Elegra številka 7 - Elektroservisi dd

ČASOPIS
Številka 7 | leto 2 | avgust 2010
Smo ljudje
RDEČA NIT
Kako izrabiti
prosti čas
KDO JE ...
Rudi
Krampač
MI DELAMO
Osvajamo vrhove ...
KAJ DOGAJA
Spomladanski pikniki
Mobilni laboratorij
Zgradili bomo »Dvorec Jelen«
DRUGA STRAN
Drage bralke, dragi bralci!
Mogoče bi bil tokrat primernejši
pozdrav »dragi dopustniki«. Res
je, poletje je že v polnem zagonu
(kljub nekaterim vremenskim
nevšečnostim) in večina nas
prihaja ali odhaja na dopust. Eni
na morje, drugi v gore, tretji v
toplice,… kolikor okusov, toliko
destinacij.
Vsekakor je poletje čas, ko smo
malo bolj sproščeni, imamo malo
več časa za družino, prijatelje
in hobije. Zato smo se v tej
poletni številki odločili pozornost
nameniti prostemu času.
Prav presenetilo me je, ko sem
prebirala, kako raznolike hobije
imajo ljudje in kako resno se
nekateri posvečajo aktivnostim
v prostem času. In prav je tako.
Hobiji so namreč ena tistih stvari,
ki nam popestrijo življenje, nam
pomagajo ohranjati telesno
in možgansko kondicijo ter so
prvo zdravilo proti stresu, ki
ga prinašajo vse hitrejši tempo
življenja in obremenitve v službi
ali doma. Sama nisem ena tistih,
ki bi dolgo vztrajala pri enem
hobiju. V zagovor lahko povem,
da je skoraj ni stvari, ki se je ne
bi lotila. Naj bodo to šport – tek,
tenis, kolesarjenje, odbojka –
ali igre – šah, igre s kartami in
v zadnjem času sudoku. Že od
nekdaj rada treniram možganske
celice z logičnimi ugankami ali
sprejmem kak športni izziv. Na
dopustu si vedno vzamem malo
več časa za kako zanimivo knjigo,
čeprav zadnje čase preberem
več otroških pravljic, ki se jih
moja petletna hčerka ne more
naposlušati. Posebno mesto v
mojem srcu pa bo vedno imel
ples, za katerega izrabim vsako
priložnost, ki se mi ponudi.
Ni pomembno, kako preživljate
svoj prosti čas, pomembno je,
da ga preživljate kakovostno,
aktivno in v dobri družbi. Pa ne
pozabite na fair play in na to,
da je pomembno sodelovati, ne
zmagati.
Če se ravno odpravljate na
dopust, pa še tole – preberite si
tokratni Infokotiček. Če imate
podobne težave z orientacijo kot
jaz, vam bo prišel prav. Meni je
iz navodil uspelo nadgraditi moj
mobilni telefon z navigacijskim
sistemom. Vsi tisti, ki me poznate
malo bolje, veste, da ga krvavo
potrebujem.
Želim vam, da tokrat ob branju
našega časopisa uživate nekje na
plaži v senci borovca ali palme
oziroma tam, kjer vam je najlepše.
Glavna in odgovorna
urednica:
Maša Žlajpah Puš
Člani uredniškega odbora:
Aleš Bučar
Vili Križaj
Luka Paulini
Boštjan Podgoršek
Azra Šumič
Urša Trost
Bojana Trupina
Srečka Žlajpah
Izdajatelj:
Elektroservisi, d. d.
Dobrave 6
1236 Trzin
Spletna stran:
www.elektroservisi.si
E-pošta:
[email protected]
Grafična Izvedba:
JAK, d.o.o., Ljubljana
Maša Žlajpah Puš
IZ VSEBINE
4
6
8
10 11 12 14 19 19
2o
21 22 23 2
Rdeča nit | Kako izrabiti prosti čas
Mene briga | Prosti čas
Drugo mnenje | Partnerji v prostem času
Kdo je … Rudi Krampač
Mi smo … Fotovoltaični trio
Mi delamo
Kaj dogaja
Odprta linija
Kdo dogaja
Pohvale in zahvale
Elektroservisi v medijih
Infokotiček, Šala mala
Križanka
Fotografija na naslovnici:
Montaža podestov na
OC Krvavec
Aleš Bučar
UVODNIK
Novim izzivom naproti
Po skoraj 20 letih delovanja v podjetju Elektroservisi sem se znašel pred doslej
največjim izzivom – vodenjem dejavnosti Laboratorij in servis. Z začetkom
letošnjega marca sem prevzel vodenje te dejavnosti od Matjaža Jagodica, ki bi se
mu ob tej priložnosti zahvalil za vse, kar je kot direktor in človek storil v zadnjih
petih letih. Zahvalil bi se tudi sodelavcem, da so me sprejeli kot direktorja naše
dejavnosti, še posebno sedaj, ko nas čaka veliko novih izzivov.
Za vse, ki mi še ne poznajo,naj
povem, da sem bil že od začetka
zaposlen v laboratoriju, ki sem
ga zadnjih nekaj let tudi vodil.
Njegovo delovanje temelji
na meritvah, predvsem pa
na kontroli točnosti števcev
električne energije. V preteklosti
se je laboratorij vselej učinkovito
odzival na nove tehnologije.
Za to je bilo treba v okviru
akreditiranega sistema razviti
vrsto novih metod in postopkov.
V naslednjih letih bo z razvojem
pametnih omrežij pri načrtovanju
in obratovanju elektroenergetskih
sistemov prišlo do revolucionarnih
sprememb. To bo povzročilo tudi
spremembe na področju merjenja
porabe električne energije.
Indukcijske števce, ki so bili
mnogo let naša glavna storitev v
smislu servisiranja, umerjanja in
kontrole točnosti, zamenjujejo
tako imenovani pametni števci.
Boštjan Lipuš - nov direktor dejavnosti
Laboratorij & servis
Pametna omrežja, ki se bodo
razvijala v naslednjih letih, bodo
prinesla vrsto novosti in hkrati
tudi priložnosti na področju
merjenja električne energije in
tudi drugje v energetiki, predvsem
v informacijskokomunikacijskih
tehnologijah.
V prihodnosti se tako obeta
vrsta novih priložnosti. Skupaj
s sodelavci sem prepričan, da
imamo znanje in moč, da se
odzovemo na izzive, ki nas
čakajo. Poleg zakonskega
meroslovja se bo naša dejavnost
v prihodnosti spopadla tudi z
drugimi vrstami meritev, kot so
meritve NN-inštalacij, preizkusov
SN- in VN-kablov. Prav tako se
bodo nove možnosti odpirale na
področju različnih implementacij,
upravljanja in vzdrževanja
sistemov, finomehaničnih in
montažnih del ipd.
Za učinkovito obvladovanje
novih izzivov bo treba v naši
dejavnosti prevzeti predvsem
vlogo razvojne komponente.
Poudarek bo na hitri prilagoditvi
razmeram na trgu. Sodelovanje
z distribucijami je bilo že doslej
na visoki ravni. V prihodnje ga bo
treba še naprej vzdrževati in ga
po potrebi z novimi razvojnimi
projekti še dopolniti. Seveda bo
veliko odvisno tudi od nas samih.
Timsko delo, kompetenčni model,
spodbujanje inovacij, novi načini
razmišljanja in vseživljenjsko
učenje so jamstvo, da bomo tudi v
prihodnje uspešni v izpolnjevanju
naših ciljev.
Osebno si najbolj želim, da bi
še naprej ostal tesno povezan
s stroko, saj menim, da je brez
poznavanja razmer v določeni
panogi in na trgu nemogoče
uspešno voditi ekipo. Težko se
pogovarjaš o poslu, če ne poznaš
njegove tehnične narave, novosti,
problemov, ki pri tem nastajajo,
predvsem pa tržnih zakonitosti v
posameznih prodajnih programih.
Z novim delovnim mestom sem
kot predstavnik vodstva prevzel
tudi nove naloge na področju
ravnanja z okoljem. Ta funkcija
me še posebej veseli, saj podjetje
namenja veliko skrb varovanju
okolja, v katerem delujemo.
Družbena odgovornost je
vse pomembnejši dejavnik v
poslovanju. Naše podjetje je v
tem letu poleg standarda ISO
14001 pridobilo še standard BS
OHSAS 18001 s področja varnosti
in zdravja pri delu.
V času, ko se od vsakega
posameznika pričakuje čim več,
pogosto prihaja do stresnih
okoliščin, zato je še posebej
pomembno, da podjetje
pozornost nameni skrbi za
zdravje delavcev in njihovo
varnost. Seveda brez lastnega
zavedanja ni moč obvladovati
stresa. Pri tem ima velik pomen
aktivno preživljanje prostega
časa, ki lahko sprostitveno vpliva
na zavest. Tudi sam sem se v
preteklosti že večkrat znašel v
stresnih okoliščinah. Spoznal
sem, da jih lahko sistemsko in
uspešno obvladujem. Pri tem mi je
v največjo pomoč aktivna izraba
prostega časa, še posebej zdaj, ko
ga ni tako veliko. Prosti čas najraje
aktivno preživljam z družino.
Vedno pa se najde čas za kakšno
športno aktivnost in seveda za
prijatelje.
Boštjan Lipuš
Maša Žlajpah Puš
3
RDEČA NIT
Kako izrabiti prosti čas
Ko poudarjamo izrabo prostega časa, prepletenega s športom in drugimi aktivnostmi,
ne izhajamo le iz notranje povezanosti in kakovosti družinskega življenja, temveč tudi iz
spoznanj o aktivnostih kot učinkovitem sredstvu razvedrila in kakovostnega preživljanja
prostega časa. S hobiji spoznavamo nove prijatelje, okolje, običaje, lepoto narave ...
Vsaka telesna in možganska aktivnost, za katero sta značilna igra in možnost
preizkušanja samega sebe, drugih ali narave, pomeni kakovostno izrabo prostega časa.
Če je zanjo značilno tekmovanje z drugimi, jo je potrebno izvajati v viteškem duhu. Ni
športa brez fair playa. Za tiste, ki vam je všeč zmerni adrenalin, priporočam te aktivnosti:
Jamarstvo
Zakaj se nekateri plazijo po
blatni jami, lazijo po mokrih
stenah, raziskujejo podzemeljske
hudournike več metrov pod
zemeljskim površjem? Po
pripovedovanju prijatelja
iz mladosti, ki je že vrsto let
član domžalskega jamarskega
društva, se začne spoznavanje
jamarstva v najstniških letih.
To so tista nora in divja leta, ko
si želiš raziskovati, sodelovati
pri zavzemanju Zemlje in
premagovati težavne razmere,
ki vladajo globoko v jamah.
Odkrivanje podzemlja je posebno
privlačno. »Kakšen vzvišen
občutek,« pravi sogovornik
»skoraj erotičen, je odkritje in
raziskovanje nove jame. Kako
zanimivo je zapustiti urejeno
življenje, pozabiti na ure in
dneve ter se zanesti le nase in na
svojo izurjenost.« Jama namreč
ni le lepa, je lahko sovražna,
skriva marsikatero past, je
muhasta in prav v tem je njena
privlačnost. Podzemeljski svet je
lep, posebej zaradi svoje divjosti,
barv, razkošja arhitekture.
