Megavat 31/2011 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

Megavat tiskamo na recikliranem papirju
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA
INTERVJU: DIREKTOR TE-TOL BLAŽ KOŠOROK
REMONT GENERATORJA 1
BONITETA ZA PROIZVODNJO TOPLOTE
številka 31 / september 2011
TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA
uvodnik
2
Odprimo energetske meridiane
Ostati nevtralen pri valu sprememb, ki so se začele dogajati že v času pred
dopusti, je za moje pojme čista utopija. Pravijo, da moramo naše možgane programirati z dobrimi sporočili, če želimo, da si z negativizmom ne otežujemo
razmer, v katerih se nahajamo. Reprogramiranje naših prepričanj žal ni tako
enostavno, kot je na primer kemijski pojem nevtralizacije.
Le kako naj nevtraliziram informacije, da Slovenija jadra v brezvetrju (beri
brezvladju) in da smo obtičali na mestu, brez potrebnih reform, brez potrebnih
državnih poroštev za okrepitev investicij in še česa. O konfuznem stanju na
ministrstvih zaradi nastale situacije pa bolje, da niti ne razmišljam. Čeprav bo
verjetno lahek vetrič po predčasnih volitvah v začetku decembra malo premaknil »našo jadrnico«, pa kakšnih bistvenih sprememb na bolje še nekaj časa ne
pričakujem - isto zamegljena perspektiva.
Irena Debeljak
Nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. Generator 1 na primer na prvi pogled ni
kazal, da se globoko v njem dogaja nekaj, kar se ne bi smelo. Pogled pod mikroskopom (beri generalni remont) je odkril, da v njem prihaja do delnih razelektrenj. Delna površinska razelektrenja v statorskem navitju smo uspeli odpraviti in tako pravočasno preprečili popolni preboj in uničenje izolacije. Pogled na generator bi bil v tem primeru seveda spet drugačen.
Tudi človek je na prvi pogled drugačen, kot če bi ga pogledali pod mikroskopom (beri če bi brali
njegove misli). Od dejstva, da z novim večinskim lastnikom prihajajo tudi nova »razelektrenja«
ali »naelektrenja« v našo družbo, se ne moremo izolirati. Z iskanjem sinergijskih učinkov začenjamo reorganizacijske procese, s katerimi želimo skupaj z našim večinskim lastnikom Energetiko Ljubljana optimizirati delovanje in poslovanje obeh družb. Zaenkrat se s tem dejstvom soočamo z mešanimi občutki, najbolj seveda tisti, ki so se znašli v procesu prehoda v skupne službe
na Javni holding Ljubljana. Želimo si, da bo čas spremenil tudi ta pogled – najprej s čustvenega
na razumskega in nam ponudil pozitiven razgled.
»Energetsko polje« sleherne entitete se venomer spreminja. Na valovanje energije pa lahko vplivamo s svojo energijo, dobro ali pa slabo. Zato bodimo kreativni in poskrbimo za kvaliteto valovanja; ne čakajmo na mestu, kot se to dogaja naši državi. Pozitivno usmerimo naše misli, kajti
energija naših misli ima velik vpliv na nas same in s tem na kakovost našega življenja. Poskrbimo, da se nam odprejo »energetski meridijani«, kjerkoli že smo, v dobrem ali slabem.
Foto na naslovnici:
Generator 1
Časopis MEGAVAT
izdaja
Termoelektrarna
Toplarna
Ljubljana, d.o.o.
Toplarniška ulica 19
Ljubljana
Uredniški odbor
Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič,
Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija:
Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič
Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL,
Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o.
Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected]
aktualno
3
NEP naj ne bo samo spisek želja
Doris Kukovičič Lakić
Čeprav je zaslediti očitke, da je nov Nacionalni energetski program (NEP) s svojimi
dobrimi 200-mi stranmi predolg, da ne vsebuje ocene stanja, da ima še premalo razdelano področje obnovljivih virov energije
(OVE) in da še vedno pretežni delež električne energije zagotavljata jedrska in premogovna tehnologija, so si avtorji in kritiki,
ki so sodelovali na Energetskem forumu o
NEP-u v Celju, enotni, da je bistveno boljši
od prejšnjega in da ga ne gre enačiti s spiskom želja. Za to bo odgovorna kar vlada,
saj bo morala o realizaciji programa letno
poročati.
