Nasmeh poletje 2014

I S S N 18 5 5 - 6 6 3 9
POLETJE 2014
POENOSTAVITE
STROJNO
POMIVANJE
POSODE.
Detergent
Izpiralo
Sredstvo za strojno pomivanje posode in
sredstvo za izpiranje. Končno skupaj.
Nekaterim stvarem je bilo namenjeno, da so skupaj. Zahvaljujoč podjetju
Diversey, sta sredstvo za strojno pomivanje posode in sredstvo za izpiranje
končno skupaj v sredstvu Suma Combi™. Pridobite dosledne rezultate čiščenja,
za katere ste se zanašali pri ločenih sredstvih, ki so zdaj na voljo s prikladnostjo
in učinkovitostjo enega detergenta za strojno pomivanje posode z vgrajenim
izpiralom.
Za več informacij, obiščite spletno stran www.diversey.com/sumacombi
UVODNIK
VSEBINA
4
Prevzem Mercatorjevih
restavracij
8
TRO Prevalje
9
Ali vem, koliko sladkorja
popijem s tremi kozarci soka?
10 Srečanje s
poslovnimi partnerji
11 Slorest Dolenjska 2014
12 9. dm tek za ženske
13 Oh, ta naša (uboga) hrbtenica!
17 Poletno dogajanje v
PE Ravne na Koroškem
18 Vodstvena konferenca
19 Naj sodelavka v
tretjem četrtletju 2013
20 Naj sodelavka v
četrtem četrtletju 2013
21 Naj sodelavka v
prvem četrtletju 2014
22 Jamajška kuhinja
24 Orkan Maraja
26 Nagradna križanka
Izdaja: Slorest d.o.o.,
Glavna in odgovorna urednica:
Irena Primožič
Uredniški odbor: Gregor Stipančevič,
Kata Vidović, Marko Ponikvar, Martina Orel
Tisk: ZIP center d.o.o.,
Spoštovani zaposleni
in poslovni partnerji,
Slorest vsak dan utrjuje svoj položaj sodobnega ponudnika gostinskih storitev, saj ves
čas razvijamo nove rešitve tako na področju priprave hrane, sestave menijev kot tudi
uvajanja sodobnih informacijskih rešitev, ki podpirajo naše poslovanje. Hkrati ves čas
iščemo nove lokacije, ki bi bile primerne za našo ponudbo, ter spremljamo in uvajamo
v restavracije svetovne in lokalne trende na področju kulinarike.
V preteklih letih je bilo v regiji vse prevečkrat zaslediti izraz gospodarska kriza, ki pa
očitno prehaja v neko novo stanje na trgu in postavlja meje med dobrimi in slabimi.
Vsaka kriza v poslovanje podjetja prinaša spremembe in ga postavlja pred nove izzive. Hkrati so za podjetje ravno te spremembe gonilo napredka in izziv ugotoviti, kako
poslovanje in poslovne procese še izboljšati in optimizirati. Prav to pa naredi podjetje
še boljše in večje. Zato je potrebno take spremembe na trgu pravočasno zaznati, se
na njih pripraviti in se prilagoditi.
Leto 2013 je bilo tako polno malih prilagoditev v vsakodnevnem poslovanju, saj je veliko
podjetij bilo primorano skrčiti svoj obseg poslovanja, nekatera so tudi naši naročniki,
tako da smo bili v taka prilagajanja v določenih obratih prisiljeni tudi mi. Popravljali
smo tudi napačne odločitve preteklih let, tako da smo prenehali poslovati v okviru
študentskih restavracij v Mariboru.
V juliju je v podjetju prišlo do zamenjave direktorja, kasneje pa tudi do reorganizacije in poenotenja poslovanja podjetja. Tekom leta je bila konsolidirana tudi lastniška
struktura podjetja, kar je podjetju dalo nov elan.
V septembru smo v podjetju začeli pomemben projekt prenove poslovnih procesov,
za katerega računamo, da nam bo v prihodnjih letih prinesel napredek k še boljšemu
poslovanju podjetja in večjemu zadovoljstvu naših gostov. Tako ta projekt pomeni
začetek novih vlaganj v infrastrukturo podjetja, ki naj bi razbremenila zaposlene in
jim omogočila usmeriti vso pozornost v skrb za zadovoljstvo naših gostov in pripravo
najboljših jedi.
Načrti za leto 2013 so bili zaradi negotovega ekonomskega okolja postavljeni nekoliko bolj konservativno. Načrtovali smo, da bodo prihodki od prodaje za 1,87 odstotka
manjši kot leta 2012, dejansko pa smo dosegli 2,5 odstotka nižje prihodke od prodaje
kot leta 2012. Na srečo smo uspeli nižje prihodke ublažiti z boljšo kontrolo stroškov,
tako da izid iz poslovanja znaša 345.400 evrov, kar predstavlja 285-odstotno povišanje
glede na doseženi izid iz poslovanja v letu 2012.
Odstotek ohranitve obstoječih pogodb za leto 2013 znaša 99,06 odstotka. Ostali ključni
kazalci poslovanja, ki jih redno spremljamo in za katere v smislu koncepta »vodenja s
cilji« skrbijo in odgovarjajo določeni nosilci, so: indeks zadovoljstva gostov, indeks varnosti živil, fluktuacija, bolniška odsotnost, indeks skladnosti ravnanja z okoljsko politiko
in drugi. Ti kazalci kažejo na delno izboljšanje ali vsaj zadržanje ravni iz leta poprej.
Naše poslanstvo je osnovano na naših ljudeh, zato se zavedamo, da je ključno pritegniti in razviti odlične ljudi, ki lahko učinkovito vodijo posel. S pomočjo zaposlenih, z
medsebojnim spoštovanjem in spoštovanjem gostov, timskim delom ter predanostjo
kakovosti bomo lahko pridobivali nove poslovne partnerje in še naprej sodelovali s
sedanjimi.
Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.
Generalni direktor
Rok Ponikvar
Uredništvo: Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 300 42 40
Elektronska pošta: [email protected]
www.slorest.si
ISSN 1855-6639
3
NOVO
Prevzem Mercatorjevih restavracij
Irena Primožič
Po letošnjih prvomajskih praznikih smo prevzeli kar devet Mercatorjevih restavracij. Dve
restavraciji sta zaprtega tipa in sta namenjeni le zaposlenim v Mercatorju v Ljubljani in na Ptuju.
