
dvig.«
Vas kdaj mika, da bi privarčevani denar predčasno dvignili in porabili
za denimo nakup avtomobila, potovanje okoli sveta, opremo
stanovanja ...?
»Zamika me, vendar prevlada razum, ker mislim, da je vseeno bolj
pametno varčevati za svojo prihodnost.«
Kaj menite o tem, kar počnejo nekateri, da po desetletju varčevanja
denar dvignejo in porabijo za enkratni nakup potrošniških dobrin? Jim
bo žal ali so storili pametno potezo?
»Sam mislim, da to ni smiselno. Ampak najbrž jih je v to prisilil težek
socialni status. Morda so postali brezposelni …«
Kaj svetujete tistim, ki so šele pričeli delati in se odločajo, ali naj
dodatno pokojninsko varčujejo? Naj vsak mesec nekaj evrov namenijo
za čas, ko bodo v pokoju, ali naj jih porabijo za pivo, cigarete ali kake
druge mimobežne priboljške?
»Svetujem jim, da naj se čim hitreje odločijo in pričnejo varčevati. Časa
ni mogoče zavrteti nazaj, zato je dragocen vsak dan.«
Bi se vi danes, v nekoliko bolj kriznem času kot pred desetimi leti, ko
ste začeli varčevati, ponovno odločili za varčevanje za dodatno pokojnino?
»Vsekakor bi začel varčevati za dodatno pokojnino.«
Že imate načrt, kako boste rento porabili?
»Ne, upam le, da jo bom lahko dobro izkoristil.«
Kako vaši sodelavci ocenjujejo dodatno pokojninsko zavarovanje? Se
jim to varčevanje zdi smiselno? Si je kdo od njih pred desetletjem sploh
predstavljal, da se lahko skorajda »neopazno« nabere zajetna vsota
denarja?
Menite, da bi morala država tako obliko varčevanja spodbujati in
ohranjati?
»Da, država bi morala to obliko varčevanja spodbujati, in upam, da ji jo
bo kljub tej krizi uspelo ohraniti.«
rovati svoje zaposlene, sam lahko sklene individualno pokojninsko
zavarovanje). Po ugotovljeni pozitivni davčni osnovi (točka 13.) vpiše
vplačane premije za zaposlene za preteklo leto pod točko 15.9. S tem
zniža osnovno za dohodnino, posledično so tudi akontacije dohodnine
v tekočem letu nižje.
Aktualno ob koncu leta ...
Vplačila do maksimalne premije
(kolektivno zavarovanje)
Uveljavljanje davčnih
olajšav za delodajalca
nato pa jih kot davčno olajšavo pod točko 15.12 zopet vnesti v vplačanem
znesku za preteklo leto. S tem se zniža osnova za davčno olajšavo (tabela
spodaj). Ob davčni izgubi se davčna olajšava ne koristi.
Večina zavarovancev ne izkoristi možnosti, da si lahko sami doplačajo
premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje do maksimalne premije.
Zaposleni lahko doplačajo premijo do konca decembra 2012, in to le
razliko med maksimalno premijo in premijo, ki jo je zanje vplačal delodajalec. Nakazilo se izvede preko katerekoli banke z izpolnitvijo UPNnaloga.
Delodajalec (bodisi podjetje ali samostojni podjetnik) uveljavlja vplačane premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v:
• obračunu davka od dohodka pravnih oseb ali
• obračunu davka iz dejavnosti.
Še pred obračunom mora na Davčno upravo RS do konca januarja poslati datoteko VIRPN2.DAT, kjer so poleg osnovnih podatkov o delodajalcu
prikazani letni podatki o vplačani premiji in plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posameznega zaposlenca. S tem
lahko že delodajalci preverijo, da so vplačane premije v okviru davčnih
olajšav.
Samostojni podjetniki konec leta oddajajo obračuna davek iz dejavnosti in v davčno napoved najprej vpišejo vse odhodke, nato pa v točki
6.23 izločijo iz odhodkov vplačane premije za zaposlene (samostojni
podjetnik se kolektivno ne more zavarovati, sme pa kolektivno zava-
Individualna vplačila premije
Če želi posameznik plačati premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje
in še nima sklenjene police za dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko
na brezplačni telefonski številki 080 29 29 pridobi vse informacije.
Lahko pa na internetni strani natisne pristopno izjavo, jo izpolni in
pošlje na naslov pokojninske družbe. Pristopna izjava je na
http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=71. Plačilo premije
se izvede preko UPN-obrazca.