Udeleženci omizja so se zadržali pri ključnem vprašanju – financiranju programskih
naložb. NEP za obdobje do leta 2030 predvideva od 25 do 29 milijard evrov naložb,
med njimi največje v nove elektrarne, zatem
v posodobitev in gradnjo omrežja ter v povečanje energetske učinkovitosti.
Direktor GEN Energije Martin Novšak je
mnenja, da se za trajnostne projekte zasebni, tuji investitorji praktično javljajo kar
sami, medtem ko je bil direktor TE-TOL
Blaž Košorok bolj skeptičen in kot pomembnejši razlog izpostavil težave z umeščanjem
energetskih objektov v naš prostor. Z njim
Direktor TE-TOL je opozoril, da je za doseganje ciljev pomembno, da se NEP
čim prej sprejme in začne izvajati, a da je še pomembneje, da se čim prej
sprejme nov Energetski zakon, saj kot pravi, nas tudi »policaj ne bo kaznoval
po nacionalnem programu za zmanjševanje prometnih nesreč, temveč po
zakonu o varstvu v cestnem prometu«.
se je strinjal tudi Djordje Žebeljan iz HSE,
ki meni, da so pri tem še posebej občutljive
OVE naložbe, zato jim najbrž NEP ne posveča dovolj pozornosti. Tudi po mnenju Janeza
Kopača, direktorja Direktorata za energijo,
razen na področju fotovoltaike, (še) ne gre
računati na zasebna vlaganja, bo pa ekonomičnost projektov pomemben kriterij za odločanje o naložbah.
PPE-TOL novičke
Ponudbe za LOT 1 že »doma«, za LOT 2 na poti
Doris Kukovičič Lakić
Ponudbe za dobavo plinskega turboagregata in utilizatorja (LOT 1), najpomembnejše
tehnološke opreme za plinsko-parno enoto, so prispele sredi avgusta. Na povabilo
k oddaji ponudb za ta najobsežnejši sklop
investicije so se odzvali štirje, predhodno
kvalificirani ponudniki, in sicer konzorcij
Rudis Siemens, konzorcij Riko Inea, avstrijski EMC & PORR in nemški Kraftanlagen
München.
Prejete ponudbe se sedaj podrobno preučujejo, zatem bodo ponudniki povabljeni k
tehničnim pogajanjem, po uskladitvi vseh
tehničnih podrobnosti pa še h komercialnim pogajanjem ter oddaji končnih in »last
and best bid« ponudb. Pogodba z izbranim
dobaviteljem za LOT 1 bi bila lahko sklenje-
na nekje konec prvega tromesečja leta 2012.
Razpis za drugi najobsežnejši sklop investicije, to je dobava parnega turboagregata (LOT
2), je v polnem
teku – po objavi
razpisa v juliju
smo sredi avgusta
za prevzemnike
razpisne dokumentacije izvedli
ogled gradbišča,
njihove ponudbe
pa pričakujemo v
začetku novembra.
Med potencialnimi
dobavitelji opreme
za plinsko-parno
enoto vlada veliko
zanimanje.
4
intervju
»Strah, da z novim lastnikom prihaja
nov bič, je popolnoma odveč«
Pogovor z Blažem Košorokom, direktorjem TE-TOL
Doris Kukovičič Lakić
pogovarjala z direktorjem Blažem Košorokom. Če zapišem zgornjo resnico malo drugače: »Rast je pomembna stalnica v našem
življenju«, ali bi jo lažje sprejeli?
TE-TOL ima novega večinskega družbenika, JP Energetiko Ljubljana (Energetiko).
Kaj ta lastniška povezanost pomeni za nadaljnje poslovanje toplarne?