Ostale restavracije so odprtega tipa in so namenjene vsem gostom. Te restavracije so:
•
•
•
•
•
•
•
Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Ljubljani
Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Kranju
Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Novi Gorici
Mercatorjeva restavracija v Mercator centru v Mariboru
Restavracija v poslovni stavbi Mercator v Ljubljani, na Dunajski c. 107
Okrepčevalnica Olmo v Kopru
Okrepčevalnica Šalara v Kopru
Mercatorjeve restavracije bomo preimenovali v restavracije in
poskrbeli za ustrezno označevanje.
Delno smo spremenili tudi ponudbo in jo obogatili z novimi jedmi,
novimi okusi in dodatno ponudbo. V ponudbi imamo otroške menije,
pri katerih otroci dobijo igračko. Vsak dan so v ponudbi tudi malice po
akcijskih cenah. Ob obrokih si vsak gost lahko natoči tudi pijače, kolikor
si želi. Prvi odzivi naših gostov so zelo spodbudni in nas spodbujajo k
še večji kreativnosti na področju kulinarike. 
Restavracija v Mercator centru Ljubljana Šiška
Restavracija v Mercator centru Maribor
4
POLETJE 2014
NOVO
Okrepčevalnica Olmo
Okrepčevalnica Šalara
5
NOVO
Restavracija v Mercator centru Kranj
Sami si pripravite sladoled v Mercator centru Kranj
Restavracija v Mercator centru Kranj
Letni vrt v
Mercator
centru Kranj
6
POLETJE 2014
NOVO
TRO Prevalje
Marjan Tertinek
V poslovni enoti Ravne na Koroškem smo 5. maja 2014 začeli z malicami oskrbovati
podjetje TRO – Rezalna orodja in industrijski noži na Prevaljah. Podjetje ima 140
zaposlenih in sodi med največje proizvajalce industrijskih nožev ter lesnoobdelovalnega
orodja v Evropi. Svoje izdelke prodajajo v več kot petdesetih državah širom Evrope.
različne vrste sendvičev, v poletnih mesecih pa bomo ponudili tudi
osvežilne solatne krožnike.
Po prvih informacijah so zaposleni z našimi storitvami izredno
zadovoljni. Vemo, da nosimo veliko odgovornost. Zavedamo se, da
mora biti malica pripravljena po načelih zdrave prehrane in vsebovati
vse sestavine, ki jih naš organizem potrebuje pri napornem delovniku.
Sodelavcem se zahvaljujem za prizadevnost in trud pri odpiranju
obrata. 
Prvi korak, ki smo ga morali storiti, je bilo generalno čiščenje jedilnice
in razdelilne kuhinje. Dosedanji oskrbovalci so namreč objekt zapustili v zelo slabem stanju. Čiščenje in opremljanje jedilnice je potekalo
v sproščenem delovnem vzdušju. V podjetju vsak dan razdelimo do
petdeset obrokov po sistemu prednaročanja. Za novo lokacijo vzorno
skrbi delilka Danica Tratnik. Z njeno prijaznostjo in ustrežljivostjo so izredno zadovoljni tudi gostje. Izbirajo lahko med tremi toplimi meniji,
od tega je en brezmesni, ter tremi hladnimi meniji, med katerimi je tudi
sadni meni. Vsi meniji vsebujejo juho in dnevno sladico. Nudimo tudi
8
POLETJE 2014
PROMOCIJA ZDRAVJA
Ali vem, koliko sladkorja
popijem s tremi kozarci soka?
Bojana Oražem
Zaposleni v Odelu vedo. V Slorestu
smo 1. julija pripravili promocijski dan
o prehrani za zaposlene v Odelu.
v Slorestu zagotavljamo gostom polnovredne in uravnotežene obroke,
hkrati pa se trudimo ustreči željam gostov.
Namen promocije je bil informiranje gostov o ustrezni izbiri malice, njene količine in vsebnosti. Delavci v industrijskih obratih opravljajo srednje težko do težko delo, prikazane količine pa so primerne za
moške in ženske:
Prehrana je pomemben dejavnik v uspešnosti vsakega zaposlenega in
podjetja. Delavcu daje zadovoljstvo, dobro počutje in vodi v boljšo delovno storilnost. Prehrano delavcev načrtujemo skladno s Smernicami
zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Jedilniki so načrtovani glede na težavnost
in vrsto dela ter oblikovani skladno s priporočili za energijsko in hranilno
vrednost živil. Malica na delovnem mestu je pomemben obrok ne glede
na čas izmene in nekaterim predstavlja edini topli obrok v dnevu. Zato
5 lončkov sadnih jogurtov vsebuje 10
kavnih vrečk sladkorja (50 g). Priporočen
dnevni vnos mlečnih izdelkov so trije lončki jogurta.
Primer malice za žensko
1 plastenka (0,5 l) kokakole vsebuje skoraj
11 kavnih vrečk sladkorja (53 g). Priporočen
dnevni vnos sladkorja je manj kot 16 g. Z
0,15 dcl kokakole torej zadovoljimo dnevne
potrebe po sladkorju.
Čez dan naj bi zaužili najmanj 0,5 kg sadja
(in zelenjave). Uživanje izključno sadne malice ni priporočljivo, saj vsebuje samo oglji-
Primer malice za moškega
9
kove hidrate, manjkajo pa nujno potrebne
beljakovine in maščobe. Ob vsakem obroku pa je bolje zaužiti sadje kot sladico.
S tremi kozarci soka (6 dcl) zaužijemo 7
kavnih vrečk sladkorja (35 g). Ob malici se
zato priporoča pitje vode.
Priporočen dnevni vnos soli je ena čajna žlička ali 5 g. Z dvema kosoma kruha zadovoljimo dnevne potrebe po soli.
Dosoljevanje hrane je prej razvada
kot potreba. 
DRUŽENJE
Srečanje s poslovnimi partnerji
Irena Primožič
Konec maja smo poslovne partnerje znova povabili na druženje v SiTi Teater, kjer smo
si ogledali komedijo. V SiTi Teatru smo že slišali izpoved sveže pečenega fotra in se
smejali tegobam starega fotra, letošnje leto pa je besedo dobil mulc. O svetu odraslih,
pasteh sodobne vzgoje, odnosih v družini in prvi ljubezni nam je skozi otroške oči
z zvrhano mero navihanega humorja spregovoril Bojan Emeršič kot Mulc.
Po predstavi smo dobre volje zapustili gledališko dvorano in v
preddverju so nas pričakale bogato obložene in lepo dekorirane mize.
Ekipa ljubljanske enote 1 z Radano Gončin na čelu nas je razvajala s kulinaričnimi dobrotami, ki so pripomogle k odličnemu vzdušju. 
Mulc vas gleda je monokomedija, v kateri nastopajo vse ključne osebe,
ki navihanemu mulcu poskušajo razložiti pravila sveta. Vendar pa pogled na odrasle razkriva vrsto nasprotujočih si zgledov, ki dajejo misliti,
da vse le ni tako črno-belo. Monokomedijo, ki je nastala po besedilu
Roka Vilčnika in Bojana Emeršiča je režiral Jaša Jamnik.