Pri oddaji obračunov za davek od dohodka pravnih oseb je treba po vpisu
odhodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih (v odhodke je pri
plačah zajeta tudi vplačana premija za dodatno pokojninsko zavarovanje), izločiti vplačane premije v preteklem letu pod točko 6.22 (nepriznani odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo,
če niso obdavčeni v skladu z zakonom o dohodnini). Treba je poudariti,
da se vplačane premije obravnavajo kot davčna olajšava, torej jih je treba
kot stroške oziroma odhodke najprej izločiti in povečati osnovo za davek,
Obračun davka in davčne olajšave
+ Prihodki
- Odhodki
- izločitev premij v rubriki nepriznani odhodki za zagotavljanje bonitet in
drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni v skladu
z Zakonom o dohodnini, kar povečuje odhodke
= Davčna osnova (prihodki - odhodki)
- znižanje za davčno olajšavo za prostovoljno
dodatno pokojninsko zavarovanje
= Osnova za davek od dohodka pravnih oseb ali za dohodnino
(davčna osnova zmanjšana za davčne olajšave)
Spremljanje stanja na osebnem računu
Vsi zavarovanci, ki želijo mesečno spremljati stanje na osebnem računu, se lahko na to prijavijo z izpolnitvijo obrazca Naročilo za storitev
SMS-stanja na osebnem računu. Pred izpolnitvijo obrazca je treba
prebrati Splošne pogoje, podpisan obrazec pa poslati na Moja naložba, d.d. – Skupina Nove KBM, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor.
Mesečno boste po opravljenih pripisih dobili v obliki SMS-obvestila
stanje na osebnem računu.
Obrazec je na spletni strani Moje naložbe na povezavi:
http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=94
Vsi komitenti Nove KBM, ki uporabljajo [email protected], lahko spremljajo
stanje na osebnem računu. V kategoriji Naložbe je treba aktivirati storitev, nato pa lahko spremljate stanje na osebnem računu in vplačane
premije po letih.
Moja renta
Moja renta
Aktualno o rentah:
Daljše varčevanje
se obrestuje
Kmalu bosta pretekli že dve
leti, odkar smo pričeli izplačevati
dodatne pokojninske rente
iz naslova varčevanja v drugem
pokojninskem stebru. Aktualne
razmere, tako že vrsto let
trajajoča kriza kot osebne
stiske številnih posameznikov,
žal pogosto s skepso potiskajo
na stran razprave o pomenu
dodatnih pokojninskih rent.
Kot kažejo podatki, neupravičeno.
Zato da bi posameznik lahko pričel prejemati dodatno pokojninsko
rento, morajo biti izpolnjeni trije pogoji hkrati. Ni dovolj, da posameznik
varčuje zgolj deset let. Istočasno mora biti star vsaj 58 let in upokojen.
Navedeni pogoji veljajo za ženske in moške.
Koliko je prejemnikov rent
mag. Uroš Ornik, izvršni direktor uprave
Zelo malo zavarovancev je doslej izpolnilo (ali izpolnjuje) vse tri predpisane pogoje. Vseh podatkov, predvsem tistih, kdo izpolnjuje pogoje za
upokojitev oziroma ali jih kmalu bo, tudi pogosto nimamo na razpolago.
Vendar kljub temu velja, da se že danes za izplačilo v obliki dodatne
pokojninske rente odloči najmanj četrtina tistih, ki izpolnjujejo pogoje za
to. Za prejemanje rente se je odločilo več kot 120 zavarovancev.
Med takimi, ki izpolnjujejo vse pogoje za pričetek prejemanja dosmrtne
pokojninske rente, je sicer precej posameznikov, ki so dejansko varčevali
manj kot deset let, nekateri tudi zgolj leto ali dve. Kako je to mogoče?
Kmalu po začetku varčevanja so se upokojili; ker jim je premijo plačeval
delodajalec, te ugodnosti po upokojitvi seveda niso bili več deležni. Zato so
se na takšnih osebnih računih zbrala sredstva, ki tudi po desetih letih varčevanja ne zadoščajo za izplačevanje smiselnih zneskov rent. Ti posamezniki se ob upokojitvi raje odločijo za dvig sredstev v enkratnem znesku.
Kakšne rente obstajajo
Vse rente iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so dosmrtne, prejemali naj bi jih poleg pokojnine iz obveznega
Kolikšne so rente
Renta brez garantiranega obdobja izplačevanja
Upokojitev
Izračun višine rente
Pričakovana
življenjska doba
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
Dosmrtna renta z garantiranim obdobjem izplačevanja
Izračun višine rente
Upokojitev
Pričakovana
življenjska doba
Garantirana doba
Doživljenjsko izplačilo
Doživljenjsko izplačilo
zavarovanja (mesečno) in si tako z višjo "skupno" pokojnino izboljšali življenjski standard
v pokoju.