Razkazuje velike podzemeljske
prostore, majhne vdolbine s
kristali, podzemeljske reke in tiha
podzemeljska jezerca.
Gorsko kolesarstvo
Povedano preprosto: to je
kolesarjenje po razgibanem
terenu in za »navadna« kolesa
nedostopnih območjih, kjer
tekmujemo z nadmorskimi
metri in kilometri, na območjih,
primernih za to zvrst športne
aktivnosti. Razširjeno, čeprav
zmotno, je mnenje, da je gorsko
4
kolesarjenje naporen šport.
Naporen je le do mere, ki si
jo določimo sami. Za vožnjo
z gorskim kolesom je pri nas
mogoče najti nezahtevne in
tudi težavne terene, vse je
odvisno od kondicije in želje
po vsrkavanju adrenalina. Oče
pomenila hiter razvoj potapljanja
z avtonomno opremo ali po
domače z jeklenkami, v katerih
je stisnjeni zrak. Potapljanje je
dejavnost, ki zahteva zdravo in
razsodno osebo. Vsak potop,
globlji od 20 m, velja za resen
podvig, zato potapljanje ni za
Če imate raje umirjene ali tradicionalne načine
preživljanja prostega časa, si ga popestrite
s plesom, ki ni le učenje korakov, ampak je
obvladovanje lastnega telesa.
prvega gorskega kolesa je bil
Gary Fischer- Razvil ga je v ZDA in
s tem postavil mejnik v gorskem
kolesarstvu. Z njim so povezane
velike avanture, pri čemer
lahko spoznavaš čudovite divje
pokrajine, za katere nisi še nikoli
slišal. Sprašujem se, kje so meje.
Najbrž jih ni. Oprema in tehnika
vožnje tako hitro napredujeta,
da z gorskimi kolesi rinemo že
povsod.
Globinsko potapljanje
Športno ali prosto potapljanje
je mlad šport, saj se je začel
bolj razvijati šele po 2. svetovni
vojni. Velik del zaslug za to
ima slavni francoski podvodni
raziskovalec Jean Jaques
Cousteau. Mnogi med nami se še
spomnimo dokumentarne serije
o raziskovanju morja na ladji
Calipso, s katero je prekrižaril
oceane. Malo manj pa je
znano, da je razvil regulator za
dovod zraka, ki je potapljačem
omogočil, da dobijo zrak iz
jeklenk, ko ga potrebujejo.
To je bila prelomnica, ki je
tiste, ki bi se radi dokazovali z
osebnimi globinskimi rekordi.
Potapljačem je dano videti
podmorsko rastlinje, uživati v
živopisnih barvah, ki z globino
izginjajo in se spet pojavijo.
Če imate raje umirjene ali
tradicionalne načine preživljanja
prostega časa, si ga popestrite s
plesom, ki ni le učenje korakov,
ampak je obvladovanje lastnega
telesa. To nam pride prav tudi
v vsakdanjem življenju, saj je
veščina izražanja s telesom
neposredno povezana s
samozavestjo. Gib, ki pri tem
nastane, je edinstven in unikaten.
Osnovni plesi so blues, angleški
valček, fokstrot, tehno swing,
polka in cha cha cha, dunajski
valček, jive, disco fox in zadnje
čase popularna salsa.
Lahko pa nabirate gobe. Za
to potrebujete samo pleteno
košarico, ki jo obložite z listjem in
praprotjo, da se gobe ne dotikajo
med sabo. Seveda je treba vedeti,
da se moramo v gozd odpraviti
kot obiskovalci, ki gozdnih
RDEČA NIT
prebivalcev ne vznemirjamo po
nepotrebnem.
Ste za kaj novega?
Skike, Hydrospeed ali morda
Speedminton?
Skike
Hydrospeed
Speedminton
Skike še nima slovenskega
prevoda, gre pa za zabavo na
posebnih rolkah z večjimi kolesi.
Skikanje je primerno za vse, ki
se niso ukvarjali s športom, pa
tudi za tiste s čezmerno telesno
težo, saj minimalno obremenjuje
sklepe, dobro vpliva na srce
in ožilje, varuje vezi in je zato
bolj zdravo, varnejše in bolj
dinamično od podobnih športnih
aktivnosti. Pri tej dejavnosti
deluje veliko telesnih mišic,
zato je izvrstna za oblikovanje
postave, predvsem pa omogoča
varno in hitro ustavljanje, saj ima
učinkovite zavore, zaradi katerih
se lahko varno vozimo tudi po
klancih navzdol.
Na Soči je hydrospeed trenutno
eden od najbolj aktualnih
adrenalinskih športov, saj
Očka, mamica pazita nase
omogoča zaradi neposrednega
stika z vodo poseben adrenalinski
užitek. Po Soči se spuščate s
posebno oblikovanim čolničkom
(hydrospeed), podobnim surfu.
Oblečeni ste v toplo 5mmneoprensko obleko hydrospeed,
s kolensko zaščito pred udarci v
skale, hydrospeed pa krmarite s
plavutkami. Na poti vas spremlja
vodnik, pri večji skupini pa še
vodnik v kajaku za dodatno
varnost.
Speedminton (tudi speed
badminton) je uvedlo in
predstavilo nemško podjetje
Speedminton GmbH. Gre za igro,
ki se lahko igra tudi na prostem
in pri čemer se uporabljata
lopar, nekoliko podoben loparju
za skvoš, in žogica, imenovana
speeder, ki ni občutljiva na veter.
Zaradi drugačnih lastnosti letenja
žogice in opreme se pri pri tej
igri poleg elementov badmintona
že pojavljajo tudi elementi
skvoša in tenisa. Različica tega
športa je blackminton, ki se
igra v temi, oprema, igrišče in
igralci pa so vidni zaradi uporabe
fluorescentnih materialov in
barv.
Pri različnih načinih preživljanja
prostega časa, ne smemo
pozabiti na družabne igre, ki nas
spremljajo vsepovsod. »Povej
mi, kako in kaj igraš, in povedal
ti bom, kdo si.« Na družabne
igre so pogosto gledali kot
na resnično jedro kulturnega
prizadevanja in nastajanja. V
življenju jim je treba pripisati
velik pomen. Igre za prosti
čas, ki nam lepšajo poletne,
jesenske, zimske in spomladanske
večere in nas kratkočasijo, so
govorne, spominske, miselne
igre, čarovnije s kartami, šaljiva
tekmovanja, tombola, človek ne
jezi se, domino, šah, tarok, poker,
bridž, pesjansa ...
Najbolj razširjena aktivnost
v prostem času pri nas je
prostovoljno gasilstvo. Gasilci
so vedno in ob vsakem času
pripravljeni v nesreči priskočiti
na pomoč. Prostovoljni
gasilec ne pomeni biti le član
prostovoljnega gasilskega
društva, ampak gre za osebo,
ki je strokovno usposobljena
za gašenje in reševanje in ki
ima za to opravljen predpisani
izpit. Delo je včasih nevarno in
zahtevno, zato potrebuje pogum,
predanost in željo po novih
spretnostih ter sposobnostih,
sprejemanju novih, različnih
izzivov in mora biti pripravljen
na skupinsko delo. Gasilska
organizacija se je razvila v
eno največjih prostovoljnih
organizacij pri nas. Vključuje
1.450 društev s 108.000 člani.
Za požarno varnost skrbi še
11 poklicnih enot z več kot
400 poklicnimi gasilci. Skupaj
pogasijo vsako leto približno
2000 požarov in opravijo
50.000 preventivnih pregledov
v stanovanjih, gospodarskih in
drugih objektih.
Vse več ljudi v prostem času
teče, se udeležuje maratonov
… Teči ali ne teči? Če me kdo
vpraša, zakaj tečem, mu brez
premisleka odgovorim: Za
zdravje. Vzdržljivostni tek zelo
pozitivno vpliva na zdravje. O
njegovem pomenu za ohranjanje
in izboljšanje zdravja pričajo
zgledi in rezultati številnih
raziskav. Učinkovita priprava
rekreativnega in vrhunskega
tekača zahteva raznovrstnost.
Vendar so pri daljši pripravi
uporabne in priporočene
tudi druge dejavnosti, ki jih
imenujemo alternativni ali
navzkrižni trening. Zakaj bi tekli
vedno po isti progi?Razbijte
monotonost in se ozrite okoli
sebe. Teči je mogoče po
gozdu, obali, travnati površini,
navkreber.
Sklepna misel mojega pisanja je ...
»Bodite z naravo in aktivno
preživljajte svoj prosti čas!«
Boštjan Pavlič
5
MENE BRIGA
Od restavratorja... do plezalca
Čeprav življenje teče vse hitreje in so naši dnevi prepleteni z obveznostmi, si
moramo vzeti nekaj prostega časa zase, kajti ta čas je tisto bogastvo dneva, ko
lahko počnemo to, kar nas radosti in nam obarva življenje. Nekateri v tem času
vzdržujejo fizično kondicijo, drugi krepijo umske sposobnosti, bodisi da gre za
reševanje križank, tek, zbiranje kovancev, igranje računalniških igric, vrtnarjenje,
modeliranje, branje …
Da ne bi preveč naštevala, sem
sodelavce povprašala katere
aktivnosti jim popestrijo vsakdan
in s katerimi si zapolnijo prosti
čas. Ali jim hobiji predstavljajo
preganjanje dolgčasa ali celo
tekmovanje, jih spodbudijo k
vedno večjemu dosežku ali jim
služijo zgolj za razvedrilo.
in izdelamo manjkajoče okovje
in stvar dokončno sestavimo.
Nekoč smo dobili okoli 200 let
staro omaro, ki je bila polna
črvov.
FRANCI MILHAR
Marketing
Enkrat na teden redno igram
skvoš. S prijatelji imamo za
MARIO JOZIĆ
Gradnje
V prostem času se ukvarjam
z restavratorstvom v domači
delavnici pri prijatelju. To je
hvaležno delo, saj ohranjamo
stvari naših prednikov, ki jih
več ne izdelujejo. Dobivamo jih
večinoma iz Italije in Avstrije,
zlasti iz obdobja baroka. Če
na kratko opišem postopek:
najprej uničimo zajedavce
(črve), »pikamo« jih z brizgo
in to je precej zamudno, temu
sledi čiščenje in popravilo
poškodb, po potrebi pa
izdelamo manjkajoče dele.
Površino obdelamo po klasičnem
postopku z naravnimi materiali
ali voskanjem, brez lakiranja, saj
je les že naravno lep in naj tak
tudi ostane. Na koncu očistimo
6
dve uri najeto dvorano, kjer
igramo košarko in odbojko.
Če čas dopušča, se ob koncu
tedna odpravim na kako turo
s kolesom po okoliških hribih.
Že 20 let sem prostovoljni
gasilec in operativec v PGD
Pesje. Med drugim je naša
naloga tedensko pregledovanje
opreme in izvajanje vaj za dobro
pripravljenost na intervencije.
Pred kratkim sem postal
podpoveljnik. V spomladanskem
in poletnem času veliko časa
posvečam gasilskim vajam za
tekmovanja. Ob večerih pa s
prijatelji igram tarok.
BOŠTJAN PAVLIČ
Laboratorij in servis
Smučanju, tenisu in hoji v
planine sem včasih namenjal
mnogo več prostega časa.