10
POLETJE 2014
DRUŽENJE
Slorest Dolenjska 2014
Mojca Gorenjc Gerjevič
Vsakoletno Slorestovo srečanje smo letos pripravili v obratu Novo mesto. Na lepo sobotno jutro sredi
junija smo se zbrali na športnem letališču Prilozje v prelepi Beli krajini. Udeležence srečanja je pričakala
naša ekipa deklet in fantov z aperitivom, kavo, belokranjsko pogačo in darilom dobrodošlice.
tile, in prav vse zaslužile pohvalo za borbeno sodelovanje. Zmagala je
ekipa Gorenjske, sledili pa sta ekipa Ravne in ekipa ŠKL. Prve tri ekipe
so dobile pokale in praktične nagrade.
Zahvaljujemo se upravitelju Športnega letališča Prilozje ter vsem
donatorjem, ki so nam omogočili znižanje stroškov priprave dogodka.
Dan se je prevesil v pozno popoldne in počasi so se pričele priprave na odhod. Zaposleni v obratu Novo mesto se zahvaljujemo vsem
udeležencem srečanja za dobro voljo, ki so jo delili z nami, ter za prijetno družbo. Se že veselimo prihodnjega leta, ko se srečanje seli na
Gorenjsko. 
Ko smo se zbrali v polnem številu, je sledilo okrepčilo z enolončnico. S
polnimi želodci smo bili pripravljeni na nadaljevanje dneva. Po pozdravnih govorih direktorja regije in generalnega direktorja je sledil sprehod
do reke Kolpe. Najbolj pogumni so se celo kopali.
Sprehod nam je vzbudil prijeten občutek lakote, zato smo po vrnitvi
na letališče z veseljem uživali v kulinaričnih dobrotah naših kuharic in
kuharjev. Ker ni prave zabave brez torte, so v naši slaščičarni spekli torto
za vse udeležence srečanja. Suvereno jo je razrezal generalni direktor.
Po kosilu smo bili pripravljeni na sproščeno druženje. Zabaval nas
je lokalni bend Ful špon, ki je na plesišče zvabil prenekaterega slorestovca. Pripravili smo tudi zabavne igre, ki so se jih ekipe pogumno lo-
11
CATERING
9. dm tek za ženske
Ana Kuhar in Anja Kristan
Pred kratkim sva se zaposlili v
enem od obratov v gorenjski regiji.
Že v prvih dneh sva ugotovili, da
se pripravlja velik projekt, in sicer
organizacija vseh prehranskih
storitev na dm teku za ženske.
Dm tek za ženske je potekal že deveto leto.
Za gostinsko ponudbo na dogodku že pet
let skrbi Slorest, v zadnjih dveh letih pa je
organizacijo prevzela gorenjska regija, ki
poskrbi za topel obrok za udeleženke teka,
pijačo, pogostitev v VIP-šotoru in à la carte
ponudbo.
Gre za zelo velik dogodek. Letos je bilo
prijavljenih več kot 8500 tekačic, skupno število obiskovalcev pa je bilo več kot 15.000.
Priprava prehrane na tako veliki prireditvi je
zahtevna predvsem zaradi velikega števila
obrokov za tekačice, pestrosti ponudbe in
velikega števila zaposlenih, ki pri tem sodelujejo – letos kar 76. Za uspešno izvedbo projekta je bilo potrebno vložiti veliko
časa in energije. Glavni ključ do uspeha je
bilo prav gotovo timsko delo celotne regije.
Direktor regije je skrbel za usklajeno delo
ekipe, vodje pa vsak za svoje področje. Tisto
»nekaj več« pa je bila prav gotovo profesionalnost in dobra volja vseh zaposlenih, ki
so pri dogodku sodelovali.
Dokaz, da skupinsko delo da boljše ideje, predloge in večjo kreativnost, je vsakoletna popestritev za VIP-goste. Lansko leto je
bila to ledena skulptura dm tekačice, letos
pa smo jih presenetili s čokoladno fontano
in eksotičnim sadnim bifejem s skulpturo iz
sadja v obliki palme.
Z dobrim načrtovanjem smo se ognili
vsem zapletom, projekt je bil uspešen in je
po besedah vodje stekel BP – »brez problema«. Po napornem koncu tedna smo
bili najbolj veseli pohval obiskovalcev in
udeleženk teka.
Na naju pa je največji vtis naredila učinkovitost ekipe, ki je brez večjih težav izpeljala dogodek in v nekaj urah postregla več
kot 8000 obiskovalcev. Uspešnost priprave
dogodka kaže na zrelost podjetja, zato se
že veseliva izkušenj in znanja, ki ga lahko
pridobiva v Slorestu. 
12
POLETJE 2014
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Oh, ta naša (uboga) hrbtenica!
Bojana Oražem
Slorestovi gostje in zaposleni v službi pogosto opravljajo delo, pri katerem je hrbtenica v neugodnem
položaju. Skoraj ni človeka, ki ga kdaj ne bi zabolelo v križu ali vratnem delu hrbtenice.
sarnah, kjer pri delu pretežno sedijo. Zaradi nepravilne drže pri sedenju
opažamo ukrivitev prsnega dela hrbtenice (t. i. pojav grbe) in napetosti
vratu. Dolgotrajno sedeče delo in prisilna drža lahko vodita do okvare
hrbtenice. Kje je rešitev?
Večina naših gostov dela v industrijskih obratih, kjer dvigujejo in prenašajo težka bremena, ali delajo v pokončnem položaju – stoje. Tem
se pridružujejo tudi naši zaposleni v kuhinji. Ročno prenašanje bremen,
pripogibanje in prisilna drža so dejavniki, ki lahko povzročijo okvaro
hrbtenice. Na drugi strani pa del naših gostov in zaposlenih dela v pi-
Delo stoje:
Delavci v proizvodnji, kuharji, natakarji
Največ poškodb oz. vzrokov za bolečino v križu povzroči ravno nepravilno dvigovanje bremen. Običajno
začnemo bremena dvigovati sključeni in jih dvigamo
predvsem na račun obremenitve hrbta, kar je za našo
hrbtenico zelo neugodno. Precej manj okvar hrbtenice bi bilo, če bi bremena dvigali čim bolj vzravnani
v hrbtenici in si pomagali z mišicami nog, zadnjice in
trebušnimi mišicami.
Delo sede:
Pisarniški uslužbenci
Vir: http://www.ambulanta-selnica.si/sl/iskrice/bolecina-v-krizu/ in http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/bolecine.pdf.