Nevidni partner ali družbenik TE-TOL je
bila Energetika vseskozi, tako oni pri nas,
kot mi pri njih. Lastniška povezanost je sedaj le formalizirala te nevidne niti, ki so bile
prisotne že od samega začetka. Kar se pa
tiče vidnih stvari, je to zagotovo nek signal
javnosti oz. deležnikom (v primeru plinsko-parne enote predvsem našim kreditodajalcem), da smo v našo lastniško strukturo
dobili močnega finančnega partnerja, ki nas
je sposoben podpreti pri poslovnih odločitvah, kot tudi pri samem poslovanju.
Država naj bi skladno s programom prodaje in menjave poslovnih deležev do konca
leta 2013 prodala še preostalih 15 odstotkov, ki jih ima v TE-TOL…
Država Slovenija ima opcijsko pravico, da
jeseni leta 2013 ta delež v celoti prepusti
Energetiki, ki plača za to vnaprej dogovorjeno kupnino in da ta tako postane edini oz.
100-odstotni družbenik TE-TOL.
Blaž Košorok
»Spremembe so edina stalnica v našem življenju…« Kolikokrat smo že slišali te in
podobne besede? Velikokrat, morda prevečkrat, da bi se nas zares dotaknile? Ko pride
do pomembnejše spremembe, pričakovane
ali ne, ki poseže v naše delo, naš intimni svet,
ga spremeni, morda zamaje, včasih celo poruši; takrat nam priznavanje ali zavedanje o
tej resnici bistveno ne pomaga. Spremembe
nam predstavljajo večji problem, kadar nas
obvladujejo strahovi, zato raje okolje prilagajamo sebi, namesto sebe okolju. Pa vendar,
vsaka sprememba pomeni novo rast. Raste
namreč vse okoli nas: rastejo naši otroci,
naše vedenje, rastejo tudi drevesa, celo stavbe,… In raste TE-TOL. O najbolj aktualnih
rasteh ali spremembah v naši družbi sem se
Ali je glede na trenutno, če rečeva politično
situacijo v državi možno, da se strategija
prodaje državnih deležev ne bo izvajala v
skladu z načrti?
Ne, to je dogovor med državo in Energetiko.
V kolikor npr. država ne bi želela uveljaviti svoje že omenjene opcijske pravice, bi jo
uveljavila Energetika in obratno. Poti da ali
ne ni, skladno s pogodbo je mogoča le ena
pot in to je, da Energetika postane stoodstotni lastnik družbe TE-TOL.
Časovno gledano je to torej leto 2013 in nič
prej ali kasneje?
Skladno s programom Vlade RS je to leto 2013.
Zatem bo JPE postala edini družbenik
TE-TOL. Bo šlo še vedno za odnos lastnik
intervju
- družba ali bo že mogoče govoriti o povezovanju, pripojitvi ali celo spajanju obeh
družb?
Moramo ločiti lastniško povezanost. V tem
trenutku imamo dva družbenika, državo
in Energetiko, konec leta 2013 bomo imeli
samo enega, to je Energetiko. Seveda gredo
nekateri razmisleki v to smer, da bi se ti dve
družbi v smislu ekonomskega poslovanja še
bolj približali ena drugi. Ker gre za zaključen, enovit tehnološko-ekološki sistem, je
naše poslovanje že tako precej prepleteno
- na strani imamo proizvodnjo energije, na
drugi distribucijo. Zakon o gospodarskih
družbah sicer opredeljuje več načinov povezovanja družb, od pripojitve, spojitve…, a v
tem trenutku o pravno-formalni obliki še ne
moremo govoriti. Lahko rečem le, da gredo
razmišljanja v to smer, da bi se TE-TOL in
Energetika nekoč povezala v en sistem. Tako
kot sta že bila.
skrbljenost, kaj bi se lahko z eno ali drugo
družbo zgodilo?