Imel sem celo planinsko ime
Kladu, po katerem sem bil
prepoznaven med prijatelji. V
zadnjem času formo vzdržujem
s kolesarjenjem, rekreativnim
plavanjem in sprehodi v
bližnji Arboretum. Nekdaj sem
bil aktiven v modelarskem
društvu. Izdeloval sem različne
uporabne makete (ladjice,
rakete, intarzije itd.). Takrat
sem začutil in spoznal, da imam
ročne spretnosti, ki jih skozi
svoje življenje nadgrajujem.
Večkrat sem pomagal izdelati
prototip pripomočka/izdelka,
ki je omogočal lažje in hitrejše
delo. Nekaj uporabnih delovnih
pripomočkov, ki so omogočili
optimalnejši izkoristek
posameznih faz dela, sem izdelal
tudi za svojo enoto L&S. Vsak
problem oziroma postopek
mi pomeni osebni izziv, ki se
ga lotim zato, da bi določeno
stvar naredil bolje in da bi bila
uporabna. Slednje tudi največ
šteje. Pomemben dejavnik v
mojem življenju in prostem
času je članstvo v dobrodelni
mednarodni organizaciji Lions.
Njen član sem že več kot 13 let
MENE BRIGA
in aktivno dejaven kot mentor,
predavatelj in organizator
dobrodelnih projektov. Pri
športni aktivnosti in v prostem
času spoznavam nove prijatelje,
okolje, običaje, lepoto narave
... Zato je moje geslo še vedno
Zdrav duh v zdravem telesu.
ROK POČERVINA
Gradnje
Že tri leta treniram borilno
veščino vale tudo v Ljubljani.
Pred tem sem 12 let treniral
bejzbol. Še vedno me pokličejo,
da odigram kako tekmo.
Drugače pa prosti čas namenim
treningu borilne veščine.
Treniram tri do štiri ure na dan
sedemkrat na teden, če seveda
nisem v službi. Pred »»fightom«
treniram celo dvakrat na dan.
Na Hrvaškem sem bil amaterski
prvak. Kakšnih posebnosti pri
tem ni: »ali udarec dobiš ali ga
pa daš«.
na Mestni vrh nad Kočevjem –
1043 m, včasih celo dvakrat na
dan, ena tura s kolesom in druga
peš, če imam dovolj časa. Veliko
planinarimo po tujini, pred 14
dnevi smo bili na Monte Rossi
nad Zermattom, kjer so na voljo
le električni prevozi. Povzpeli
smo se na 4500 m nadmorske
višine in priznam, da je bil kar
naporen vzpon, hodili smo 17 ur.
S tem sem preizkušal meje svoje
vzdržljivosti in moram reči, da mi
ni delalo večjih preglavic, tako da
sem bil kar presenečen sam nad
sabo. Jutri gremo v Dolomite.
S tem ko delam prototipe,
tudi nadgrajujem tovarniške
napake. V strojništvu sem že
»od malih nog« in imam že kar
nekaj svojih proizvodov, ki so
funkcionalni in jih uporabljam pri
delu v kmetijstvu in gozdarstvu.
Imam tudi prevozno sredstvo
lastne izdelave – traktor, ki sva
ga naredila s pokojnim starim
očetom.
MITJA PRELOVŠEK
Laboratorij in servis
Večino časa preživim s svojim
bendom, v katerem igram
PETER POJE
Kovinarstvo
V prostem času kolesarim,
planinarim, izdelujem prototipe,
se ukvarjam s kmetijstvom in
gozdarstvom. Vsak dan hodim
električno kitaro. Že šest let
ustvarjamo svojo glasbo zvrsti
thrash death metal. Posneli smo
dva demota in eno zgoščenko.
Igramo po vseh festivalih in
koncertih v Sloveniji. Lani in
letos smo igrali tudi na festivalu
Metalcamp v Tolminu. Od
tretjega razreda osnovne šole
sem prostovoljni gasilec v PGD
Vir. Enkrat na teden pa kot
vajenec v večernih alternativnih
oddajah hodim na Radio Hit.
GREGOR SENČAR
Nepremičnine
Prej sem osem let treniral
kolesarjenje, zdaj pa se največ
ukvarjam s športnim plezanjem,
pozimi pa z lednim. Plezanje
me navdušuje predvsem zaradi
dinamike gibanja, ki jo pokažeš
v steni, potrebna je tudi
dobra psihična pripravljenost.
V tem športu, lahko vedno
napreduješ, najdeš nove smeri,
nove balvanske probleme, ki
jih preučiš in nato rešiš. Če
vidim zanimivo konfiguracijo
podlage, me pritegne in jo
skušam preplezati, saj mi to
predstavlja izziv. Ukvarjam se
tudi z deskanjem na snegu,
predvsem turnim saj so občutki
naravnost fantastični, ko se
spuščaš po svežem pršiču. Pri teh
športih mi največ pomeni, da
se gibam v naravi. Tako najraje
porabljam odvečno energijo.
Veliko tudi berem, zadnje čase
predvsem alpinistično literaturo.
Po vseh teh aktivnostih pa se
vedno prileže kaj dobrega za
pojest. Zato mi je tudi kuhanje
v užitek, ob preizkušanju novih
receptov sproščam domišljijo, in
vedno rad pripravim kaj novega.
Potovanja me še dodatno
napajajo s svežimi idejami,
tudi v kulinaričnem smislu in
dopolnjujejo biro najrazličnejših
receptov.
Bojana Trupina
Bojana Trupina,
Boštjan Pavlič,
Borut Bončina
7
DRUGO MNENJE
Partnerji v prostem času
Tokrat Drugo mnenje malo drugače. Ker nismo uspeli izbrati najboljšega hobija
in s tem najboljšega strokovnjaka za to področje, vam bomo v tej številki
rubrike Drugo mnenje predstavili tri izjemne sogovornike. Vsi trije prihajajo iz
elektroenergetike in imajo zanimive hobije. Za njihov prispevek k temu članku
se iskreno zahvaljujemo in se hkrati opravičujemo vsem tistim, ki bi si prav tako
zaslužili svoj prostor v tokratni temi, vendar tega ne vemo, ali pa nismo vprašali.
Benjamin Piškur iz podjetja Elektro
Ljubljana je v prostem času tekač
maratonec. Teče že skoraj 3o let in
v njegovi športni karieri ne manjka
izjemnih dosežkov.
Zakaj ste se odločili za tek?
V bistvu mi je bil vedno pri srcu.
Razlogi, da sem se aktivneje začel
ukvarjati z njim, so bili preprosti.
Zmaga v Trstu
Če si veliko v naravi, si odvisen sam
od sebe. Rezultati so odsev tvoje
prizadevnosti pri vadbi in seveda
pravilne obremenitve po količini
ter intenzivnosti med tekom.
Koliko časa že tečete?
S tekom sem se začel ukvarjati v 2.
letniku srednje šole, resneje pa po
prihodu s služenja vojaškega roka.
Treniral sem pri atletskem klubu
AK Olimpija in tekel na srednje
proge razdalje od 800 do 3000 m.
8
Na katere dosežke v svoji tekaški
karieri ste najbolj ponosni?
V moji skoraj tridesetletni tekaški
karieri je kar nekaj rezultatov, ki
mi pomenijo nekaj več. Spominjam
se prvih tekem v mladinski
konkurenci in prvih medalj na
državnem prvenstvu Jugoslavije
v mladinski konkurenci. Potem
so sledile še visoke uvrstitve v
članski konkurenci na 800 m in
1500 m še v nekdanji Jugoslaviji.
Po tem obdobju sem bil še
slovenski prvak na 800 m in 1500
m ter rekordnem teku na 800 m.
Dvakrat sem izboljšal slovenski
rekord na 800 m. Iz kasnejših
let pa se spominjam nastopov
na SP v polmaratonu na 21 km,
ko sem prišel v cilj v prvi polovici
nastopajočih z osebnim rekordom
na tej razdalji 1.04.41. Bil sem tudi
državni prvak v maratonu leta
2000. V veteranski kategoriji sem
zasedel 3. mesto na SP v maratonu
in 1. mesto na EP na 1500 m.
Kaj bi svetovali tistim, ki želijo postati maratonci?
Svetoval bi jim predvsem to, da
se dobro pripravijo na tek. Naj
ne tečejo maratonske razdalje
nepripravljeni in naj imajo za
sabo vsaj nekaj tekaških let.
Nepripravljen odteči maratonsko
razdaljo je veliko trpljenje in
ne pomeni posebnega užitka.
Nasprotno. Lahko dobimo
poškodbein volja do teka nas
mine. Ciljni čas naj bo zastavljen
realno, saj je lahko previsok cilj
navadno med pripravami in pri
teku veliko psihično breme, ki ga
zdržijo le najbolje pripravljeni.
Kako se pripravljate na maratonske preizkušnje?
Tečem v povprečju pet- do šestkrat
na teden. Posebnih priprav nimam.
Vsako sezono začnem nekako
po ustaljeni praksi. V jesenskih in
zimskih mesecih tečem daljše teke
z nižjo intenzivnostjo, spomladi
in poleti pa imam hitrejše
treninge. Intenzivnost vadbe
prilagajam glede na tekmovanje,
ki se ga nameravam udeležiti. Za
maratonsko preizkušnjo si naredim
osem do desettedenski program
vadbe in po njem se potem
pripravljam za tek.
Kateri je vaš naslednji tekaški cilj?
Moj tekaški cilj je ostati zdrav,
da lahko odtečem svojo dnevno
količino teka in (če bo volja in
motivacija) da se pripravim za SP
veteranov za nastop na 1500 m.
Prav tako bi rad odtekel še enkrat
polmaratonsko razdaljo v času,
krajšem od ure in deset minut.
Kaj vam med tekom roji po glavi?
Ko tečem po atletski stezi in na
uri kontroliram hitrost teka, ni
prav veliko časa za razmišljanje. Za
vadbo teka in hitre teke na stezi
moraš biti tudi psihično dobro
pripravljen. Drugače je s tekom v
naravi, ko razmišljam o marsičem,
predvsem pa delam analizo
dogodkov za preteklost in snujem
cilje za prihodnost. Lepo je, ko
si sam s seboj v naravi v gozdu s
tekaškim korakom.
Kaj vas drži pokonci v
najnapornejših trenutkih teka?
Ko je najnapornejše, navadno
pomislim na to, koliko kilometrov
in koliko vadbe je za menoj. Pri
tem si mislim, da se je vredno
potruditi in doseči cilj. V teku, ki
časovno traja dve do tri ure in ko
imaš vmes krajšo ali daljšo ''krizo'',
razmišljaš o marsičem. Vendar
ne smeš obupati in odstopiti.
Veliko bolje je, da misli preusmeriš
drugam in tečeš, tečeš …, sicer
je težko, vendar se na koncu, ko
prideš v cilj, vse to naprezanje
povrne z občutkom, da si
premagal samega sebe in dosegel
cilj.
DRUGO MNENJE
Ustanovitelj muzeja,
čuvaj tehniške dediščine,
strasten popotnik in
športnik, ljubiteljski
novinar in pisatelj
Mag. Srečko Lesjak je zaposlen v
podjetju Elektro Slovenija. Svojo
prvo zbirko tehničnih predmetov
je začel zbirati na delovnem
mestu. Da bi dokumentiral
mogoče in nemogoče poškodbe,
ki nastanejo na prenosnem
omrežju, je začel shranjevati
Srečko Lesjak pred muzejem v Laškem
poškodovane izolatorje, vodnike
in drugo opremo. Nato sta ga
Zbiratelj in serviser starih
radijskih aparatov
Vam je vaš radio iz otroških let ali
z babičinega podstrešja še vedno
pri srcu? Ga nočete še vreči stran,
čeprav več ne deluje? Potem
je Vladimir Skok pravi naslov.