Eden najpogostejših vzrokov za bolečine v zatilju,
ramah, med lopaticami in glavi so prisilne drže (neporavnana hrbtenica med sedenjem) in ponavljajoči
se gibi (delo za računalnikom). Zato se med delom
večkrat pretegnimo.
budimo telo od znotraj navzven (preverjeno deluje bolj celovito kot
skodelica kave!). Ostali načini vadbe, kot so tek, kolesarjenje, aerobika
itd., skrbijo bolj za našo vzdržljivost; boks, fitnes, bootcamp ipd. pa za
mišično moč in maso mišic.
Tako kot se priporoča raznolika in uravnotežena prehrana, se priporoča tudi raznolikost in zmernost v športu. Športno udejstvovanje nam
prinese tudi pozitiven čustven odgovor na naše življenje in izboljša
oksigenacijo – preskrbo telesa s kisikom. Pomanjkanje časa je prej izgovor kot resnica, vse je stvar interesa in navad. Zato naj nam skrb za
svoje telo postane bolj pomembna, kot je zdaj. Poskrbimo zase na delovnem mestu in doma.
Pa vendar, ali je za okvaro hrbtenice res krivo le naše delovno okolje?
Ljudje z boljšo fizično kondicijo imajo manj težav z hrbtenico. Ker pri
športu krepijo mišice. Temeljne mišice za pokončno in samozavestno
telo so tako imenovani stabilizatorji. To so: hrbtne mišice, trebušne
mišice, mišice zadnjice in stegenske mišice. Najbolj se na te mišice
osredotoča vadba pilatesa in joge. Vadba je umirjenega tipa, zato se
lahko usmerja na pravilno izvedbo vaj. Za učinkovito krepitev telesa in
ohranjanje moči je potrebno vaditi vsaj trikrat tedensko, če pa nam to
ne uspe, se priporoča vsaj 10- do 20-minutno vsakodnevno jutranje
raztezanje z nekaj krepilnimi vajami (10 do 15 ponovitev trebušnjakov
za trebušne mišice, počepov za zadnjico, izpadnih korakov za stegenske mišice in dvigov zgornjega dela trupa za hrbtne mišice). S tem pre13
Vsak položaj zadržimo 5 do
15 s in delamo simetrično:
desna, leva stran.
Raztezne vaje
v pisarni
14
10
11
8
5
4a
4b Igranje pianina
7a
7b Kroženje z rameni
2
1a
1b) Dodamo upogib hrbtenice,
hrbtenico usločimo nazaj.
12
9 Stresanje z rokami
6
3
3b) Odklon hrbtenice vstran – desno, levo
3c) Upognemo glavo še navzdol, nežen
pritisk z dlanmi na zatilje.
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
POLETJE 2014
15
Ne pozabite na sprostitev
stopal, privoščite jim
kopel in masažo.
Ko pridete z dela domov,
si privoščite nekaj minut
počitka leže,
pri tem naj bodo noge
dvignjene, da izboljšate
cirkulacijo krvi.
20
17
14
Vir: http://www.ambulanta-selnica.si/sl/iskrice/bolecina-v-krizu/ in http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/bolecine.pdf.
19a
19b Z ravno hrbtenico upognemo trup navzdol
in primemo dvignjene nožne prste.
19c Sonožno dvigovanje na prste
16
13
21
18
15
22
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Raztezne vaje za stoječe delo
Vsak položaj zadržimo 5 do 15 s in delamo simetrično: desna, leva stran.
1 Nagibanje hrbtenice iz stoječega
položaja počasi v predklon, vretence
za vretencem, hrbtenica sproščena
4
7
9
hrbtenica napeta, objameš
kolena, glava spuščena.
2
3
5a
5b Zasuk vstran
6a
6b Kroženje z rameni
8
10a Počep
10b Počivanje v počepu,
11
16
12
13
POLETJE 2014
CATERING
Poletno dogajanje v PE Ravne na Koroškem
Marjan Tertinek
V PE Ravne na Koroškem pripravljamo poleg malic, ki spadajo med vsakdanja opravila, tudi cateringe.
V mesecu maju smo pripravili catering na Osnovni šoli Prevalje, kjer smo v dveh dneh oskrbeli s toplo
malico 700 tekmovalcev 34. tekmovanja slovenskih godb na pihala. Gostje so bili s pogostitvijo izredno
zadovoljni, zato že imamo rezerviran termin za naslednje leto. Julija smo pripravili pogostitev na podelitvi
spričeval maturantom na Gimnaziji Ravne, v času poletnega judo kampa pa bomo pripravljali zajtrke,
kosila in večerje za udeležence kampa. Dogajanje bo potekalo v športni dvorani na Ravnah.
delovnikom in začela s štiriurnim. Konec poletja zato načrtujemo zaposlitev dveh delilk in šoferja.
Zavedam se, da je najboljši delavec zadovoljen delavec, zato za
naš kolektiv načrtujem športne dejavnosti (bovling, odbojka), ker verjamem, da bo sproščeno druženje prineslo še več vedrine in nas še
bolj povezalo. 
Na začetku julija smo na otvoritvi Srednje šole Ravne pripravili hladni
bife za 700 oseb, v naslednjem šolskem letu pa bomo pripravljali malico
za 300 do 350 dijakov te šole. V podjetju Metal imamo redne tedenske
pogostitve njihovih poslovnih partnerjev.
Zavedam se, da je zadovoljstvo gostov in naročnikov naš uspeh.
Na svoje sodelavce sem zelo ponosen, saj poleg priprave malic uspejo
z dobro voljo pripraviti in postreči tudi dobrote izven centralne kuhinje.
V kratkem nas bosta zapustili sodelavki, ki se bosta upokojili, še ena
sodelavka pa bo zaradi zdravstvenih omejitev prenehala z osemurnim
17
IZOBRAŽEVANJE
Vodstvena konferenca
Martina Orel
Eno izmed stalnih izobraževanj
za vodje je vodstvena
konferenca, ki jo organiziramo
dvakrat letno. Rdeča nit zadnje
konference je bilo poznavanje
procesov in njihov kontroling.
V uvodnem nagovoru je
generalni direktor orisal
bistvo vseh tem, predstavil
letošnje poslovne aktivnosti
ter prenovljeno vizijo podjetja.
predstavil potek in faze sprememb ter poudaril, kakšna je vloga vodij
pri njihovem uvajanju.