No, poznamo tudi drugo vrsto prevzema,
to je prijateljski prevzem, pa vendar mislim,
da v tem kontekstu ne moremo govoriti o
klasičnem prevzemu. Dejstvo je, da smo s
strani Energetike obvladana družba, da se
tudi njihovo knjigovodstvo, poslovne bilance itd. gledajo kot konsolidirane bilance nas
in njih. To je dejstvo. Da bi pa šlo pri tem za
taktičen prevzem ene družbe nad drugo, ne
moremo govoriti. Gre za strategijo, ki je bila
že pred časom zastavljena in o čemer sva govorila že pri prejšnjem vprašanju – postaviti
nek enovit sistem, ki bo zagotavljal celovito oskrbo z energijo. Gre za ključni družbi,
sposobni in odgovorni za sedanjo in bodočo
energetsko oskrbo Ljubljane in tudi širše.
Moje vprašanje ni bilo usmerjeno na vrsto
prevzema, temveč na to, ali dejstvo, da si
TE-TOL in JPE med seboj nista konkurenčNekoč ali lahko govorimo o konkretnejši
ni družbi (da preprosto povedano ena brez
letnici?
druge ne moreta), predstavlja pomembno
Nekoč. Pred tem povezovanjem, horizonprednost pri aktivnostih povezovanja oz.
talnim, vertikalnim, kakršnimkoli že, smo
iskanja sinergij…
si zadali, da poiščemo čim več sinergij med
V vsakem prevzemu si prevzemnik poišče
družbama. S kolegom
tarčo, če tako rečem.
Draškovićem, direkOni so to tarčo zelo
torjem Energetike, sva
dobro spoznali, že
Energetika je že vseskozi
že pred časom idenskozi vsakdanje poslonevidni partner ali družbenik
tificirala te sinergije,
vanje, ne nazadnje pa
TE-TOL. Lastniška
veva, da so na več potudi pri podrobnem
dročjih vidne oz. da
pravnem in finančpovezanost je le formalizirala
jih je možno izpeljati,
nem pregledu, ki je bil
te nevidne niti.
pri čemer gre preddel programa prodaje
vsem za sinergije na
oz. menjave poslovnih
področju vzdrževanja,
deležev. Energetika se
od strojnega, elektro do gradbenega vzdrje ves čas zavedala, da kupuje poslovni deževanja…. V tem primeru gre predvsem za
lež družbe, ki je zelo dobro organizirana in
storitve, ki jih lahko TE-TOL ponudi Enerurejena. In seveda družbe, ki ima zaradi pogetiki. Druga sinergijska priložnost je proložaja na trgu ali odvisnosti od enega enerdaja električne energije v smislu skupnega
genta v zadnjem letu tudi težave. Poslovni
nastopa na trgu, iz česar lahko izhajajo tudi
rezultat zadnjega leta ne kaže lepe slike. Vsi
nekatere tehnološke bonitete; potem so tu
vemo, da je cena električne energije zelo nizsinergije v storitvah, ki jih opravlja laboraka v primerjavi z normalnimi obdobji, če
torij itn. Povezovanje dveh družb v eno pa je
lahko tako rečem, ki smo jih bili vajeni do
korak, pri katerem se ne moremo in ne smeleta 2008. Cene energentov rastejo iz dneva v
mo preuraniti. Tega ne moremo narediti z
dan, po drugi strani pa ni zaznati dviga cene
danes na jutri. Potreben je trezen premislek,
električne energije. Strahu pred tem, da bi s
ideja pa je, kot sem že rekel, da bi bil ta sistem prevzemom Energetika maksimizirala
tem nekoč spet pod eno streho.
svoj dobiček na račun TE-TOL, seveda ni.
To tudi ni smisel javnih podjetij. TE-TOL
Ljudje lahko beremo o različnih prevzeje subjekt zasebnega gospodarskega prava, s
mih doma in po svetu. Ali bi lahko rekli,
tem da ima družbenika, ki izhajata iz javneda ravno to, da sta TE-TOL kot proizvodnja
ga prava. Ne glede na to, TE-TOL z elektriko
in JPE kot distribucija soodvisen tehnolosodeluje na milijonskem trgu, glede toplote
ško-ekološki sistem in si nista medsebojno
pa smo skupaj z Energetiko monopolisti.
konkurenčni družbi, pri njunem povezovaZaposleni imajo vrhunska specifična znanja
nju predstavlja prednost ter zmanjšuje zain strah, da bo zdaj prišel nov lastnik in z
5
6
intervju
njim nov bič, je popolnoma odveč, in tudi
sam vstop Energetike v TE-TOL ni bil namenjen temu. Daleč od tega.
računovodske storitve, fakturiranje, kadrovske storitve in zagotavljal strokovno IT pomoč.