Zaposlen je v podjetju Elektro
Primorska, stari radio aparati pa
ga zanimajo že od takrat, ko je
našel star radio in ga razstavil na
posamezne dele. To je bilo še v
osnovni šoli leta 1965 in bilo mu
je tako zanimivo, da se s tem še
vedno ukvarja. Zbira vse, kar je v
zvezi z radijskimi aparati, obnavlja
in popravlja seveda samo tiste na
elektroniko (lampe). Popravilo
takih starih aparatov je lahko kar
dolgotrajen posel, saj se rezervni
deli včasih težko dobijo. Delo je
zahtevno, rezervni deli pa dragi.
Zato pri tem sodeluje tudi z
pritegnili zbiranje starih naprav
in dokumentiranje tehničnega
razvoja električnega prenosnega
omrežja. Dom za svojo zbirko
je našel v prostorih RTP Laško,
kjer je bil leta 2004 odprt muzej
elektroprenosa Fala Laško. Srečko
mi je z veseljem razkazal zanimiv
muzej in pri tem večkrat poudaril,
da ga ne bi bilo, če ne bi imel
sodelavcev, ki so temu posvetili
na stotine prostovoljnih delovnih
ur. V muzeju je tudi zbirka 196
pisalnih strojev, najstarejši je star
več kot 130 let, ki vsi delujejo.
To so edini eksponati, ki jih je
odkupil od drugega zbiratelja,
druge predmete pa je zbral skupaj
s sodelavci in prijatelji. Za tiste,
ki naprav in opreme nismo videli
od blizu ali razumeli njihovega
delovanja, so ustvarjalci muzeja
poskrbeli, da so eksponate
prikazali v prerezu, nekaj pa so
pripravili zanimivih in poučnih
simulacij. Srečko si želi, da bi
lahko muzej razširil in se trudi,
da bi odkupil staro elektrarno na
Gorenjskem in ji našel nov dom
v muzeju. Rad šteje tudi njegove
obiskovalce, jaz sem bila 1810.
Poleg zbirateljstva so njegova
strast tudi potovanja. Na
potovanjih si najraje kupi kašen
keramičen krožnik, ki ga spominja
na mesta, ki jih je obiskal. Iz vsake
države, kjer je bil, je shranil tudi
nekaj kovancev za spomin.
Napisal je več kot 200 strokovnih
in potopisnih člankov, predvsem
za revijo Naš stik, in nekaj knjig.
Ob srečanju z Abrahamom je izdal
športno avtobiografijo. Ne boste
verjeli, ampak vse članke ima
kot pravi zbiratelj arhivirane. Za
svoje članke ali na potovanjih ter
športnih dogodkih tudi fotografira
in rad pokloni fotografije
tistim, ki jih je ujel v objektiv.
Poleg tega je strasten športnik,
ustanovitelj športnega društva
Eles, predsednik in aktivni igralec
v KK veterani Zlatorog Laško. Da
bi za spremljanje nogometnih
tekem navdušil tudi soprogo,
jo je presenetil in jo odpeljal na
nogometno tekmo v Madrid.
Ukana mu je uspela, saj sta letos
z velikim veseljem odpotovala na
Svetovno prvenstvo v Južno Afriko
in navijala za Slovenijo kar na dveh
tekmah.
drugimi zbiratelji.
Njegova zbirka obsega aparate
iz obdobja od leta 1928 do leta
1965 iz različnih držav: Jugoslavije,
Avstrije, Italije, Nemčije, ZDA ... Če
se kdaj zgodi, da ima dva enaka
aparata, enega zamenja z drugimi
zbiratelji ali pa ga proda in denar
uporabi za rezervne dele za
popravilo.
Najbolj zanimiv v njegovi zbirki je
aparat avstrijske izdelave Kapsh
iz leta 1928, ki je bil narejen po
sistemu KIT. To je pomenilo, da si
v škatli kupil sestavne dele, doma
pa si ga sestavil. Napajal se je iz
baterije, ki se je lahko večkrat
napolnila. Zanj pomeni vsak aparat
v zbirki spomin na kraj, osebo in
čas, ko ga je dobil.
Sprva je zbirko hranil doma,
vendar mu je kmalu začelo
primanjkovati prostora. Pri
iskanju mu je na pomoč priskočila
Krajevna skupnost Lokev in mu
odstopila prostor, kjer je danes
stalna zbirka približno 260 starih
radijskih aparatov. Razstavlja skupaj
Vladimir Skok
s prijateljem Marjanom Nedohom,
ki se je tudi navdušil nad tem
čudovitim in enkratnim izumom.
Vladimir Skok vse bralce vabi
na ogled zbirke, ki je na ogled v
kulturnem domu KS Lokev, št. 139.
Luka Paulini, Srečka Žlajpah
Benjamin Piškur, Srečka Žlajpah,
Vladimir Skok
9
KDO JE ... RUDI KRAMPAČ
Roker, ki sanja v dveh jezikih
Rudi Krampač je dober komercialist, priljubljen sodelavec, prijatelj in v marsičemu
čisto poseben človek. Najpomembnejša mu je njegova družina – njegove tri srčne
dame: Andrea, Lara in Flora. Ustvarili so si topel dom blizu ljubljanskega Tivolija in
Rožnika, kamor Rudi najraje teče, ko večina od nas že sanja.
Roker se je pripeljal v službo
Vsak človek ima navadno en
materni jezik in Rudijev je
madžarski. Življenje v Sloveniji
pa mu je omogočilo, da lahko
razmišlja, govori in sanja tudi
slovensko. Doma s soprogo in
hčerama govori madžarsko, ko se
druži s prijatelji in sodelavci, pa
podzavestno razmišlja in govori
slovensko. Ko se mu je rodila
druga hči, mi je rekel, da je zanjo
izbral ime Flora, ker ga poznata
oba njegova prva jezika. Sicer
pa je pravi poliglot, saj govori
tudi nemško, hrvaško, srbsko in
angleško.
Kot najstnik se je iz rodne
Lendave odpravil v srednjo šolo
v Maribor. Že tedaj si je zastavil
cilje, ki so včasih presegali
sredstva, vendar jih je vseeno
dosegel. Kot roker po prepričanju
je celo pobegnil od doma, da bi
se udeležil velikega rok koncerta
v Budimpešti in v živo slišal svoje
priljubljene rok legende, kot so
Metallica, AC DC ... Od tistega
davnega leta 1991 je bil na skoraj
40 koncertih in kot spomin še
vedno hrani vstopnice, tudi iz
Budimpešte. Najljubšega izvajalca
nima, ker mu je všeč rok vse
od 60. let pa do današnjih dni.
Nekoč je brenkal tudi na kitaro
in sodeloval v pravih garažnih
rok skupinah. Dve kitari mu še
10
vedno delata družbo. S kolegom
sta z avtoštopom prepotovala pol
Evrope, da bi spoznavala različne
narode in njihovo kulturo.
Ko ima Rudi nekaj zares rad, se
temu z vsem srcem tudi preda.
Tako je že v rosnih letih sledil
svoji Andrei, ko je prišla na študij
v Ljubljano. Preživljal se je kot
taksist, dispečer v taksi podjetju, z
delom v avtopralnici, RTV-serviser
in elektroinštalater.
Ko je iskal redno zaposlitev, je
isti dan dobil vabilo za razgovor
v restavraciji s hitro prehrano in
v podjetju Elektroservisi. Kako se
je odločil, ni skrivnost, in tega ni
nikoli obžaloval. V službo se v tej
poletni vročini najraje pripelje na
motorju. Izbral ga je zato, ker je
pravi karakter. Svoja vozila tudi
sicer izbira malo drugače kot
tipični moški, saj ga ne privlači
nakup novih pločevinastih
lepotcev z veliko močjo, ampak
najbolj uživa pri nakupu jeklenih
konjičkov, ki so že toliko časa na
svetu, da imajo značaj. Zanj je že
preizkušanje teh novodobnikov –
od iskanja po spletu do poskusnih
voženj – poseben užitek. Pravi,
da se temu ne bo odpovedal.
Naklonjenost je najprej izkazal
hroščem, nato pa vozilom Saab.
Da mu je pot pomembnejša
od cilja, Rudi ne dokazuje le s
kupovanjem motornih vozil, ki
imajo značaj, ampak tudi s svojo
športno aktivnostjo. Čeprav je
odvisen od adrenalina, je bil
njegov najbolj adrenalinski šport
nekaj skokov z malo višje skale
v Bohinjsko jezero. Redno dozo
adrenalina pa dobiva z garaškimi
športi. Najprej je bil to tek, ki
mu je dodal še kolesarjenje. Že
v svoji prvi sezoni je prevozil
maraton Franja in komaj čaka na
naslednjega.
Zanimalo me je, kaj bi tak človek
storil, če bi zadel sto milijonov
evrov na loteriji. Sam pravi, da
bi potoval po svetu in spoznaval
ljudi ter kraje. S seboj bi seveda
vzel svoje »punce« in ker ne mara
potovanj z letali in ladjami, bi se
potovanja lotil z avtodomom, ki
bi njegove kvalitete skrival pod
pokrovom, na prvi pogled pa
bi bil skromen, kot je naš Rudi.
Malce nam je le dovolil pokukati
v svoje življenje in dokazal, da
so v naši sredini ljudje, za katere
se splača postaviti v vrsto, da bi
postali njihovi prijatelji.
Srečka Žlajpah
Srečka Žlajpah, Rudi Krampač
Rudi za objektivom najraje slika svoje tri »punce«
MI SMO ... FOTOVOLTAIČNI TRIO
Za vas ulovijo sonce
Fotovoltaika (PV – angl. »Photovoltaics«) je mlada veda in še mlajša gospodarska
panoga, ki že dokazuje, še bolj pa obeta. V podjetju Elektroservisi smo zato oblikovali
skupino, ki ponuja celovito rešitev pri načrtovanju in gradnji sončnih elektrarn.
Skupino, ki se v našem podjetju
ukvarja s fotovoltaiko, sestavljajo
trije člani: Janez Zrnec, Luka
Paulini in Tone Zaletel. Vsak od
njih odlično opravlja svoje naloge
v tem »triu«. Janez Zrnec je kot
vodja fotovoltaične skupine
oziroma prodajo in promocijo
te nove storitve. Ker se skupina
oblikuje kot neke vrste inženiring,
prevzema vlogo koordinatorja
med naročnikom in izvajalcem
sončne elektrarne. Fantje se lahko
pohvalijo, da je njihov trud že
da sam vozi na dolgih kolesarskih
maratonih.
Aleš Bučar
Eno prvih sončnih elektrarn v Sloveniji je
podjetje Elektro Ljubljana postavilo na
strehi Srednje šole tehničnih strok Šiška.
Njen skrbnik je profesor praktičnega pouka
Ivan Gerželj. Učence med drugim uči tudi o
obnovljivih virih energije (OVE).