Renta se lahko izplača tudi v polletnih
ali letnih zneskih. Ob tem navedimo podatek,
da se je skoraj dve tretjini zavarovancev (62
odstotkov) odločilo za mesečno prejemanje
rente.
Zavarovanci pri Moji naložbi lahko izbirajo
med naslednjimi tipi rent: enakomerno rento,
enakomerno rento z garantiranim obdobjem
in naraščajočo rento z garantiranim obdobjem
ali brez.
Renta upravičencu
Garantirano obdobje izplačevanja pomeni,
da se renta zavarovancu izplačuje do konca
njegovega življenja, vendar najmanj garantirano število let (glej shemo). V primeru smrti
zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let (denimo, da je to 15 let) do izteka tega
obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec. Če zavarovanec živi dlje od
garantiranega obdobja izplačevanja, pa rento
prejema še naprej, vse do konca svojega življenja. Da je odločitev za rento z garantiranim
obdobjem izplačevanja zelo smiselna, meni
kar 85 odstotkov prejemnikov rent. Toliko se
jih namreč odloči zanjo.
Rente še zdaleč niso nizke. Ta čas
zavarovancem izplačujemo rente v povprečju
44 evrov mesečno, kar ustreza približno
5 odstotkom njihovih pokojnin iz obveznega
zavarovanja.
Med zavarovanci, ki prejemajo rento, najdemo
zelo različne življenjske primere: ljudi, ki so v
zaposlitvi prejemali relativno visoke plače, in
ljudi, katerih plače so bile nizke. Posledično
se razlikujejo tudi njihove pokojnine. V praksi
pogosto velja, da se razlike v plačah ne odražajo tudi v varčevalnih premijah dodatnega
pokojninskega zavarovanja. In tako se pogosto, ne glede na razlike v plačah, tudi ne razlikuje višina dodatne pokojninske rente. Zato
med prejemniki rent velja, da najnižji delež
rente v pokojnini znaša 2 odstotka, najvišji pa
kar 13 odstotkov.
Pomen rent v prihodkih upokojenca tako že
danes ni zanemarljiv in bo sčasoma pomembno rasel. Dlje časa ko bomo varčevali, višji
bodo prihranki in višja bo dodatna pokojnina.
Le vztrajati je treba.
Oglejte si informativni izračun
Na naši spletni strani www.moja-nalozba.si se
lahko poigrate s številkami v informativnem
izračunu. Uporaba predpostavk je nujna,
ključnih niti ne moremo dovolj zanesljivo
predvideti. Izračuni temeljijo na trenutno
veljavnih pogojih, renta pa se bo izračunala po
pogojih, ki bodo veljali ob upokojitvi. Omejitev
velja tudi za zbrana sredstva: če se bo zavarovanec upokojil šele čez deset let, bodo tudi
privarčevana sredstva ustrezno višja, zato
v teh primerih sklepanje o višini rente ob
trenutno privarčevanih sredstvih v bistvu ni
primerno.
Dobro je vedeti
Dobro je vedeti
Varčevanje in davčne olajšave
Kriza je, in to za vse. Zato je še toliko bolj
pomembno, da ne spregledate davčnih
olajšav, ki vam jih omogoča dodatno
pokojninsko zavarovanje. Te se zmeraj
nanašajo na plačnika: posameznika,
delodajalca ali oba hkrati, če seveda oba
vplačujeta premije. Za lažjo ilustracijo
smo pripravili konkreten primer.
Ko je vplačnik premij posameznik
Ko premije plačuje posameznik in si to plačuje iz neto plače, je upravičen do davčne olajšave, in sicer znižanje osnove za dohodnino za leto,
v katerem je bila plačana premija.
Posameznik, ki ima mesečno denimo 1500 evrov bruto plače, dobi
pri poračunu dohodnine vrnjenih 284 evrov, za premije v celem letu
pa plača 1052 evrov. Davčna olajšava torej znaša kar 27 odstotkov.
Posameznik v tem primeru vsak mesec vplačuje maksimalno premijo v
višini 88 evrov, kar v dvanajstih mesecih znese 1052 evrov vplačil (slika
desno zgoraj). Pri informativnem izračunu dohodnine bo prejel vračilo
dohodnine na transakcijski račun v višini 284 evrov, saj je vplačana premija deležna davčne olajšave v višini dohodninskega razreda.