Prihaja pa do velike spremembe v kadroKaj to pravno-formalno pomeni za zapovski strukturi TE-TOL, to je do prenosa
slene, ki bodo prešli na holding?
podpornih služb v skupne službe Javnega
TE-TOL bo njihov formalni delodajalec še
holdinga Ljubljana, ki je lastnik našega veeno leto. Skladno z našim PKP-jem in Začinskega lastnika…
konom o delovnih razmerjih bodo ohranili
Da, ampak moramo ločiti dva procesa. Eno
enak položaj še eno leto, kolikor je po naši
je udejanjanje strategije države, ki se umika
PKP minimalni rok za ohranitev vseh praiz lastništva družb, ki zanjo ne predstavljavic, ki so jih imeli v TE-TOL. Statusno pravjo kapitalske naložbe, ampak zgolj in samo
no se socialni položaj zaposlenih, ki prehaportfeljsko naložbo, to je naložbo, ki jo najajo na holding s 1. 1. 2012, ne bo poslabšal.
meravajo v nekem doglednem času odproNi namen prenosa podpornih služb to, da bi
dati. In mednje spada tudi TE-TOL – prvi
bila služba kogarkoli ogrožena.
korak je bil storjen, ko je Energetika z državo zamenjala svoj delež v Geoplinu za delež
Torej ne gre pričakovati poslabšanja socialv TE-TOL. Drugo pa gre za proces, ki teče
nega položaja teh zaposlenih?
na ravni Javnega holdinga Ljubljana in v
Ne. Treba se je zavedati, da zaposleni v TEta javni holding povezanih javnih podjetij,
-TOL zapadejo pod pravice, ki jih ureja
med katera spada tudi
kolektivna pogodba
Energetika. Ideja, ki je
elektrogospodarstva.
stara približno dve, tri
Zaposleni, ki prehajajo
Moja ključna skrb je, da
leta, je, da bi bile vse
na holding, bodo zaposkrbim, da bodo zaposleni v
podporne službe teh
tem zapadli pod druge
javnih podjetij prekolektivne pogodbe in
podpornih službah k novemu
nesene pod eno kapo.
v posamičnih primedelodajalcu prešli s kar se da
Na podlagi tega, da je
rih bo prišlo do dolonajveč informacijami in brez
sedaj Energetika stočenih sprememb, kot
pila v našo lastniško
na primer do zmanjobčutka ogroženosti.
strukturo, se bodo
šanja števila dni lenaše podporne službe
tnega dopusta. Te pra(finančna, računovodvice bodo nekaterim
ska in kadrovska služba ter služba za inforzmanjšane, ne bo pa se zmanjšala plača.
matiko), tako kot so se njihove, prenesle na
skupni holding. Gre za pravni prenos teh
Po eni strani se TE-TOL sooča s sprememslužb - TE-TOL jih bo na nek način odsvojil,
bo lastniške in organizacijske strukture, po
izločil iz obstoječe organizacijske strukture
drugi pa je pred njim največja naložba doin prenesel na Javni holding Ljubljana, ki bo
slej – postavitev plinsko-parne enote. Prepotem te storitve izvajal za TE-TOL.
cej težko oz. zahtevno obdobje…
Zagotovo je zahtevno, tudi težko in stresno,
Ampak zakaj? Čemu je to potrebno?