Vsebina drugega dneva konference je bila povsem drugačna. Kot
že nekajkrat smo drugi dan namenili timskim aktivnostim. Pri tem smo
udeleženci spoznavali drug drugega, sodelovali in spoznavali okolico
(konferenca je bila v Portorožu). Interaktivna igra »Save it« temelji na priljubljeni orientacijski igri, ki vključuje scenarij, na podlagi katerega mora
skupina v vnaprej določenem času razrešiti problem, zapisan v scenariju
igre. Najpomembnejše pri igri je razumevanje, da lahko skupina z ustrezno timsko dinamiko doseže bistveno več kot posameznik (sodelovanje nasproti tekmovanju), kot igro opišejo v podjetju Koren Sports. 
V prvi temi je zunanji sodelavec predstavil pomen kontrolinga kot
nadzorstva v podjetju. Cilj nadzorstva je ureditev stanja in izboljšanje
razmer ter pogojev, ne pa sankcioniranje. Pri tem je za izboljšanje stanja potrebno, da se nadzorstvo izvaja stalno ter da dobro poznamo
kritične točke procesa. Za še boljše spoznavanje poslovnih procesov
in njihovo poenotenje smo letos v podjetju popisali poslovne procese.
Popis se je začel z uvodno delavnico na jesenski konferenci ter zaključil s predstavitvijo rezultatov na tokratni konferenci. Predstavljene so
bile ključne ugotovitve, ki nam lahko služijo kot iztočnica za uvedbo
postopnih sprememb v procese dela v podjetju. Spremembe in vodenje sprememb pa so bile glavna tema v popoldanskem delu, ko smo
gostili zunanjega predavatelja Roberta Lična. Ličen nam je nazorno
18
POLETJE 2014
NA J SODEL AVK A
Naj sodelavka v
tretjem četrtletju 2013
Ana Biber Paš
V tretjem četrtletju 2013 je priznanje naj sodelavka prejela Kata Setnikar, samostojna kuharica v obratu Dol.
Kati je vestna delavka, deljeno delo ji ne predstavlja težav. Je izredno delavna in sposobna ter kadar koli
pripravljena priskočiti na pomoč ostalim v ekipi. Kati je že dolgo zaposlena v obratu Dol in lahko rečemo, da je
na neki način duša te lokacije. Gostje jo spoštujejo in jo imajo radi, s ponosom pove vodja obrata Robi Pulin.
Ekipa obrata Dol je izredno dobro povezana. Ko sem obiskala Kati, so ravno končali delo in se zbrali ob kavici, ki so jo
seveda prijazno ponudili tudi meni. Sproščeno smo poklepetali in začutiti je bilo povezanost brez razlik, ne glede na
njihovo delovno mesto, kar je prednost pri manjših obratih.
Po kratkem pogovoru z zaposlenimi in vodjo obrata se s Kati
presedeva v restavracijo, da se lahko v miru pogovoriva ter
da ji predam še kako zasluženo nagrado za naj sodelavko.
Restavracija je prijetna, domača, seveda tudi po zaslugi Kati.
Kati pove, da ji je nagrada v izredno zadovoljstvo ter
ponos, še več pa ji pomeni, ko jo pohvalijo gostje. Ti jo
imajo radi, kar ji tudi povejo, in to ji pomeni več kot kar koli
drugega. Zaradi njih in ekipe, s katero se odlično razume,
vsak dan z veseljem prihaja na delo. Trudi se za pestrost in
okusnost ponudbe. V podjetju je že osem let, delo kuharice
jo izpopolnjuje, ker izredno rada kuha, rada ima ljudi, rada
je v gibanju, ne prenese mirovanja. V ponos in veselje so ji
seveda tudi zelo dobri rezultati obrata, ki je bil lani zasluženo ponovno tim leta in je prejel posebno nagrado ter izlet
po lastni izbiri. Izlet je bil prijeten, zabaven in sproščen, kar
lahko potrdim tudi sama.
Na kratko se pogovoriva še o njenem življenju. Pri rosnih štirinajstih letih je sama prišla v Slovenijo ter z močno
voljo zaključila šolanje na srednji gostinski šoli v Ljubljani in
se izučila za kuharico. Slovenski jezik in Slovenija nasploh
sta ji bila takoj blizu, sama se je brez težav znašla v Ljubljani.
Svoje bližnje je občasno obiskovala, pač kolikor so ji čas ter
finančne zmožnosti dopuščale, še danes pa ohranja dobre
odnose z mamo in sestro. Pri devetnajstih se je poročila. Z
možem sta zgradila hišo, imata dva odrasla otroka. Vsi se
odlično razumejo in so zelo povezani. Še posebej je ponosna na svojega vnučka, s katerim poleg družine in prijateljev
najrajši preživlja prosti čas. Veliko se sprehaja ter seveda kuha
za svojo družino in prijatelje.
Kati je preprosta, prijazna, delavna in zanesljiva in nanjo
smo v podjetju ponosni. 
19
NA J SODEL AVK A
Naj sodelavka v
četrtem četrtletju 2013
Ana Biber Paš
V zadnjem četrtletju 2013 je
naj sodelavka postala Janja
Mostar, pomožna kuharica
v obratu Ljubljana 4.
Janja svoje delo opravlja skrbno, je delavna, komunikativna in pripravljena pomagati sodelavcem. Rada
sodeluje pri novostih, ki jih vnašamo v gostinsko ponudbo, o njej pove vodja obrata Toni Koleša.
Ob prihodu v obrat srečam ravno Janjo in takoj
opazim njeno neverjetno energijo, že od daleč namreč sveti kot sonček. Takoj se poveževa, čeprav se
od prej ne poznava. Malo poklepetava in se odpraviva v pisarno, kjer se pobliže spoznava. Čestitam ji v
imenu podjetja ter ji predam simbolično nagrado, ki
se je razveseli. Vesela je, da jo v podjetju spoštujejo
ter cenijo njeno delo in prizadevanje. Čeprav že čaka
na zasluženo upokojitev, je še vedno zelo aktivna in
svoje delo opravlja zelo skrbno.
V Slorestu je začela delati, ko je podjetje prevzelo kuhinjo (in zaposlene) v Slovenijalesu. V podjetju dela že sedemnajst let, od tega je že deset let
njen vodja Toni Koleša, s katerim se odlično razume.
Najpomembnejše v odnosu je namreč medsebojno
spoštovanje in razumevanje. Dela, kjerkoli jo potrebujejo, je namreč vsestranska delavka, kakršnih si
lahko samo želimo: pomaga pri pripravi jedi v kuhinji, cateringih, sladicah, pripravlja solatni bar …
Ima odrasli hčerki, moža ter veliko prijateljev,
kar me glede na odprtost, komunikativnost in pozitivnost sploh ne preseneča. Z možem se najrajši
odpravita v gore, ki so njena strast in kjer se počuti
kot doma.