Janez Zrnec
Tone Zaletel
in hkrati na novo nastavljeni
namestnik vodje oddelka
Laboratorij odgovoren za stike s
podjetjem Vaeplan-solar, vodilnim
nemškim podjetjem, ki se ukvarja
z izdelavo integriranih in panelnih
sončnih modulov. Podjetje je
našim fantom priskrbelo vrhunsko
programsko orodje PV*SOL
Expert za izračun ekonomske
rentabilnosti in tehničnih zahtev
za gradnjo tovrstnih elektrarn.
Programsko orodje upravlja Luka,
ki bodočemu investitorju nazorno
predstavi potreben vložek pri
investiciji in potek vračanja
Luka Paulini
vloženih sredstev v sončno
elektrarno. Program PV*SOL
Expert omogoča predstavitev
umestitve elektrarn v prostor,
posledic senčenja in izkoristek
glede na dejavnike, ki vplivajo na
količino proizvedene električne
energije. Tone skrbi za upravljanje
obrodil sadove in da so tik pred
podpisom pogodbe za malo
sončno elektrarno s priključno
močjo 50 kWp. Sončno elektrarno
bodo ponudili kot celovito rešitev
»na ključ«. To pomeni, da bosta
plod njihovega dela projektiranje
in tudi izvedba. V poplavi
ponudnikov sončnih elektrarn je
naš fotovoltaični trio v prednosti
predvsem v smislu izjemnih
izkušenj in poznavanja zahtev
distribucijskih podjetij, s katerimi
sodeluje v okviru svoje primarne
dejavnosti laboratorija in servisa
števcev električne energije.
V prostem času ima vsak od
njih zanimive hobije. Posebej
izstopa Janez, ki igra kar v dveh
glasbenih skupinah. Obe skupini
igrata pretežno džezovske zvrsti.
Bobne večkrat vozi kar seboj v
prtljažniku avtomobila. Luki tudi
v njegovem prostem času tehnika
ne da miru. Da je zagrizen
zagovornik učinkovite rabe
energije, je pred časom dokazal s
postavitvijo sončnih korektorjev
na streho svojega doma. Tonetov
prosti čas pa zapolnjujeta njegova
družina in kolesarjenje. Pravi, da
se s kolesarjenjem ukvarja bolj
rekreativno in da mu mnogo več
pomeni, da družinico pelje na
nedeljski kolesarski izlet kot pa
Kako to, da ste v svoj program vključili
izobraževanje o OVE?
Program smo uvedli po vzoru bližnjih držav. Blizu
je Nemčija, Avstrija in Italija. Nemčija je vodilna
na področju fotovoltaike in izobraževanja o OVE
tudi v svetovnem merilu. Zaradi izkušenj iz teh
držav smo sklenili, da je to področje usmerjeno
v prihodnost, ki bo potrebovalo izobražen in
praktično podkovan kader.
Kakšna znanja osvojijo dijaki in kakšni so vaši
načrti?
Dijaki osvojijo vsa znanja, potrebna za postavitev
SE: načrtovanje, izvedbo in priključitev v omrežje.
V 30 urah praktičnega pouka dijaki na streho
šole sami postavijo del SE , ki oddaja električno
energijo v omrežje. Čakamo na potrditev novega
programa Solarni tehnik in upamo, da bo drugo
leto že verificiran. Narejen je poligon za praktični
pouk.
Ali izobražujete tudi odrasle?
Že eno leto izvajamo izobraževanje za
fotomonterje. Povpraševanje je veliko med
podjetji, ki se ukvarjajo s postavitvijo SE. Predvsem
podjetja za distribucijo električne energije
pošiljajo k nam cele ekipe.
Kakšen vidite stanje fotovoltaike v Sloveniji?
Slovenija je na začetku poti, a uporaba strmo
raste. Nekaj let nazaj ni bilo podjetij na tem
področju, zdaj pa rastejo kot gobe po dežju.
Veliko je odvisno od države. Trenutno so
podpore in subvencije takšne, da se splača vlagati
v fotovoltaiko saj se lahko investicija povrne v
dobrih 10 letih.
Janez Zrnec
11
MI DELAMO
Osvajamo vrhove oddajnikov
javnega zavoda RTV Slovenija
Montaža konstrukcije na fasado stavbe
V preteklosti smo že pisali,
da smo osvojili vrh najvišjega
antenskega oddajniškega stolpa
v Domžalah, ki meri 161 metrov,
sedaj pa se lahko pohvalimo, da
smo izvajali montažna dela še na
najvišje ležečem oddajnem centru
RTV Slovenija na Krvavcu. Stavba
oddajnega centra RTV Slovenija,
v kateri so naprave in sistemi
za sprejem in oddajo signalov,
stoji skupaj s 100 m visokim
železobetonskim antenskim
stolpom na nadmorski višini
1740 m.
Za naročnika je bilo treba izdelati
dva dodatna zunanja podesta
za namestitev novih anten za
oddajo digitalnega signala.
Projekt – od ideje do izvedbe – je
bil plod podjetja Elektroservisi.
Izpod peresa Laure Grad in Aleša
Kuzme je nastal projekt zunanjih
jeklenih podestov, ki bodo služili
kot servisni dostop do novih
naprav za oddajo digitalnega
signala. Vidno vlogo pri projektu
sta imela tudi produktna vodja
Srečka Žlajpah, ki je poskrbela
za komercialno plat, in Štefan
Strojnik, ki je kot odgovorni
nadzornik bdel nad projektom
– med načrtovanjem, izdelavo
in montažo. Podpisani sem
kot vodja projekta sodeloval s
projektivo med načrtovanjem,
montažo, zaradi zahtevnosti
montaže pa sem prevzel vajeti v
montažni ekipi, tako da smo delo
opravili kakovostno in v začrtanih
rokih. Ekipa je pri montaži
pokazala izredne sposobnosti, saj
je tako delo nekakšni pionirski
projekti, pri katerih si vsi
nabiramo nove izkušnje.
Aleš Bučar
Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=152
Prodaja projektantskih storitev
se povečuje
V zadnjih mesecih smo na trgu
uspešno prodrli tudi z našimi
projektantskimi storitvami. Za
naše naročnike: Elektro Primorska,
Elektro Slovenija, Elek svetovanje,
Aerodrom Brnik in Občina
Radovljica, smo uspešno izvedli
3D izris podestov na OC Krvavec
12
projektiranje jeklenih konstrukcij,
gradbenih del in električnih
inštalacij na objektih:
• Projekt PGD in PZI za novi kotno
zatezni steber na DV Plave –
Anhovo
• Projekt PZI – rušitve DV Laško
• Projekt PZI, PZR DV 110 kV
Radovljica – Tržič SM333
• Projektiranje RTP Beričevo
– 110 kV DV polja, jeklene
konstrukcije in gradbena dela
• Kontrola dodatne obtežbe DV
110 kV Radovljica-Moste
• PZI – ojačitve stebra SM 33 DV
110 kV Radovljica-Moste
• PZI in PID za gradnjo zunanjih
podestov na OC Krvavec
Uspešno trženje jeklenih
konstrukcij je rezultat dobrega
Več na: http://www.elektroservisi.si/Novice.aspx?id=56
sodelovanja med komercialo in
vodjo projektive inženirko Lauro
Grad, ki je zaradi strokovnosti,
strokovnosti, natančnosti in
odzivnosti cenjena tudi pri naših
partnerjih, tako naročnikih kot
podizvajalcih.
Večina pridobljenih projektov
je že dokončana in predana
zadovoljnim naročnikom, zato si
do konca leta obetamo še nekaj
zanimivih novih projektantskih
izzivov. Predvsem si želimo čim več
takih projektov, kjer bomo našim
kupcem ponudili celovito storitev
– od projekta do izvedbe del.
Srečka Žlajpah
Aleš Kuzma
MI DELAMO
Uspešna gradnja baznih postaj
za družbo Mobitel
V letu 2007 se je naše podjetje
kvalificiralo za izvedbo gradbenih
obrtniških del, strojnih in
elektroinstalacijskih del na baznih
postajah družbe Mobitel. Od
Antenski stolp je lahko tudi dimnik
takrat do danes smo sodelovali
pri izvedbi več kot 20 baznih
postaj. Nekatere lokacije so bile
zelo zahtevne, bodisi z vidika
gradbenih del bodisi z vidika
montaže. Takšen primer je bila
postavitev antenskega stolpa
bazne postaje Spodnja Idrija.
Teren, na katerem so potekala
gradbena dela, ni bil dostopen
za vozila. Gradbeni material in
jekleno konstrukcijo 24 m visokega
tipskega trinožnega antenskega
stolpa AS 324, ki so ga projektirali
v biroju Pirnar & Savšek, smo
transportirali z žičnico. Ta dela
je za nas opravil naš preizkušeni
podizvajalec Kaskader iz Idrije.
Največji obseg del za bazne
postaje, ki smo ga izvedli v
delavnici Kovinarstva, je bil
izdelava jeklenih antenskih stolpov
za lokacijo na avtocesti Vipava–
Razdrto. Izdelali in postavili smo
5 stebrov, visokih 22 do 33 m. Pri
tem smo morali najprej ojačati
konstrukcijo, ker imajo na teh
stebrih svoje antene trije mobilni
operaterji.
Zanimiva je tudi bazna postaja,
ki smo jo izdelali in postavili
v prostorih skladišča poleg
picerije Azur v Rožni dolini.
Del konstrukcije droga, viden
z ostrešja, je namreč obdan
s kovinsko podkonstrukcijo,
oblepljeno s folijo v barvi in vzorcu
dimnika.
Naštel bi lahko še kar nekaj
zanimivih lokacij, na katerih je
naše podjetje izvajalo dela na
baznih postajah. Večkrat smo
bili pohvaljeni iz strani naročnika
družbe Mobitel, zavedamo pa se,
da ne bi bili uspešni brez pomoči
njihovih operativnih vodij na čelu
z direktorico Ano Višnikar in naših
preizkušenih podizvajalcev.
Branko Hribernik
Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=121
Centralna čistilna naprava Domžale
V centralni čistilni napravi
Domžale smo med remontom
izvajali preizkus nizkonapetostnih
energetskih kablov. Treba je bilo
pregledati stanje kablovodov, ki
napajajo čistilno napravo in dve
plinski turbini za proizvodnjo
električne energije. Ker obratujejo
24ur na dan vse dni v letu, je
bilo treba meritve izvesti med
remontom, ki je trajal samo štiri
ure. Z usklajenim timom nam je
uspelo opraviti meritve vseh sedem
sistemov v predvidenem času.
Preizkus smo izvajali po zadnjih
standardih, ko smo preverjali stanje
izolacije in izvedli vizualni pregled.
Luka Paulini
Priprava na meritve
Anže Engelman
Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=153
13
KAJ DOGAJA
Aktivni piknik
sektorjev Marketing,
Nepremičnine in Vodstvo
V petek 11. junija smo se se
sodelavci iz Trzina udeležili
športno obarvanega piknika na
prizorišču teniškega društva ob
Savi, ki ga je odlično organizirala
Bojana.
Udeleženci smo se v sončnem in
vročem petkovem popoldnevu
pomerili v odbojki na mivki,
pri čemer so potekali srditi boji
mešanih ekip, v katerih smo bili
vsi zmagovalci. Vroče glave in
razgreta telesa pa smo hladili z
vodo in pivom.