predvsem za zaposlene, ki bodo odšli iz te
Gre za strategijo poenotenja poslovnih prodružbe, ne da bi si to tudi sami želeli. Moja
cesov na ravni lastništva družbe in s tem za
ključna skrb je zato, da poskrbim, da bodo
racionalizacijo oz. optimizacijo poslovnih
prešli s kar se da največ informacijami in
procesov v obeh družbah. Kot že rečeno, te
brez občutka ogroženosti.
storitve za našega večinskega lastnika opraProjekt plinsko-parne enote pa je po druvlja Javni holding Ljubljana – javna podjetja
gi strani res najpomembnejši projekt naše
Energetika Ljubljana, Snaga, VO-KA in LPP
družbe. Projektne aktivnosti tečejo v sklaso svoje podporne službe na holding prenedu s pričakovanji. Najpomembneje je, da je
sle že pred dvema letoma.
poleti prišlo do razpisa in oddanih ponudb
za LOT1, to je za glavno tehnološko opremo
Prenos služb naj bi se realiziral s 1. 1. 2012.
– plinsko turbino z utilizatorjem. V fazi razKako bo potem potekalo nadaljnje sodelopisa je LOT 2 (dobava parne turbine), kmavanje?
lu pa se bo pristopilo š k pripravi razpisne
Na podlagi pogodbenega odnosa med nami
dokumentacije za LOT3 (rekonstrukcija rein Javnim holdingom Ljubljana, torej na
zerv, ELKO, črpališče).
podlagi pogodbe o opravljanju storitev.
Holding bo za TE-TOL konkretno opravljal
Investicijski program sicer ne predvideva
intervju
državnih poroštev, a ker bi bila ta za izvzdržen tudi brez državnih poroštev. In to
vedbo projekta zelo dobrodošla, ste oddali
je. Da je to tudi državno pomemben projekt,
vlogo zanje in v teku naj bi bila priprava zapa daje kreditodajalcem dodatna zagotovikona o poroštvih.
la, da za tem stoji nek močen partner. Zato
Preden odgovorim na to, je pomembneje,
smo si v zadnjem letu in pol prizadevali za
da se pogovorimo o tem, kakšna je finančna
pridobitev državnih poroštev. Naša vloga je
konstrukcija projekta.
zdaj v fazi, ko se mora
Celoten projekt je oceza potrebe priprave
njen na 134 mio EUR,
zakona o državnih poPovezovanje dveh družb v
od tega naj bi se za ¾
roštvih, ki ga pripravieno je korak, pri katerem
vrednosti
zadolžili,
jo na Ministrstvu za fiza okvirno 60 mio pri
nance (in ga na koncu
se ne moremo in ne smemo
Evropski investicijski
sprejme parlament),
preuraniti.
banki in za 60 pri koo projektu PPE-TOL
mercialnih bankah,
izreči resorno ministrvire financiranja pa
stvo, to je Direktorat
so lahko ponudili tudi ponudniki opreme.
za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo.
Samo pregledovanje ponudbe za LOT1 in
LOT2, ki skupaj predstavljata 70 odstotkov
Ali trenutna politična situacija lahko vplivrednosti projekta, je izredno težko delo.
va na časovni potek teh aktivnosti?
Strokovno gledano me ne skrbi, ali bodo koRoka za to seveda nimamo, je pa dejstvo, da
legi, ki delajo na tem projektu, podali pravo
trenutna politična situacija z vidika izvajatehnično oceno, posebno pozornost pa monja aktivnosti na področju državnih pororamo in jo posvečamo temu, da bo finančna
štev zagotovo ni spodbudna. Kot že rečeno,
konstrukcija omogočila normalno poslovatrenutno je v fazi priprava celovitega mnenja
nje družbe in njen nadaljnji razvoj. To je najo PPE-TOL, ki ga za potrebe priprave zakotežji del, ki smo se ga lotili izredno natančno
na o poroštvih pripravljajo na Direktoratu
in predstavlja tisti pomembnejši del pri ceza energijo. Čeprav si bomo prizadevali,
lotni investiciji – kako v teh finančno težkih
konkretnejših razgovorov pred formiranjem
časih zagotoviti dodatna sredstva. Državna
nove vlade najbrž ne gre pričakovati. A ne
poroštva smo imeli v uvidu že prej – ob izglede na to, aktivnosti na projektu PPE-TOL
delavi investicijskega programa smo se pomorajo pospešeno naprej, prve podpisane
govarjali o prednostih in slabostih, ampak
pogodbe, to je za LOT 1, pričakujemo v prsmo rekli, da mora biti projekt finančno
vih mesecih prihodnjega leta.