Janja, iskrene čestitke, želimo ti vse najlepše! 
20
POLETJE 2014
NA J SODEL AVK A
Naj sodelavka v
prvem četrtletju 2014
Dejan Hauko
Mateja Maček je vodja kuhinje v obratu Murska Sobota, kjer je zaposlena tri leta. Kot
sodelavca sva prvič delala pred leti v Eurestu, kjer je bila zaposlena od pripravništva naprej,
potem pa sem zamenjal delodajalca in se preizkusil kot vodja kuhinje. Po desetih letih
dela v Eurestu se je Mateja – mama dveh otrok – odločila poiskati službo bližje domu. Ker
sem kot vodja kuhinje potreboval izkušenega kuharja, sem se na njeno prošnjo za delovno
mesto odzval in jo predlagal za zaposlitev. Tako se je začelo najino sodelovanje. Junija 2011
je Slorest prevzel nudenje prehrane v centralni kuhinji v Agromerkurju. Kot vodji kuhinje
mi ni bilo težko izbrati, katere sodelavce bom potreboval. Mateja je bila zanesljiva in
marljiva. Nekaj časa je bila neuradni vodja kuhinje, potem pa je to postala tudi uradno.
Je delavna in marljiva, nobeno delo ji ni pretežko.
Ve, kaj mora biti narejeno, zato bo to naredila ali pa
pomagala narediti. Dobro voljo in smeh prenaša na
sodelavce, včasih pa raztresa – priznajmo – tudi malce slabe volje. Ampak takšno je življenje!
Ker kot vodja kuhinje poleg dela v CK pokriva
še delitev v RK, je stalno v stiku z gosti, s katerimi
preživlja slabe in dobre trenutke. Tako imam desno
roko v kuhinji in na terenu. Pri delu v kuhinji uživa
in zna v hrano vnesti tisti kanček ljubezni, ki je potreben, da je končni izdelek takšen, kot mora biti.
Še posebno enolončnice! Svojega znanja, ki ga je
pridobila v vseh teh letih, ne drži zase. Deli ga med
nove sodelavce, pa tudi med stare, če slučajno kdo
potrebuje kakšen nasvet. Pred kratkim smo sprejeli
dva dijaka 2. letnika SŠGT Radenci, ki bosta zagotovo
kar nekaj znanja dobila od nje.
Ker ni rada preveč v ospredju, jo je predlog za
naj sodelavca sprva presenetil in povzročil kar nekaj
nelagodja, potem pa se je le sprijaznila. Taka pač je.
Je ključni igralec ekipe MS, brez katerega gre vse
težje, ampak če ostala ekipa funkcionira, kot mora,
ni nič pretežko. 
21
PROSTI ČAS
Jamajška kuhinja
Anja Majcen
Jamajka, otok sredi Karibskega morja, ki slovi po svojih naravnih lepotah. Otok, obdan z zelenim
morjem ter prekrit z mogočnimi tropskimi gozdovi, je z leti postal sinonim za raj na zemlji.
Ni naključje, da ravno Jamajka od vseh otoških držav v Karibskem morju žanje največjo svetovno prepoznavnost.
Poleg naravnih lepot ima tudi druge zanimivosti. Ena izmed njih je reggae – glasba, ki jo je v svet popeljal
legendarni Bob Marley. Bob je s svojo glasbo in rastafarijansko kulturo naredil Jamajko še prepoznavnejšo. Jamajka
se ponaša tudi z odličnimi atleti, ki so že desetletja nepremagljivi v paradnih disciplinah atletike. Ne smem pa
pozabiti na svetovno znano kavo iz Modrega gorovja. Zaradi svoje specifičnosti je postala ena najbolj zaželenih in
cenjenih kav med poznavalci te opojne pijače. Jamajko pa je potrebno izpostaviti tudi zaradi odlične kulinarike.
Jamajčani živijo z naravo. Rodovitna zemlja in tropska klima skrbita, da
na Jamajki ni lačnih ljudi. Plodovi rastejo na vsakem koraku. Jamajška
hrana je znana kot zdrava, raznolika, pridelana na tradicionalen način.
Praktično ni jedi, ki ne bi vsebovala sestavin z domačega vrta ali iz
bližnjega gozda. Jamajčani imajo radi dobro začinjeno hrano, ki ji dodajajo lokalne začimbe, kot so karibska rdeča pekoča paprika, ingver
in kalalu, ki je zelo podoben naši špinači. Vse te začimbe dajejo jedem
specifičen in plemenit okus.
Na jamajško hrano zelo vplivajo rastafarijanci, pripadniki rastafarijanske vere, ki so večinoma vegetarijanci. Raste imajo svoj pogled na
to, kako naj živijo Afričani, in si prizadevajo za obnovitev kulture, ki jim
je bila odvzeta, ko so njihove prednike na ladjah kot sužnje pripeljali na
Jamajko, v domovino gibanja. Pripravljajo številne edinstvene vegetarijanske jedi in verjamejo v kuhanje z malo ali brez soli oziroma kuhanje
na način »ital« – zdravo z naravo.
Jamajški moto je »Out of many, one people«, kar pomeni »Iz mnogih eno ljudstvo«. Pregovor bi lahko uporabili tudi za jamajško hrano.
Med številnimi etničnimi skupinami, ki so naseljevale Jamajko skozi
zgodovino, je nastala ena izmed najbolj prepoznavnih kuhinj. V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj jamajških jedi, ki so posebnost
otoka in se razlikujejo od kreolske hrane, ki je značilna za karibske otoke.
1.Aki s slano ribo
Aki je nacionalno drevo Jamajke. Iz njegovih plodov pripravljajo nacionalno jed aki s slano ribo. To je kombinacija akija in ribe, kot sta trska
in polenovka. Obrok, ki ga pripravljajo za zajtrk, je poln vitaminov in
beljakovin, po okusu pa je podoben jajčni omleti. Aki s slano ribo je
stalnica v vseh jamajških domovih ne glede na družbeni sloj.
2. Kruhovec
To je »kruh«, ki raste na drevesu. Kruhovec je stalnica v jamajški kuhinji.
Sadež, ki raste vse leto, je po svoji sestavi na las podoben kruhu, kot
ga poznamo mi. Sadež razpolovijo, popečejo na ognju in postrežejo
kot prilogo različnim jedem.
3. Kalalu
Kalalu je preprosta rastlina za vzgojo in raste na vsakem jamajškem vrtu.
Je nekakšna različica špinače. Jamajčani jo uporabljajo na več načinov:
v omletah, kot prilogo ali pa iz nje skuhajo tradicionalno juho. Vanjo
dodajo čili in sladek krompir, imenovan »jam«.