Najbolj zagrizeni športniki so se
odločili pomeriti tudi v tenisu. To
ne bi bilo nič posebnega, če ne bi
zaradi pomanjkanja opreme vsi
igrali bosi. Edini, ki je vsaj malo
računal na kakšen teniški izziv,
je bil Franci, ki je s sabo prinesel
celo teniški lopar. Njegovi
nasprotniki so bili obsojeni igrati
s sposojenim loparjem, ki je bil
v preteklosti žrtev brutalnega
napada in ki ga je skupaj držala
le še slabo napeta mreža. Na
Piknik LS v
Kamniški Bistrici
Zaposleni v enoti Laboratorij in
servis smo imeli 4. junija piknik
v objemu gora na Kraljevem
hribu v Kamniški Bistrici. Namen
piknika sta bila druženje in
zabava. Ker na Kraljevem hribu
ponujajo veliko izbiro družabnih
in športnih iger, smo se pomerili
Pomerili smo se tudi v odbojki
14
Piknik se je začel s hladnim pivom in zanimivimi pogovori
koncu je tako padlo kar nekaj
obljub za maščevanje v bolj
izenačenih razmerah.
Pomerili smo se tudi v turnirju v
pikadu, pri katerem zmagovalni
par tekmovanja v mešanih
dvojicah zaradi pomanjkanja
žensk ni bil mešan. Očitno je
pikado še vedno predvsem
»moški« šport.
Med aktivnostmi smo se
krepčali z odličnimi mesnimi
specialitetami z žara. Zvečer je
direktor potegnil iz rokava še
eno družabno igro in smeha ni
manjkalo, ko smo ugotavljali, kdo
je kdo. Druženje se je končalo v
poznih večernih urah, zadnji pa
so odšli, ko je prijazna natakarica
Eva ugasnila še zadnjo luč.
v odbojki in nogometu, manjkalo
pa ni niti druženje pri mizi za
namizni tenis in ob drugih igrah.
Za hrano in pijačo je bilo dobro
poskrbljeno, saj je bila izbira
velika. Bili smo tako navdušeni,
da smo smo skoraj pozabili na
čas, vsekakor pa na vsakdanje
skrbi. Na koncu sta sledila še
govor direktorja in razdelitev
dobička iz leta 2009 za zveste in
pridne delavce. Vsak delodajalec
ve, da samo zadovoljni zaposleni
lahko pripomoremo k uspešnosti
podjetja.
Jernej Zupan
Maša Žlajpah Puš
Sebastjan Hribar
Luka Paulini
KAJ DOGAJA
Rekordna udeležba na
pikniku Gradenj
Enota Gradnje smo 11. junija
organizirali vsakoletni piknik. Letos
je bil na novi lokaciji – v Utiku pri
brunarici gasilskega društva. Ob
skoraj popolni udeležbi smo se
poleg z jedačo in pijačo razvedrili
tudi s tradicionalnim igranjem
nogometa. Nekateri pa so se rajši
pomerili v nekaj rundah kegljanja
ali pikada. Vreme se nas je usmililo,
tako da letos nismo imeli blatnih
iger. Po vsem tem naporu smo
se spravili na ohlajenega. Naše
druženje se je tako zavleklo do
poznih večernih ur.
Rok Rozman
Marjan Gregorič
Kovinarstvo na Kolpi
Za konec uspešne selitve enote
Kovinarstvo v Kočevje smo se v
enoti odločili za ne prav klasični
piknik ali zabavo: za rafting po
Kolpi, pri katerem se nam je
pridružilo tudi nekaj sodelavcev iz
enote Marketing.
Ob 9. uri smo se dobili pred
obratom v Kočevju in se odpravili
proti Kolpi, kjer nas je že čakal
gostitelj s kmečko enolončnico,
da ne bi odšli na spust s
praznimi trebuhi. Čeprav nam
vreme ni bilo naklonjeno, nas
je gospodar s kombijem kmalu
zapeljal do začetka naše veslaške
Stari in novi direktor sta se preizkusila v zabijanju floka
dogodivščine. Preden smo začeli,
nam je dal še potrebna navodila
za varen rafting in naš spust po
Kolpi se je lahko začel.
Kolpa, mejna reka med Slovenijo
in Hrvaško, je ravno pravšnja za
začetnike, saj je bil to za večino
»krst« glede raftinga. Spust po
Kolpi je nezahteven in nenevaren,
rafting pa je nekoliko drugačen,
kot ste ga morda videli, slišali
zanj ali ga preizkusili drugje.
Za nekatere, ki smo bili prvič
na taki pustolovščini, sta nam
deževno vreme in visok vodotok
Kolpe pomagala pri ne preveč
napornem in hitrem spustu.
Čolnarili smo v štirih manjših
čolnih (v vsakem po dva) in
enem večjem, v katerem je bila
posadka sedmih »pustolovcev«.
Kljub slabemu vremenu je
bilo vzdušje enkratno. Zanj je
poskrbel vodja delavnice Gregor
Janič, ki je ušpičil marsikatero
vragolijo in zaradi katerega
smo nekateri, zlasti manjši čolni,
občutili »toploto« Kolpe in malce
celo tudi zaplavali. Zanimivo si
je bilo gledati manjše čolne, ki
so ostajali, se zibali in vrteli na
brzicah, nekaterim pa je uspelo
priveslati čez brzice brez večjih
težav. Tekmovalnost, kdo bo
prej prišel na cilj, pri večini ni
bila ravno na prvem mestu, zato
smo skušali uživati vsak trenutek
pustolovščine na Kolpi.
Po dobrih treh urah in pol,
ko smo bili nekateri že malce
utrujeni, smo prispeli do
domačije, kjer so nas čakala suha
in topla oblačila, nato pa smo
preostanek dneva preživeli ob
dobri hrani, skupnem druženju in
žlahtni kapljici.
Kolpa je na nas naredila izjemen
vtis in gotovo bo katerega od nas
pot še kdaj zanesla tja. Res smo
se imeli odlično, zato priporočam
tak izlet še drugim enotam v
podjetju Elektroservisi.
Ekipa pripravljena na mokri spust
V proizvodni hali podjetja ELV Produkt
Miro Mešič
15
KAJ DOGAJA
Uspešna obnova VNstikališč v RTP Beričevo
Prvi dan julija je bil v RTP Beričevo
zadnji strokovni tehnični pregled
po petih letih obnove 400, 220 in
Na končnem STP-ju smo se zbrali
vsi sodelujoči pri projektu
na zadnje 110 kV stikališča. Skupna
vrednost obnove je bila dobrih
5 milijonov €, potekala pa je v treh
fazah po posameznih napetostnih
nivojih. V vseh treh fazah je
Izzivi generacije Y
V maju sem se udeležila kadrovske
konference in na treh predavanjih
smo poslušali, kakšni so izzivi pri
delu z generacijo Y. To je nova
in ustvarjalna generacija, ki živi
polnovredno, pozna svoje želje
in jih aktivno uresničuje, je bolj
sproščena in želi biti informirana
ter vključena v odločanje, jasno
izraža kritiko, tako da je dostikrat
avtoriteta vodje na preizkušnji.
Posebej je bilo zanimivo zadnje
predavanje, na katerem je Vesna
V. Godina (socialna in kulturna
antropologinja) poudarila nekatera
družbena dejstva, ki zaznamujejo
delo s to generacijo: sodelovanje z
njo je zahtevnejše, saj ne razume,
da mora omejiti lastne potrebe, ker
jih imajo tudi drugi. Po njenem je
poraba tisti dejavnik, na katerem
temelji človekova vrednost. Ker
deluje po trenutnem navdihu,
nima občutka za socialnost. Resno
je opozorila na nepripravljenost
večine mlajše generacije, da bi
sodelovala v medgeneracijski
solidarnosti, zato so ustaljeni
odnosi med generacijami v
prihodnosti lahko vprašljivi.
16
Bojana Trupina
podjetje Elektroservisi uspešno
sodelovalo kot glavni izvajalec.
V okviru obnove so bile v vseh
stikališčih zamenjane nekatere
VN-naprave, obnovljeni temelji,
kabelski kanali in vse jeklene
konstrukcije, zato so bili v obnovo
vključeni tudi naši podizvajalci
Marc gradbeno podjetje, Tekol,
EMB Bizant in še nekateri.
Dela so vodili naši sodelavci: Janez
Baloh, ki je bil odgovorni vodja
gradbišča v vseh treh fazah, Gregor
Dimnik in v zadnji fazi odgovorni
za jeklene konstrukcije Jernej
Zupan. Posebej pohvaljeno je
bilo sodelovanje sodelavca Josipa
Blešča, ki je vodil elektromontažna
dela in bil na delovišču navzoč ves
čas, tehnično obvladoval projekt in
skrbel za varno delo.
Izvedba del je bila zaradi narave
in pomembnosti objekta natančno
terminsko načrtovana. To je
povečalo tudi tehnično zahtevnost.
Dela so ves čas potekala v
neposredni bližini naprav pod
napetostjo, zato je bila skrb za
varnost na prvem mestu. Poleg
doslednega izvajanja ukrepov za
varno delo se lahko pohvalimo
tudi s tem, da je bila izvedba tudi
po tej plati uspešna in varna.
Za izvedbo je bilo značilno odlično
sodelovanje s strokovno ekipo
investitorja na čelu z inženirjem
Primožem Čižmanom, ki je vodil
projektno skupino. V vseh petih
letih obnove ni bilo težav ne z
roki ne s kakovostjo izvedenih
del. To je Primož Čižman posebej
poudaril tudi pri zaključnem
pregledu. Za zahvalo je svoji
ekipi in sodelujočim izvajalcem
podelil posebne plakete, ki nas
bodo spominjale, da smo uspešno
sodelovali pri pomembnem
projektu.
Zgradili bomo Dvorec
Jelen
opravljenih predhodnih sondah ni
pričakovati kakšnih senzacionalnih
odkritij.
Predvideni rok za dokončanje
gradnje po okvirnem terminskem
planu je 7. december 2011.
Prepričani smo, da bo objekt
Kranju ter Kranjčanom v ponos,
novim prebivalcem pa v veselje.
12. julija smo pridobili gradbeno
dovoljenje za gradnjo
stanovanjskega in poslovnega
kompleksa, imenovanega Dvorec
Jelen. Na elitni lokaciji na robu
starega mestnega jedra Kranja
bomo zgradili 66 sodobnih
stanovanj, 1.600 m2 poslovnih
prostorov in več kot 200 parkirnih
mest v treh podzemnih etažah.
Do pravnomočnosti gradbenega
dovoljenja nas loči še nekaj dni.
Ker ne pričakujemo zapletov
glede na odziv javnosti na javni
razgrnitvi, v kratkem pričakujemo
njegovo izdajo. Medtem smo že
določili nadzorno službo za čas
gradnje in pripravili razpis za
izvajalca. Povabljeni izvajalci so
prevzeli material in odgovore
pričakujemo do 25. avgusta. V
zadnjem tednu v avgustu bomo
izbrali izvajalca, končali pogajanja
in podpisali pogodbo. Če bo
vse potekalo po pričakovanjih,
bomo začeli delo že v prvi
polovici septembra. Edina resna
ovira bi utegnila biti arheološka
izkopavanja, zaradi katerih bi se
rok lahko podaljšal, vendar po
Tone Mavri
Srečka Žlajpah
Brane Ribič
Najboljši delavci nagrajeni
V juniju so ob redni plači iz naslova
rezultata podjetja v letu 2009
dobili posebne nagrade Nikolaj
Cerar, Mateja Češnovar, Bojan
Drčar, Anže Engelman, Gregor
Janič, Mario Jozić, Rok Počervina,
Franc Repnik, Jernej Šemrov, Boris
Škerjanc, Azra Šumič, Vesna Tomič,
Janez Zrnec, Luka Žura in Sašo
Đurić.