7
Poenotenje poslovnih procesov
že poteka na ravni
implementacije celovitega informacijskega sistema
SAP, kot temeljnega podpornega poslovnega
sistema družbe. V
ta namen potekajo
tudi delavnice za
različna vsebinska
področja.
eko-generacija
8
Boniteta za proizvodnjo toplote
Irena Debeljak
Konec julija letos, v času dopustov, je dobil
svoj pravni obstoj Pravilnik o podatkih o
dejavnostih in emisijah toplogrednih plinov za naprave, ki so vključene v trgovanje
s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
Neformalni rok za oddajo zahtevanih dokumentov je bil začetek avgusta, ker bi bilo
v primeru postavitve roka vse skupaj v neskladju z Zakonom o varstvu okolja. A za
zamudo objavljenega pravilnika enkrat za
spremembo ne smemo kriviti našo državo,
temveč je krivda nastala na strani Evropske komisije, ki ni pravočasno podala pravil
za podelitev brezplačnih pravic do emisije
ogljikovega dioksida (CO2). Kljub temu smo
lahko zadovoljni, da bomo zaradi proizvodnje toplote v obdobju od 2013 do 2020 imeli določene bonitete. Kot soproizvodnja je v
kjotskem obdobju žal nismo bili deležni.
Aktivnosti na pridobivanju podatkov o
dejavnostih naše družbe
Ministrstvo za okolje in prostor nam je konec maja predstavilo, kaj vse bomo morali
Katere
številke lahko
pričakujemo?
CL
PA
TOL
TE-
A
TIK
R G E L J A N At e r )
E
N
E L JUB tribu
(dis
RA
E
Eunon
TO
PL
TS
OT
A
koučinkovita soproizvodnja upravičena do
brezplačne dodelitve pravic za proizvodnjo
toplote. Torej so bili vsi podatki, ki smo jih
morali vpisati, povezani z meritvami toplote
in to v obdobju od 2005 do 2010. V »hiši«
smo vedeli, koliko proizvedemo toplote, a
podatke o tem, kam se distribuira toplota,
smo morali pridobiti od našega novega večinskega lastnika. Z Energetiko Ljubljana
smo na tem področju res dobro sodelovali.
Brez večjih problemov so pobrskali po arhivu računov in nam podali podatke o distribuciji toplote zasebnim gospodinjstvom
in ostalim priključenim na vročevod, ter o
odjemalcih naše količine tehnološke pare.
Potrebno je bilo namreč ločiti, kateri so naši
porabniki in ali sodijo med sektorje, ki so
izpostavljeni visokemu tveganju premestitve
emisij CO2 (carbon leakage-Cl) ali ne (non
Cl). Čim več toplote bi »izvozili« tistim z
oznako Cl, več brezplačnih pravic do emisije CO2 bi lahko dobili. Zraven pa je bilo
potrebno še ugotavljati, ali so uporabniki
naše toplote v trgovalni shemi z emisijskimi
pravicami CO2, kajti, če bi bili, potem tista
»izvožena« toplota
ne bi šla v kvoto za
pridobitev brezplačnih pravic do emisije
CO2 .
non-CL
CL
non-CL
+ gospodinjstva
pripraviti, če želimo pridobiti brezplačne
pravice do emisije CO2 . Tako smo lahko še
pred sprejetjem Pravilnika že vnaprej pripravljali podatke. Naša družba je kot viso-
Pripravili smo poročilo o izhodiščnih
podatkih (Excelova preglednica) in
pripadajočo prilogo
Metodološko poročilo s še dodatnimi prilogami. Potem smo
šli v postopek preverjanja teh podatkov.