V tabeli desno (v sredini) je prikazana plačilna lista za tega posameznika
ter nato letni informativni izračun dohodnine, kjer zaradi plačila premij
za dodatno pokojninsko zavarovanje za celo leto v višini 1052 evrov
dobi vrnjeno davčno olajšavo v višini 27 odstotkov.
Davčne olajšave in dohodninski razredi
Davčne olajšave
opredeljuje ZPIZ-1
Po sedanji zakonodaji poznamo v Sloveniji tri dohodninske razrede:
16-odstotnega, 27-odstotnega in 41-odstotnega. Mesečna bruto plača
do 1184 evrov sodi v 16-odstotni dohodninski razred, če v letu prejemamo le plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Mesečna bruto
plača med 1185 in 2022 sodi v 27-odstotni dohodninski razred, če v
letu prejemamo le plačo in nimamo drugih dohodkov ter olajšav. Bruto
plača nad 2023 pa sodi v 41-odstotni dohodninski razred.
ZPIZ-1 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni
list št. 109/2006) določa, da se za vplačane premije za dodatno
pokojninsko zavarovanje pridobijo davčne olajšave (292. člen
omenjenega zakona). ZPIZ-1 tudi določa, da je višina premije, ki je
predmet davčne olajšave omejena, in sicer na: 2755,71 evra letno
in hkrati ne več kot 5,844 odstotka bruto plače posameznika.
Če so vplačane premije višje od omenjenega zneska, se lahko
davčna olajšava uveljavi le za omenjeni znesek.
Zaradi davčne olajšave, ki spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje,
se del premije pri informativnem izračunu dohodnine vrne plačniku
premije posamezniku. Vračilo premije je odvisno od dohodninskega
razreda. Tisti, ki sodijo v prvi (16-odstotni) dohodninski razred, dobijo vrnjenih 16 odstotkov vplačane premije, tisti, ki sodijo v drugega
(27-odstotni), dobijo zaradi davčne olajšave vrnjenih 27 odstotkov vplačane premije, tisti, ki sodijo v tretji (41-odstotni) dohodninski razred,
dobijo vrnjenih 41 odstotkov vplačane premije, kar je predstavljeno v
tabeli na strani 12.
mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave
Davčno olajšavo lahko izkoristi plačnik premije, torej posamezniki, ki premijo plačujete iz neto plače, ali podjetje. Prednost pri
izkoriščanju davčne olajšave ima podjetje, kar pomeni, da lahko
posameznik uveljavlja le olajšavo za tisti del premije, ki ostane
med zgoraj omenjenim zneskom in plačano premijo delodajalca.
In z leti se nabere veliko
Če posameznik, ki ima bruto plačo 1500 evrov, mesečno plačuje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 87,66 evra (maksimalna
premija), bo po enem letu s skladu s pokojninskim načrtom imel na
osebnem računu po odbitih vstopnih stroških in upravljavski proviziji
Časovni prikaz vplačevanja premij in vračilo davčne olajšave
Vplačana premija
1. mesec
Vplačana premija
2. mesec
Vplačana premija
3. mesec
Informativni izračun
dohodnine zaradi
davčne olajšave
... do 12. mesec
VRAČILO PREMIJE
88 €
88 €
88 €
88 €
31. 12. 2012
Vplačana premija: 1.052 €
Vračilo dohodnine: -284 €
Plačilna lista za mesec ter letni informativni izračun dohodnine
Plačilna lista za mesec X 2012
Bruto plača
Letni informativni izračun dohodnine
1.500,00
Bruto plača
18.000,00
Prispevki za socialno varnost
-331,50
Prispevki za socialno varnost
-3.978,00
Splošna davčna olajšava
-269,04
Splošna davčna olajšava
-3.228,48
Osnova za dohodnino
899,46
Osnova za dohodnino
10.793,52
Plačana akontacija dohodnine
170,98
Neto izplačilo
997,52
Premija za dodatno pokojnisko
zavarovanje (5,844 % od bruto plače)
Neto izplačilo s premijo
ter dodanih donosih približno 1050 evrov.
Po desetih letih bo privarčeval skoraj 12.000
evrov, po 20-ih več kot 28.000 evrov, po 30-ih
letih skoraj 50.000 evrov.
Moški, danes star 20 let (letnik 1992), ki se
bo pri 60 letih upokojil leta 2052, bo varčeval
480 mesecev oziroma 40 let, kar predstavlja
njegovo celotno delovno dobo. Po 40-ih letih
bo privarčeval skoraj 79.000 evrov. Njegova
dodatna pokojninska renta bo verjetno predstavljala okrog 50 odstotkov njegovih dohodkov (pokojnine) po upokojitvi (tabela desno).