Vsem nagrajencem čestitamo!
KAJ DOGAJA
Madžarsko-slovenska
konferenca
o obnovljivih virih
energije in trajnostnem
razvoju
Energetska zbornica Slovenije in
madžarsko veleposlaništvo sta
v Lendavi 10. junija organizirala
enodnevno 1. madžarskoslovensko konferenco o
obnovljivih virih energije in
trajnostnem razvoju.
Namenjena je bila izmenjavi
informacij slovenskih in
madžarskih partnerjev o
možnostih in načrtih za izrabo
obnovljivih virov energije v
Prekmurju ter na Madžarskem.
Glavni poudarki so bili na izrabi
geotermalne energije v energetske
namene, proizvodnji bioplina in
možnostih proizvodnje električne
energije iz obnovljivih virov. Obe
državi bosta morali v pridobivanje
zelene energije še veliko vlagati,
da bi izpolnili obveze do EU.
Podjetje Elektroservisi na
Finskem
Podjetje Elektroservisi je s
podjetjem ELES podpisalo
pogodbo za dobavo in montažo
sistema za varno plezanje na
daljnovodih od 110 do 400 kV.
Junija 2010 je bil prevzem sistema
za varno plezanje pri proizvajalcu
DV 400 kV vsaka faza ima svoj drog
Madžarska bo morala do leta 2020
iz obnovljivih virov zagotoviti še
najmanj 13, Slovenija pa kar 25
odstotkov energije.
Inštitut IREET (Inštitut za
raziskave v energetiki, ekologiji
in tehnologiji) in komisija OVE
(Obnovljivi viri energije) pri EZS
(Energetski zbornici Slovenije)
so predstavili načrte Slovenije za
dosego ciljnih deležev obnovljivih
virov v končni porabi energije do
leta 2009. Po njihovih besedah
pri nas že zdaj iz obnovljivih virov
proizvajamo več kot polovico
potrebnih količin energije –
glede na sprejete cilje o uporabi
obnovljivih virov.
Iz madžarskega društva za
geotermalno energijo so
predstavili izkušnje z izrabo
geotermalne energije. Predstavnik
družbe Nafta – Geoterm iz
Lendave nam je slikovito
predstavil potek ogrevanja
gospodarskih stavb v Lendavi,
podjetje ECOS pa pridobivanje
bioplina iz zelenih rastlin ali
na Finskem. Udeležili smo se ga
predstavniki naročnika – podjetja
ELES, predstavnik IMK (Inštitut
za metalne konstrukcije) in avtor
članka s sodelavci kot predstavniki
izvajalca.
Naša pot se je začela pozno
popoldne na ljubljanskem
letališču, od koder smo imeli
direktni let do Helsinkov. Naslednji
dan so nas sprejeli na sedežu
v matičnem podjetju Eltel v
predmestju Helsinkov in nam
predstavili proizvodni program
sistemov za varno plezanje ter
nekatere zanimive projekte, ki so
jih izvedli in za katere je značilna
kakšna posebnost (arhitekturna
ali praktična rešitev izvedbe pri
umestitvi daljnovodov v prostor).
Po uvodnem delu smo si ogledali
proizvodnjo opreme za varno
vzpenjanje oziroma potek
proizvodnje varovalnih lestev
ter se seznanili z zagotavljanjem
kakovosti. Prvo vgradnjo sistema
za varno plezanje je podjetje
Eltel izvedlo že pred 30 leti na
telekomunikacijski antenski steber,
ki so nam ga ponosno pokazali.
V podjetju izdelujejo poleg
odpadnih organskih snovi.
Družba Dravske Elektrarne
Maribor (DEM) in skupina HSE sta
nam predstavili načrte na področju
gradnje novih elektroenergetskih
objektov za proizvodnjo iz
obnovljivih virov. DEM proizvajajo
25 odstotkov potreb po električni
energiji v Sloveniji in kar 80
odstotkov slovenske električne
energije iz obnovljivih virov in so
peta najučinkovitejša energetska
družba v državi. Njihovi načrti
zajemajo gradnjo HE Kozjek
do leta 2012 in energetsko
izrabo reke Mure. Z realizacijo
razvojnega načrta bi v 15 letih
podvojili sedanjo moč proizvodnih
agregatov, proizvodnjo pa
povečali za polovico. S tem bi
Sloveniji zagotovili pomembne
količine zanesljive, varne in
cenovno konkurenčne električne
energije iz obnovljivih ter
ekološko najčistejših virov.
Rudi Krampač
Arhitekturna rešitev končnega stebra 2 x 110 kV
s prehodom v kabel
varovalnih lestev tudi opremo za
nizko- in srednjenapetostne vode,
predvsem obešalno opremo za
drogove.
Udeleženci smo na poti z veseljem
ogledovali tudi kreativnost Fincev
pri umestitvi visokonapetostnih
daljnovodov v okolje, ki zaradi
izvirnosti delujejo kot urbana
oprema.
Marijan Premk
17
KAJ DOGAJA
Mobilni merilni
laboratorij podjetja
Elektroservisi
V letošnjem letu smo v podjetju
Elektroservisi opremili nov mobilni
laboratorij za izvajanje terenskih
meritev. V enoti Laboratorij in
servis smo sami dogradili vozilo
Renault Traffic. Vanj smo vgradili
dodatne omare za orodje in
merilno opremo. Napeljali smo
tudi novo električno inštalacijo in
osvetlitev. Zaradi visoke napetosti
je bilo treba ozemljiti kovinske
prevodne dele, če bi prišlo do
električnega udara.
V kombiju je mogoče izvajati
kontrolo točnosti števca,
transformatorja in upravljati
merilno napravo za kable. Treba
je bilo izdelati stojalo za števec,
ki mora biti postavljen v smeri
težnostne sile, z odstopanjem 0,5 ˚.
Stojalo je precizna naprava, ki jo je
izdelal sodelavec Boštjan Pavlič.
Z dograditvijo vozila smo bolj
prilagodljivi na terenu, hkrati pa
nam omogoča izvajanje meritev
tudi v slabem vremenu. Imamo
tudi delovno mizo, da lahko
napišemo poročilo o kontroli, ki ga
oddamo naročniku.
Novi standardi
V juniju smo pridobili mednarodne
standarde zagotavljanja kakovosti,
vestnega ravnanja z okoljem in
skrbi za varnost ter zdravje pri
delu.
Naše podjetje ustvarja prihodke
na trgu v konkurenci z drugimi
ponudniki istovrstnih izdelkov
in storitev. Izpolnjevanje zahtev,
povezanih s kakovostjo izdelkov
in storitev, ravnanjem z okoljem
in varnostjo ter zdravjem pri delu,
je pogoj za uspešno nastopanje
na trgu. Zato smo se odločili
za uvedbo sistemov vodenja
Luka Paulini
Kontrola števca na terenu
V enoti L & S uspešno
opravili izpit EDISON
EDISON je program
izpopolnjevanja, potreben za
merjenje, izvajanje, vzdrževanje in
servisiranje električnih in drugih
instalacij, strelovodov, strojev,
opreme postrojev in naprav.
Kandidati, ki smo se prijavili na
usposabljanje s končnim izpitom
po programu EDISON, so izpit
uspešno opravili. Tako ima naše
podjetje zdaj štiri pooblaščene
preglednike in merilce električnih
ter strelovodnih instalacij. Po
Bojanu Stipaniču iz enote Gradnje,
ki je opravil izpit v začetku
aprila, smo v poletnih mesecih
ta zahteven izpit opravili tudi
Luka Paulini, Janez Zrnec in Anže
Engelman, vsi iz enote L & S. V
naši enoti smo se za ta nujen
korak odločili, ker že delujemo na
tem področju merjenja, imamo
ustrezno merilno opremo in
vizijo širitve delovanja ter palete
storitev pri pregledih in meritvah
električnih instalacij. S pridobitvijo
potrdila o usposobljenosti po
programu EDISON smo preskočili
tudi zadnjo oviro na naši poti.
Moram priznati, da je omenjeno
usposabljanje zahtevno, saj obsega
teoretični in praktični del (več
kot 50 ur). Izpit, ki se opravlja na
Gospodarski zbornici Slovenije,
se po lastnih izkušnjah lahko
primerja z zahtevnejšim izpitom na
fakulteti. Trud je poplačan in sedaj
polni znanja nadaljujemo pot v
merjenje električnih instalacij ter
strelovodov.
Janez Zrnec
18
(kakovosti, ravnanja z okoljem
in varnosti ter zdravja pri delu),
skladnih z zahtevami mednarodnih
standardov SIST ISO 9001: 2008,
SIST EN ISO 14001: 2004, BS OHSAS
18001: 2007.
Vodstvo podjetja se je s tem
zavezalo, da bo zagotovilo vire,
potrebne za uvedbo, izvajanje,
vzdrževanje ter izboljševanje
sistemov vodenja in da bo z
zgledom in osebno zavzetostjo
podpiralo izvajanje politike.
Maša Žlajpah Puš
ODPRTA LINIJA
Udeležba zaposlenih pri
dobičku
Prvi razdeljeni dobiček (za leto
2008) se bo po triletni shemi
podjetja začel izplačevati leta
2012. Dobiček za leto 2009, ki nam
je bil odmerjen letos, se bo po
enaki logiki izplačeval leta 2013.
Če se bo s prvimi izplačili leta 2012
nehala izplačevati božičnica, to
pomeni, da bomo, ker v letu 2010
ne bomo ustvarili dobička, leta
2014 ostali brez obeh?
»Udeležba zaposlenih pri dobičku
je odvisna od ekonomskih
rezultatov podjetja (dobiček je
ali pa ga ni) in s pravili, ki jih
določata Zakon in Pogodba o
udeležbi delavcev pri dobičku.
Delitev dobička se bo izvedla
vsakič, ko dobiček bo, izplačila pa
bodo skladna s pravili. Udeležba
pri dobičku je element v sistemu
nagrajevanja zaposlenih (tako
kot božičnica) in nadomesti (bo
nadomestila) božičnico. Razlogi so
v njeni večji kvaliteti (v primerjavi
z božičnico), tj. večja soodvisnost
od rezultatov poslovanja podjetja
kot celote (na kolektivni in
individualni ravni), in nižji davki
ter prispevki.«
Direktor podjetja
Ivan Hozjan, dipl. ekon.
»Na participacijo zaposlenih
pri dobičku družbe gledam kot
spodbudo zaposlenim oziroma
priznanje za soustvarjeni poslovni
rezultat. Družba, ki razdeli
dobiček, uveljavlja partnerski
odnos z zaposlenimi. Pričakovati
je, da udeležba zaposlenih vpliva
na motiviranost in lojalnost ter na
povezanost interesov zaposlenih
in lastnikov. S tem se izboljšata
produktivnost in konkurenčnost
družbe, ki najverjetneje vplivata
na povečanje dobička. Pri tem
je treba seveda poudariti, da
do delitve dobička pride samo,
če je poslovni rezultat družbe
pozitiven. Izplačilo je obveza
družbe, ki je podpisala pogodbo o
delitvi dobička.