4. »Jerk«
Kot sem že poudarila, je za Jamajčane znano, da imajo radi začinjeno
hrano. Meso najrajši pripravljajo na tradicionalen način. Močno začinjeno ter pikantno meso piščanca, svinjine ter rib počasi pečejo in smodijo
22
POLETJE 2014
PROSTI ČAS
Jerk
Sveže sadje
v posebnih sodih za peko. Za ogenj uporabljajo les mangovega drevesa, kar daje jedem imeniten dimljen okus. Meso pred peko marinirajo v
pekoči marinadi ter ga, ko je pečeno, postrežejo s tradicionalnim rižem
z rdečim fižolom, ki je kuhan v kokosovem mleku, zaradi česar je jed
kremasta, sladka, s tropskim okusom. Skoraj na vsakem koraku srečaš
značilne žare za »jerk«, kjer strežejo pripravljeno meso.
8. Sveže sadje
5. Jamajški žepki (»Jamaican patty«)
9. Kava iz Modrega gorovja
Za karibsko otočje je znano, da ima najboljše sadje, tako da ne pričakujte dolgočasnih jabolk in pomaranč. Na Jamajki lahko okušate eksotično in nenavadno sadje naravnost z drevesa. Nikjer še nisem jedla
boljšega manga, papaje in ananasa. Če nisi ljubitelj sadja, potem to
postaneš na Jamajki.
Jamajški žepki so jed iz vlečenega testa, nadevana z mletim mesom,
ribo, jastogom, piščancem ali pa samo z zelenjavo. Pomembna začimba, ki jed naredi še bolj posebno, je kari. Jamajčani žepkom dodajo še
prilogo in okusen obrok je pripravljen.
Če ste že kdaj v kavarni ali trgovini videli kavo »blue mountain«, ste bili
verjetno šokirani zaradi njene cene. Kavna zrna, ki rastejo v Modrem
gorovju, so med najboljšimi na svetu. Kava je znana po svojem izrazitem, negrenkem okusu. Za vse ljubitelje kave je skodelica kave »blue
mountain« zagotovo prava odločitev za začetek dneva.
6. Banana za kuhanje (»plantain«)
Verjetno ste v trgovini že kdaj videli velike zelene banane. To niso navadne banane, ampak sladki sadeži, ki so okusna priloga za vsak pikanten
jamajški obrok. Pogosto jih ocvrejo, prelijejo z maslom ter dodajo še
sol in poper.
Jamajka je otok sonca, narave in morja, kar se nedvomno odraža
v jamajški kulinariki. Kljub globalizaciji in vse lažji dostopnosti uvožene
hrane se Jamajčani odločajo za tisto, kar jim je najbližje. Gozdovi, polni
užitnih plodov, domači vrtovi in njive, kjer že stoletja gojijo kulture, ki
se prenašajo iz roda v rod, in seveda morje s svojim neskončnim virom
dobrot, so zagotovilo, da na otoku res ne ostaneš lačen. Jamajški jedilnik je raznolik, poln barv in temperamenta, ki se odraža v začimbah
– je tak, kot je življenje na Jamajki. Če imate željo obiskati Jamajko, si
vzemite čas in poskusite čim več specialitet, ki vam jih otok ponuja, ob
tem pa ne pozabite spiti tudi stekleničke jamajškega piva »red stripe«.
7. »Gizzada«
To je krhko testo, napolnjeno z maslom, kokosom, ingverjem in muškatnim oreščkom. Je hrustljavo, lepljivo in zelo sladko pecivo. Če ga boste
kdaj poskusili, boste veseli, da je večina jamajške hrane sestavljena iz
zelenjave in sveže ribe.
One Love!
23
PROSTI ČAS
Orkan Maraja
Sonja Rigler
Letošnje počitnice preživljam v eni od kostelskih vasi. Tukaj sem rada iz preprostega
razloga: ker je narava lepa, prvinska in ker lahko uživam v obilici miru.
Spoznala sem čudovito in za moje pojme pogumno žensko, Marijo Zalar, ki že trinajst let
živi v Rajšelah, vasici z desetimi hišami, kjer je
edina prebivalka. V Rajšelah se makadamska
cesta konča in ne vodi nikamor več. V tej vasi
je, kot pravijo, v najboljših časih živelo do 60
duš, sedaj pa v njej stalno prebiva le Marija.
Zaradi slabih razmer za življenje in slabih prometnih povezav so bili vaščani prisiljeni oditi
drugam, kjer so lahko dobili delo. Tudi Marija
se je odselila, a se je pred trinajstimi leti vrnila
v rojstno vasico, v hišo svojih staršev. Pove, da
rada živi tukaj, da ničesar ne pogreša in da je
ni ničesar strah.
Živeti sam sredi divjine, kjer je polno divjih
živali, pomeni, da moraš verjeti v svoje sposobnosti in znanje in da za normalno življenje ne
potrebuješ nikogar. Ko steče pogovor o različnih temah, ugotovim, s čim vse se ukvarja
Marija in da ima pravzaprav zelo malo časa.
Skrbi za kmetijo, poleg tega pa se ukvarja tudi
z žganjekuho. Kdor se spozna na to, ve, da je
potrebnega zelo veliko truda, preden lahko
žganje postrežeš, ga postaviš na mizo. Da pa
njena pijača ni kar tako, mi Marija pokaže nekaj priznanj, po večini zlata in srebrna, ki jih je
prejela za žganje.
Koliko dela je potrebnega vse leto samo
za vzdrževanje kmetije, si lahko samo predstavljam; vprašam se, kako lahko vse to opravi
sama? Od kod črpa vso to energijo? Odgovor
je enostaven. Moč ji daje neskončna ljubezen
do vasice, v kateri živi, in ljubezen do narave,
ki je že sama po sebi vir energije. Istočasno
dobim odgovor, zakaj ima Marija vzdevek, ki
so ji ga dali njeni sodelavci: »orkan Maraja« (po
filmu, ki je bil posnet o omenjenem orkanu).
Povedala mi je veliko zgodb, med katerimi mi je bila zanimiva tista o medvedih, ki
so pogosto prihajali pred njeno hišo. Eni so
si postregli s hruškami, drugi so se kar zlepa
pojavili pred vhodnimi vrati. Enega je celo fotografirala za dokaz lovcem. Ali jo je bilo strah?
Odgovor je ne, ker tukaj je to sestavni del vsakdanjika. Živali je veliko, pridejo in grejo in to je
treba sprejeti.