Plačnik premij je delodajalec
Preračun na
letno raven
87,66
909,86
Plačana akontacija dohodnine
2.051,76
Obračunana dohodnina
1.767,74
Premija za dodatno pokojnisko
zavarovanje (5,844 % od bruto plače)
1.051,92
-284,02
Vračilo dohodnine
Privarčevana sredstva* po letih in mesečna
ali letna renta* za moškega starega 60 let
Doba varčevanja
v letih
Mesečna (letna)
doživljenjska renta
Mesečna (letna)
doživljenska renta
z garantirano dobo 15 let
Vplačana
mesečna premija
Stanje na
osebnem računu
1
87,66
1.044,98
4,67 (54,65)
4,50 (52,81)
2
87,66
2.121,31
9,48 (110,94)
9,13 (107,20)
5
87,66
5.547,94
24,80 (290,15)
23,88 (280,37)
10
87,66
11.979,51
52,36 (612,92)
50,60 (594,19)
20
87,66
28.078,98
120,10 (1.406,58)
116,44 (1.367,47)
Če za zaposlenega plačuje premije delodajalec
(podjetje ali samostojni podjetnik), je delodajalec upravičen do naslednjih davčnih olajšav:
30
87,66
49.715,31
204,05 (2.392,19)
198,90 (2.336,97)
40
87,66
78.792,74
317,11 (3.719,21)
309,81 (3.641,04)
• od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost,
* pogoji so navedeni na spletni strani: http://www.moja-nalozba.si/index.php?id=92
Dobro je vedeti
Naše poslovanje
• premija se ne šteje kot izplačilo plače,
Izračun maksimalne premije iz bruto plače ter vračilo
dohodnine pri informativnem izračunu dohodnine
• premije se upoštevajo kot olajšava pri davku
od dobička pravnih oseb ali davku od dohodkov iz dejavnosti.
Z drugimi besedami: če delodajalec plačuje
premije za zaposlene v okviru davčne olajšave,
se premija v celoti nakaže na osebne račune
zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto premija = neto premija).
Podjetje je upravičeno do izkoriščanja davčnih
olajšav, če je pristopilo k pokojninskemu načrtu, ki je odobren s strani ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve, in če je pokojninski
načrt vpisan v poseben davčni register pokojninskih načrtov. V podjetju pa mora biti v skladu z zakonom v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51
odstotkov vseh zaposlenih, ki so pri njem v
delovnem razmerju.
Ko premijo plačujeta oba
Če premijo plačujeta oba, podjetje in zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti
v okviru davčne olajšave (do 5,844 odstotka
bruto plače posameznika, vendar za leto
2012 ne več kot 229,64 evra mesečno).
Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima
delodajalec, posameznik lahko uveljavlja le
razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo.
Mesečna bruto plača
1
700
800
1.000
1.184
1.185
1.200
1.500
1.800
2.022
2.023
2.500
3.000
3.500
3.930
4.000
4.500
5.000
Mesečna maksimalna
premija
(5,844 % od
bruto plače)
Letna premija
Dohodninski razred
Vračilo dohodnine
2 = (1 x 5,844 %)
3 = 2 x 12
4
5=4x3
40,91
46,75
58,44
69,19
69,25
70,13
87,66
105,19
118,17
118,22
146,10
175,32
204,54
229,64
229,64
229,64
229,64
490,92
561,00
701,28
830,28
831,00
841,56
1.051,92
1.262,28
1.418,04
1.418,64
1.753,20
2.103,84
2.454,48
2.755,71
2.755,71
2.755,71
2.755,71
16 %
16 %
16 %
16 %
27 %
27 %
27 %
27 %
27 %
41 %
41 %
41 %
41 %
41 %
41 %
41 %
41 %
-78,55
-89,76
-112,20
-132,84
-224,37
-227,22
-284,02
-340,82
-382,87
-581,64
-718,81
-862,57
-1.006,34
-1.129,84
-1.129,84
-1.129,84
-1.129,84
Poslovanje Moje naložbe
v devetih mesecih tega leta
Gospodarsko okolje, ki smo mu priča v zadnjih
letih, predstavlja gotovo poseben izziv za družbe,
ki delujejo v njem. Zato je toliko bolj spodbudno,
da Moja naložba posluje skladno z načrti.