Pri izplačilu božičnice zaposlenim
je razlika v tem, da gre formalno
za plačo. Ne glede na uporabljeni
izraz iz kolektivnih pogodb izhaja,
da se ta del plače (13. plača,
božičnica) izplača le pod pogojem,
da podjetje posluje uspešno.
Gre torej za plačo na osnovi
uspešnosti poslovanja družbe, ki
nikakor ni obvezna.
Pri tem naj dodam še, da je
verjetno še nekoliko prezgodaj,
da bi o dobičku družbe
Elektroservisi, d. d., za leto 2010
(in s tem o participaciji zaposlenih
pri dobičku) govorili numerično.«
Predsednik sindikata
Gregor Senčar
KDO DOGAJA
Do izida prihodnje številke
našega časopisa, bo okrogel
življenjski jubilej praznoval
Bojan Režek.
Slavljencu čestitamo in mu želimo
lepo praznovanje.
Čestitamo tudi vsem sodelavcem
– jubilantom, ki imajo za seboj že
dolgo profesionalno pot v našem
podjetju:
• 20 let: Matjaž Jagodic
• 30 let: Frančišek Zupančič
• 30 let: Marjan Gregorič
V preteklih treh mesecih so odšli:
Iz enote Kovinarstva:
Marjan Kosec
Iz Marketinga:
Nejc Štefančič
Iz enote Gradnje:
Lado Bregant
David Janič
Iskrene čestitke družini
Lindič ob rojstvu sina
Aljaža, družini Humar
ob rojstvu hčerke
Klavdije, družini Podlogar
ob rojstvu sina Ivana in
družini Janič ob rojstvu
sina Davida.
Aljaž Lindič
Sebastjan Lindič, Matej Janič
19
POHVALE IN ZAHVALE
Pohvala za majsko številko
časopisa Elegra
Najlepša hvala za vaš časopis
Elegra.
Časopis je zelo v redu in vsi, ki sem
jim ga pokazal, so ga pohvalili.
Upam, da bom dobil še kakšno
številko.
Hvala in tako naprej.
Franc Kerin
Uredniki smo ponosni na naš časopis
Pohvala ob končnem STP-ju za
objekt RTP Beričevo
»Kot vodja projekta ali
nadzornik za elektro dela z
Elektroservisi sodelujem že
več kot 10 let. RTP Kleče, RTP
Beričevo, TE Brestanica, DV
2 × 110 kV Beričevo TE –TOL,
priključni DV za HE Blanca so
objekti, na katerih sem dodobra
spoznal, kaj pomeni imeti
izvajalca, ki ima strokovne kadre,
znanje, izkušnje, mehanizacijo,
optimistični pristop do reševanja
problemov in težav, ko ne
gre vse po načrtu. Upam, da
bodo Elektroservisi vse naštete
vrline obdržali tudi v bodoče v
zadovoljstvo sebi in naročnikov.«
Lep pozdrav,
Primož Čižman,
inženir, specialist za nadzor RTP
20
Desno Primož Čižman v RTP Beričevo
ELEKTROSERVISI V MEDIJIH
Delo, 15.6.2010
Novinarka je v članku obravnavala
narkomansko problematiko
v Kranju in kot primer vzela
propadajoči Hotel Jelen. To je
naredila samovoljno in brez
predhodnega pogovora z nami
in preverbe dejstev z naše strani.
Naknadno po enem tednu se
je sicer obrnila tudi na podjetje
Elektroservisi, ki smo lastniki tega
objekta, vendar naši odgovori niso
Finance – Kovinska industrija,
7.5.2010
Ponovno se je z vprašanji o
spopadanju s krizo, tehnoloških
novostih in priložnostih jeklenih
konstrukcij v gradbeništvu na
nas obrnil Dušan Matičič urednik
priloge Kovinska industrija pri
časniku Finance. Direktor Ivan
Hozjan je predstavil strategijo
bili nikoli objavljeni. V odgovorih
smo pojasnili, da delamo vse kar
je v naši moči, da bi onemogočili
dostop do objekta, da sodelujemo
s policijo in da želimo čim prej
začeti z rušenjem obstoječega in
gradnjo novega objekta. Začetek
del pa je žal povezan z izdajo
pravnomočnega gradbenega
dovoljenja.
podjetja na temu področju,
o protikorozijski zaščiti je
spregovorila vodja projektive
Laura Grad. O novostih v 3D
projektiranju in modeliranju
sta spregovorila strokovnjaka
iz naše proizvodne dejavnosti
Kovinarstvo – direktor Matej Janič
in konstruktor Aleš Kuzma.
Elektro novice, poletje 2010
Verjetno najpomembnejša
investicija podjetja Elektro
Ljubljana, d.d. v letošnjem letu
je kablovod 110 kV Litostroj Šiška. Gospod Anton Avčin je v
članku med drugim omenil tudi
vse odgovorne za polaganje in
dosledno omenil tudi našega
sodelavca Bojana Stipaniča,
ki je bil zadolžen za nadzor
pri polaganju kabla. Tokrat se
je podjetje Elektro Ljubljana
odločilo samo položiti 110 kV
kabel, montažo 110 kV kabelskih
končnikov pa so zaupali našim
izurjenim monterjem.
Naš stik, julij-avgust 2010
V temi meseca so se novinarji poletne številke
revije slovenskega elektrogospodarstva Naš stik
odpravili na poletna gradbišča. Na obisku v RTP
Divača so naleteli tudi našega vodjo projekta na
tem objektu Jerneja Zupana. Ta jim je postregel
z nekaterimi podatki o jeklenih konstrukcijah.
Dodal je še svoje vtise z delovišča.
21
INFO KOTIČEK
Navigacija na mobilnem telefonu
Navigacija na mobilnem telefonu
je z razvojem telefonov z
vgrajenim GPS sistemom možna
že nekaj časa, vendar je Nokia
šele pred kratkim omogočila
brezplačen prenos zemljevidov.
Nova storitev je na voljo na njihovi
strani www.nokia.si za vse njihove
modele telefonov, ki imajo vgrajen
GPS. . Nekateri modeli: E52, E55,
E66, E71, E72, E75,N79, N97, N86,...
Preden si naložite zemljevide,
potrebujete programsko opremo
PC suite. Najdete jo na: Podpora/
Programska oprema. Tam
izberete »Naložite si Nokia PC
suit« In sledite navodilom. Da bi
naložili pravo verzijo programa,
morate v seznamu izbrati svoj
model telefona. Če veste, da vaš
telefon podpira te aplikacije, pa
ga v seznamu ne najdete imate
dve možnosti: 1. izberete model
iste serije, starejše izdelave (npr.
namesto N79 izberete N) ali 2.
greste na matično stran
www.nokia.com in tam poiščete
svoj model telefona in ustrezno
Slika 1
verzijo programa.
Nato kliknete samo še gumb
»Naloži« in program shranite na
svoj računalnik.
Shranjen program nato zaženite in
sledite navodilom za Namestitev. Drugi korak so zemljevidi. Na
spletni strani pod Storitve in
aplikacije/Ovi Zemljevidi kliknite
gumb za »Prenesite brezplačne Ovi
Zemljevide« in v spustnem meniju
Izberite svoj telefon (slika 1). Če v
meniju ne najdete svojega modela
telefona, imate možnost dodatne
izbire, če kliknete v kvadratu pod
telefoni povezavo v zeleni barvi
»obiščite podporo za Zemljevide«.
Ko ste izbrali telefon, samo še
kliknete »V redu« in naložite
zemljevide na svoj računalnik.
Da boste zemljevide lahko
uporabljali, morate vse skupaj
naložiti še na svoj telefon. To
storite preko povezave telefona z
računalnikom, tako da zaženete
program PC Suite.
V zavihku Datoteka najdete ukaz
»Namesti aplikacije« (slika2).
Slika 2
Odpre se vam novo okno, kjer v
seznamu na levi strani poiščete
program maps_... in ga prenesete
na telefon (slika 3).
Zdaj pa samo še trening uporabe
zemljevidov in navigacije
na telefonu. Vendar pozor!
Zemljevidi in uporaba navigacije so
brezplačni, če jo uporabljate brez
povezave. Če pa se vaš telefon
poveže na omrežje, boste plačali
povezavo po ceniku za prenos
podatkov. Za osnovno delovanje
povezave ne potrebujete, brez
nje boste namreč prikrajšani le za
storitve cestnih poročil in nekaterih
aktualnih podatkov.
Za konec še en nasvet: pametno
je vsake toliko časa priklopiti svoj
telefon na računalnik in nanj
naložiti posodobitve. Odkrili boste,
da posodobljen telefon omogoča
dodatne in dopolnjene funkcije.
Luka Paulini
Slika 3
ŠALA MALA
Policaja najdeta 4 bombe.
Med vožnjo se jima kotalijo po
prtljažniku, pa pravi prvi:
» Kaj če katera eksplodira?«
Pa odgovori drugi:
»Bova pa rekla, da sva našla
samo tri!«
***
Sine očetu: »Ati, ali je res, da po
nekod v Afriki moški ne poznajo
svojih žen dokler se ne poročijo
z njimi?«
Očka nazaj: »Sine, to je povsod
tako.«
22
Za najin zadnji prepir sem si bil
kriv sam. Žena me je vprašala, kaj
je na televiziji.
Rekel sem, da prah.
***
Na javnem razpisu za barvanje
ladje Queen Mary dobi posel Janez
iz Sp. Dupleka. Pride nadzornik
na teren, da preveri kako je
prebarvana ladja in pregleduje
debelino nanosa, število slojev,
natančnost barvanja itd. Z ene
strani je vse v redu. Pogleda še z
druge strani in vidi, da druga stran
še sploh ni pobarvana.
»A vi znate brati pogodbe gospod
Janez?«
»Seveda, seveda da znam.«
»Pa zakaj ste pa potem pobarvali
samo eno stran ladje?«
»Pa znate vi brati pogodbo? V
pogodbi je lepo napisano, da k
barvanju ladje pristopata z ene
strani izvajalec Janez, s.p., Sp.
Duplek in z druge strani investitor.
Tako da izvolite pobarvat svojo
stran ladje ali pa bomo sklenili
aneks k pogodbi.«
Rudi Krampač
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradnega kviza iz prejšnje številke je: »VISOKO, VIŠJE,
NAJVIŠJE«. Glavna nagrada je komplet kopalnih brisač, ki jih prejme
gospod Bojan Lukavečki. Praktične nagrade iz našega promocijskega
programa prejmejo: Roman Čremožnik, Srečo Grojzdek, Metka Kudič,
Tone Mavri. Vsem nagrajencem iskrene čestitke.
Geslo rešene križanke zapišite na dopisnico in jo pošljite na naslov:
Elektroservisi d.d., Uredništvo Elegre, Dobrave 6, 1236 Trzin ali pa
po elektronski pošti na: [email protected] s pripisom: za nagradno
križanko do vključno 15.10.2010. Med vsemi prispelimi odgovori bomo
izžrebali 4 praktične nagrade iz našega promocijskega programa ter
eno glavno nagrado presenečenja.
Rudi Krampač
Francija smo opremili za dopust
23
`