V zimskem času se življenje nekoliko ustavi, upočasni. Takrat je čas za pletenje, kvačkanje, in kar je najpomembneje – za druženje. Ob
vikendih, ko vasica zaživi, ker pridejo vikendaši,
se jutranja kava spije enkrat pri enem sosedu,
drugič pri drugem. Večere velikokrat preživijo
ob različnih družabnih igrah. Takrat se ne gleda
televizije, pozabijo se vsakdanje skrbi. Veliko
je smeha in zabave. Kaj je lepšega od tega,
da dan končaš z lepimi mislimi ob pogovoru
s prijatelji. Mogoče zveni idilično, ampak to
človek potrebuje, ker se potem lažje spopada
z novimi izzivi. Verjemite mi, da življenje v zimskem času v tej vasici prinese tudi velikokrat
kakšno težavo, kot je na primer podrto drevo,
in če želi Marija priti do zdravnika ali trgovine,
mora drevo odstraniti, zato je motorka v avtu
njena glavna spremljevalka.
24
Marijo neizmerno spoštujem in jo občudujem, kako rešuje svoje težave, ki se bistveno
razlikujejo od naših v mestih. Ko se nam karkoli
zgodi, zavrtimo telefon, pokličemo nekoga in
zadeva je že skoraj urejena.
Na koncu sem jo še vprašala, če mi lahko
zaupa recept za kakšno tipično kostelsko jed.
Kostelski želodec je velikonočna jed, ki jo za
ta praznik pripravi skoraj vsaka gospodinja.
Za 5 oseb potrebujemo:
• 1 svinjski želodec
• 1,5 kg belega kruha,
starega dan ali dva
• 30 jajc
• 5 dag kvasa, pol žličke soli in
popra po okusu
• 0,2 kg domače šunke
• 0,3 kg domače suhe slanine
Ko želodec napolnimo z vsemi
sestavinami (dobro premešanimi),
ga damo peči v pečico za uro in pol.
»Nihče ne ve,
kaj zmore, dokler ne poskusi.«
POLETJE 2014
Naša kmetija stoji na zelo lepe kraju pod vznožjem
Kamniško Savinjskih Alp blizu smuèarskega središèa
Krvavec. Smod družinska kmetija z dolgo tradicijo,
kjer pri delu pomagata starša in brat z družino.
Naša kmetija je srednje velika kmetija in je pretežno
usmerjena v pridelavo zelenjave. Imamo zelo
raznoliko ponudbo. Glavni vir dohodka na kmetiji je
še vedno pridelava krompirja. Sledita mu pridelava
svežega zelja, solate ter ostale zelenjave. Za èim bolj
zgodno pridelavo smo postavili rastlinjake, kjer se
proizvodnja zaène že v zimskem èasu. Spomladi,
kjer se zaène sajenje na prostem, pa v rastlinjake
posadimo plodovke, kot sta paradižnik in paprika.
Temeljimo na lastni proizvodnji in temu primerni
kakovosti, za katero se trudimo, da je èim višja.
Zaradi raznolikosti naših kupcev med katerimi je
tudi Slorest d.o.o. in zaradi zelo široke mreže
dostave, saj ta pokriva celo Slovenijo, smo dnevno
prisotni na tržišèu. Naša dostava je dnevna, oziroma
po dogovoru s kupcem. Vso zelenjavo pa se lahko
kupi tudi pri nas doma. Za potrebe Sloresta smo
razvili proizvodno linijo za olupljen krompir in
oèišèeno solato. Krompir se najprej oèisti, olupi v
posebnem stroju in se potem vakuumsko pakira.
Solata se prav tako oèisti, razreže, osuši v centrifugi
in vakuumsko pakira. Te proizvodi imajo kar nekaj
prednosti za goste Slorestovih restavracij: oba
proizvoda sta pripravljena brez roènega dela, kar
poveèuje varnost živil, èas priprave v restavracijah je
krajši, prav tako je krompir na ta naèin lepše
olupljen. Izdelki imajo rok trajanja nekaj dni pod
ustreznimi temperaturnimi pogoji. Proizvodnja je
tudi ekološka, saj se vsi odpadki, ki pri tem
nastajajo, kot krma za domaèe živali ali
kompostirajo.
Na naši kmetiji se najbolj trudimo pridelati
kakovostno zelenjavo, cene pa prilagajamo
konkurenènim cenam na tržišèu. Seveda naša
raznolikost in kakovost pripomoreta k temu, da smo
na tržišèu zelo dobro prepoznavni in zastopani, saj
je naš cilj dobra kakovost.
25
KUHARSKI NASVETI
Kaj storiti, da čebula pri rezanju ne bo dražila oči?
Če čebulo pred sekljanjem hranite v hladilniku, bodo njeni sokovi zgoščeni in rezanje
ne bo zelo pekoče in neprijetno.
Kaj storiti, če je juha preslana?
Če je juha preslana, dodajte narezan surov krompir. Ko bo krompir kuhan, ga odstranite. Krompir bo nase vezal sol.
Kaj storiti, če je juha preveč mastna?
Maščobo iz juhe odstranite tako, da dodate nekaj kock ledu. Maščoba se bo sprijela
na kocke. Odstranite jih, preden se stopijo.
Kako odstraniti košček jajčne lupine?
Ubili ste jajce, pa se vam je odlomil majhen košček jajčne lupine. Najlažje jo odstranite tako, da najprej zmočite prst, nato se bo jajčna lupina brez težav ujela na prst.
Kako zmehčati rjavi sladkor?
Če se je rjav sladkor strdil, mu dodajte rezino svežega kruha in dobro zaprite embalažo. V nekaj urah bo sladkor ponovno svež.
Kako očistiti zažgano posodo?
V zažgano posodo dajte limono, kis in malo detergenta za čiščenje posode. Vsebino
zavrite in splaknite pod vodo. Posoda bo čista. 
NAGRADNA KRIŽANKA
GESLO:
Sponzor križanke je podjetje Mlinotest Živilska industrija d.d.,
ki bo izžrebanim nagrajencem podarilo 3 darilne pakete:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
Geslo:
Ime:
Priimek:
Davčna številka:
Naslov:
Telefon:
e-pošta:
Odgovore pošljite do 20. oktobra 2014 na naslov:
Slorest d.o.o.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3
nagrajence, ki bodo prejeli nagrado podjetja
Mlinotest Živilska industrija d.d.
Pravilno geslo iz prejšnje številke je:
MLINOTESTOVE DOBROTE
Nagrajenci, ki so pravilno napisali geslo in so prejeli nagrado podjetja MLINOTEST d.d. so:
1. Veronika Radi, ul. Cirila Debeljaka 2, 3000 Celje
2. Jožica Bokša, Pavlovci 12, 2270 Ormož
3. Frančišek Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik
26
ČESTITAMO!
POLETJE 2014
NAGRADNA KRIŽANK A
27
`