Delež dvignjenih sredstev je manjši od pričakovanega
Ključni izziv, s katerim smo se soočili v pokojninskih družbah in pri drugih izvajalcih
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je možnost izrednega prenehanja in nenamenskega dviga sredstev, ki so se v desetih letih zbrala na osebnih
računih zavarovancev. Delež zavarovancev Moje naložbe, ki so se odločili izkoristiti
to možnost in so sredstva dvignili, je relativno majhen. Konec lanskega leta je
bilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi vključenih
35.267, konec septembra pa 34.001 zavarovancev. Število zavarovancev, ki so
izstopili, je še nekoliko nižje, kot izhaja iz razlike med navedenima številkama, saj
se jih je približno sto odločilo za dosmrtne dodatne pokojninske rente.
Relativno malo dvigov se je odrazilo pri majhnem upadu vrednosti kritnega sklada
prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja. S 128,1 milijona evrov se je
znižal na 127 milijonov, kar je manj, kot smo načrtovali, v tretjem četrtletju pa je
celo nekoliko zrasel.
Prihodki devet odstotkov nad načrtovanimi
Poziv zavarovancem
pokojninske družbe Moja naložba
V skladu s 346. členom Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 UPB4, objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/2006) in
28. členom statuta Moje naložbe, pokojninske družbe, d. d. – Skupina
Nove KBM (v nadaljevanju: pokojninska družba), uprava pokojninske
družbe objavlja poziv zavarovancem pokojninske družbe, da najkasneje
do petka, 23. novembra 2012, do 13. ure posredujejo pisne predloge za
imenovanje treh članov nadzornega sveta družbe na predlog zavarovancev pokojninske družbe.
Predlog s prilogami je treba posredovati v zaprti kuverti na naslov:
Imenovanje članov nadzornega sveta bo opravljeno zaradi izteka mandata dosedanjim članom nadzornega sveta.
Obrazec Izjava kandidata in pogoji za člana nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani pokojninske družbe www.moja-nalozba.si, v
rubriki novice.
Pisni predlog mora vsebovati ustrezno obrazložitev, vključno s podpisano izjavo predlaganega kandidata, da se strinja s predlogom kandidature za članstvo v nadzornem svetu pokojninske družbe in da izpolnjuje
pogoje za članstvo v nadzornem svetu iz 29. in 29. a člena Zakona
o zavarovalništvu (ZZavar – UPB7, objavljen v Uradnem listu RS, št.
99/2010).
Moja naložba, pokojninska družba, d. d. – Skupina Nove KBM,
Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 MARIBOR, s pripisom "Predlog za imenovanje člana nadzornega sveta - ne odpiraj".
Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija nadzornega sveta pokojninske družbe ne bo obravnavala. Vloga ni pravočasna, če na sedež pokojninske družbe ne prispe do petka, 23. novembra 2012, do 13. ure.
Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 02/229 29 12.
Uprava:
Lojze Grobelnik, predsednik
dr. Igor Pšunder, član
dr. Igor Pšunder, član uprave
Ker je izstopov manj, kot smo načrtovali, in posledično vrednost kritnega sklada
višja, so tudi prihodki družbe za devet odstotkov nad načrtovanimi in tudi za
dobra dva odstotka višji kot v enakem obdobju leta prej. Odhodki iz poslovanja so
se v primerjavi s preteklim letom malenkost zvišali, vendar vseeno ostajajo pod
načrtovanimi. Zaradi tega je višji od načrtovanega tudi dobiček, ki ga izkazujemo v
Moji naložbi, ki ob tričetrtletju že presega lanskega letnega.
Gostujoči komentator
Vprašali ste nas
Kaj bi nam morala prinesti
pokojninska reforma?
»Odgovor na vprašanje je uresničitev temeljnih ciljev, s katerimi se najbrž ni težko
strinjati: zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine.
Predlog ZPIZ-2 sledi cilju, da se vzpostavi pokojninski sistem, ki temelji na zavarovanju in je pravičen, pregleden in s tem finančno učinkovit. Zelo pomembno je tudi, da
predlog temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, saj ohranja medgeneracijsko
solidarnost, in da se reformira sedanji sistem ter se ne poskuša uvesti nov.
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
»Zelo pomembno je, da se
zagotovi stabilen, zaupanja
vreden sistem obveznega
zavarovanja, ob katerem naj
se razvijajo dodatne oblike
zavarovanj, ki bodo lahko
nadomestile del izpada prihodka
za čas po zaključeni aktivni dobi.
Iz obveznega zavarovanja naj
bi bila zagotovljena dostojna
pokojnina, skupaj z dodatnim
zavarovanjem pa primerna.«
Seveda se ob zastavljenih ciljih takoj zastavi vprašanje, kako po eni strani vzpostaviti
finančno vzdržen sistem, po drugi strani pa zagotoviti dostojne pokojnine. V sedanji
situaciji, ko se večina tistih, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, tudi upokoji in bi se najraje, predvsem ob predvidenih spremembah, še tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev, ter
ob tem, da se preko upokojevanja rešuje tako imenovano mehko prisilno odpuščanje, bi težko pritrdili možnosti realizacije obeh zastavljenih ciljev. Upokojitev z malo
pokojninske dobe namreč pomeni tudi nižjo pokojnino. Ob dejstvu, da se že tretje
leto pokojnine usklajujejo po interventni zakonodaji, v letošnjem letu in najbrž tudi
v naslednjih dveh pa tudi brez, lahko ugotovimo, da je veliko pokojnin kar oddaljenih
od pojma dostojna pokojnina. Prvi korak, ki bi moral biti z ZPIZ-2 dosežen, je, da bi
se ustavilo vsakoletno padanje razmerja med povprečnimi plačami in pokojninami.
V času krize, v katerem smo, je kaj več težko zahtevati in pričakovati, saj bi bila za
to potrebna dodatna sredstva, kar pa je v nasprotju z zagotovitvijo cilja finančne
vzdržnosti. Pri tem bi bilo tudi zelo pomembno, da bi se upočasnila rast števila novih
upokojencev na eni strani in vsaj v začetku ustavilo zmanjševanje števila zavarovancev ter kaj kmalu tudi povečevanje števila zavarovancev.
Morda bo iz primera bolj jasno, kaj pomeni dejanski dvig upokojitvene starosti,
ki bo posledica strožjih upokojitvenih pogojev, in kako je pomembno, da ZPIZ-2
prinese ta učinek. V letu 2011 je bilo novih starostnih upokojencev nad 20.000. Če
bi se vsak od teh upokojil v povprečju tri mesece kasneje, bi ob povprečni starostni
pokojnini nekaj nad 620 evrov v letu 2011 to pomenilo za preko 37 milijonov evrov
(20.000 x 3 x 620) manj odhodkov za starostne pokojnine. Finančni učinek bi bil
tudi na strani prihodkov, saj bi v povprečju še tri mesece dalj prispevali v pokojninsko blagajno. Pri marsikaterem posamezniku pa bi bil finančni učinek tudi v tem,
da je plača precej višja od pokojnine, in pri nekaterih bi bil tudi odstotek za odmero
pokojnine višji.
Uveljavitev pokojninske reforme s strožjimi pogoji upokojevanja, podaljševanjem
obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, priznavanjem pokojninske
dobe le ob plačilu prispevkov, zvišanjem zavarovalnih osnov in plačilom prispevkov
za vse oblike dela je pomembna, a bo le majhen korak v primerjavi s tistim, ki ga
lahko zagotovi oziroma mora zagotoviti predvsem gospodarska rast, brez katere
bodo učinki pokojninske reforme pičli.
Ali se prihranki pri Moji naložbi dedujejo?
»V času varčevanja (do odločitve za rento) se vsa
sredstva dedujejo. Ob odločitvi za rento je mogoče
izbrati rento z garantiranim obdobjem izplačevanja
(na primer 15 let). Renta se izplačuje do konca življenja zavarovanca, vendar najmanj garantirano število
let. Če zavarovanec umre pred iztekom garantiranega obdobja, rento do izteka tega prejema upravičenec (dedič).
Brigita Knehtl, vodja zavarovanj
Ali je smiselno vztrajati v sistemu varčevanja PDPZ?
»Dejstvo je, da državne pokojnine v prihodnje ne
bodo zadoščale za pokritje vseh življenjskih stroškov.
Že danes marsikateri upokojenec z vsemi napori
krpa mesec z mesecem.
Robert Majcen, vodja prodaje
Posameznik se mora zavedati, da je varčevanje za
prihodnost nujno potrebno. Prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje nam ponuja več prednosti.
V večini primerov (v več kot 95 %) je zavarovanje
organizirano kot kolektivno, kar pomeni, da premijo
plačuje delodajalec v svoj strošek. Ponekod jo zaposleni plačujejo iz bruto plače, kar je davčno ugodneje, kot če bi premijo plačevali sami (bruto = neto).
Možno je tudi doplačilo premije do maksimalne
davčne olajšave iz neto plače, kar pomeni posebno
olajšavo za posameznika pri njegovi dohodnini. Pri
tem ne gre zanemariti zajamčenega donosa na vplačane premije kakor tudi fleksibilnosti zavarovanja.
Slednje pomeni, da lahko varčujemo po zmožnostih
(višamo, nižamo premijo), zavarovanje lahko neomejeno dolgo miruje (brezposelnost, delo v tujini
…), odločimo se lahko za prenos zavarovanja k drugemu izvajalcu PDPZ ob spremembi delodajalca itd.
Navsezadnje se sredstva tudi dedujejo.
Višina dodatne pokojnine iz drugega pokojninskega
stebra je odvisna od višine prihrankov posameznika in njegove starosti. Dalj časa varčujemo, več
prihranimo in višjo dodatno pokojnino lahko pričakujemo.«
Zavarovanje mi je po desetih letih poteklo, kaj zdaj?
»Zavarovanje po desetih letih ne poteče. Zavarovanje
je sklenjeno za nedoločen čas, kar pomeni, da ni
časovno omejeno. Načeloma vam zavarovanje
poteče takrat, ko se upokojite in odločite za rento ali
enkratni dvig sredstev.
Marija Matekovič, vodja škod
Pretek desetletnega obdobja je pomemben samo
za pravice iz vašega zavarovanja. Po preteku desetletnega obdobja zavarovanec pridobi pravico do
dviga sredstev, ki mu jih je vplačeval delodajalec.
To je pravica, ki ostane (dokler je ne izkoristimo).
Uveljavlja se lahko tudi čez šest mesecev, dve leti ali
ob upokojitvi.
Sredstva se v enkratnem znesku lahko izplačajo samo
tako, da zavarovanec izstopi iz zavarovanja. Ob izplačilu je treba plačati akontacijo dohodnine (25 %), kar
stori že izvajalec. Akontacija dohodnine ni dokončen
davek – poračun opravi DURS z odmero dohodnine.
Ob odločitvi za dvig je treba preveriti, ali delodajalec
omogoča ponovno vključitev v varčevanje.«
Ne prejemam obvestil o stanju na varčevalnem računu ...
O vlogi obveznega in dodatnega zavarovanja pa stavek, ki ga ponavljam že nekaj
let: zelo pomembno je, da se zagotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega
zavarovanja, ob katerem naj se razvijajo dodatne oblike zavarovanj, ki bodo lahko
nadomestile del izpada prihodka za čas po zaključeni aktivni dobi.
»Zavarovance Moje naložbe enkrat letno (konec
januarja) po pošti obveščamo o stanju na osebnem
varčevalnem računu. Razpolagamo z osebnimi
podatki, ki ste nam jih zavarovanci posredovali ob
vključitvi v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ob morebitni spremembi osebnih podatkov
tako žal nismo obveščeni, zato je treba vsako spremembo pisno javiti.
Iz obveznega zavarovanja naj bi bila zagotovljena dostojna pokojnina, skupaj z dodatnim zavarovanjem pa primerna.
Na koncu bi rad še poudaril, da se bodo vsi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev
po sedaj veljavni zakonodaji oziroma jih bodo izpolnili do uveljavitve ZPIZ-2, pod
temi pogoji lahko upokojili tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. To pomeni, da je vsaka bojazen
nepotrebna in hitenje k upokojitvi odveč. Z dopolnjenimi več leti pokojninske dobe
bodo tudi pokojnine višje in bolj dostojne.«
Primer: če zavarovanec, ki izbere garantirano rento
15 let, umre eno leto po začetku prejemanja rente, jo
do izteka 15-letnega obdobja (14 let) prejema upravičenec. Če zavarovanec preživi garantirano obdobje
in živi na primer še nadaljnjih 25 let, jo dobiva do
konca življenja. Privarčevana sredstva so torej tudi
v obdobju izplačevanja rente lahko predmet dedovanja.«
Mateja Stevanović,
poslovna sekretarka
Stanje na osebnem računu lahko spremljate tudi
preko SMS-obvestil. Ta storitev je brezplačna. Če ste
nam pozabili javiti spremenjeno telefonsko številko
ali pa ste morda navedli napačno, bo to najverjetnejši razlog, da obvestil ne prejemate.
Na spletni strani www.moja-nalozba.si med obrazci
najdete Prijavo spremembe osebnih in nekaterih
drugih podatkov, jo izpolnite in pošljete po pošti na
naslov Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, lahko
tudi po elektronski pošti: [email protected] oz
po faksu št. 02/229 29 14. Vsakemu zavarovancu,
ki izpolni zahtevo za mesečno obveščanje o stanju
na osebnem računu, Moja naložba vsak mesec brezplačno pošlje informacijo po SMS-sporočilu.«
`