S strani preveritelja
smo dobili pozitivno
pisno mnenje skupaj
s poročilom o preverjanju. Skladno s
pravilnikom smo preko el. pošte poslali navedena poročila in ulovili neformalni rok za
oddajo potrebnih dokumentov.
Na podlagi pretekle ravni dejavnosti (pre-
eko-generacija
tekla proizvodnja toplote) smo ugotovili,
da je za našo družbo bolj ugodno obdobje
od 1.1.2009 do 31.12.2010, kot obdobje od
1.1.2005 do 31.12.2008, ker je bila takrat
raven dejavnosti višja. Še dobro, da smo
morali podatke »samo« vnašati v Excelovo
preglednico, izračuni pa so bili narejeni »avtomatsko«.
Računi, ki smo jih morali obvladovati, so
povezani z izračuni emisij za zasebna gospodinjstva. Izračun emisij za toploto iz
visokoučinkovite soproizvodnje je vzet
iz»Guidanance Document n°6 on the harmonized free allocation methodology for
the EU-ETS post 2012: Cross- Boundary
Heat Flows« in je podoben formuli za izračun prihrankov primarne energije v direktivi o soproizvodnji 2004/8/ES
/ηref, topl
ηel
/ηref, el + ηtopl/ηref, topl
ηtopl
EmSPTE, topl = EmSPTE ×
9
SPTE
Em SPTE, topl
Em SPTE
ηtopl
η ref,topl
η el
η ref,el
soproizvodnja toplotne in električne energije
emisije alocirane toplote iz SPTE
skupne emisije zaradi vnosa goriva v SPTE
učinkovitost proizvodnje toplote
referenčna učinkovitost kotla kot samostojne
enote
učinkovitost proizvodnje električne energije
referenčna učinkovitost proizvodnje električne
energije brez SPTE
vilke (vsaj upam, da jih bo Evropska komisija potrdila), ki so prikazane v tabeli:
Čeprav bomo morali za naš proizvodni obseg po letu 2012 kupovati emisijske pravice
do emisije CO2, bo ta nakup manjši za šteTE-TOL, BREZPLAČNE PRAVICE
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
podnaprava za referenčno vrednost toplote, cl
18305
18305
18305
18305
18305
18305
18305
18305
218806
199278
179722
160194
140665
121137
101581
82052
podnaprava za referenčno vrednost toplote, non cl
zasebna gospodinjstva
Skupaj
58027
37541
20053
5570
0
0
0
0
295138
255124
218080
184069
158970
139442
119886
100357
povprečje:183.883
Toplota, ki se dovaja zasebnim gospodinjstvom, je za
usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na
ravni EU upravičena do posebne obravnave. Izračuni
zanjo temeljijo na obdobju 1. 1. 2005 - 31. 12. 2008.
Za leto 2013 se letno število pravic do emisije prilagodi za razliko. Ta odstotek je v letu 2014 90 %, vsako
naslednje leto pa se zmanjšuje za 10 odstotnih točk.
Količina brezplačno dodeljenih pravic se vsako leto
zmanjša z 80-odstotne količine, ki ustreza dodeljenim
pravicam za leto 2013, na 30 % te količine v letu 2020,
z namenom, da leta 2027 pravice ne bi bile več dodeljene brezplačno. Če je sektor ali del sektorja uvrščen
na seznam, določen s Sklepom Komisije o določitvi
seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES, ki veljajo za izpostavljene visokemu
tveganju premestitve emisij CO2 (Cl), se ti faktorji ne
uporabljajo, ampak se uporabi za celotno obdobje
faktor 1. Yulon spada med te sektorje.
10
kogeneracija
Remont v znamenju popravila
statorskega navitja generatorja 1
Anton Simončič
Montaža
generatorja 1
V letošnjem letu smo izvedli redni generalni
remont turbine in generatorja. Remont generatorja je potekal v skladu z načrtovanimi
aktivnostmi. Generator smo razstavili, demontirali ležaje, izvlekli rotor iz statorja, izvedli električne meritve izolacije statorskega
in rotorskega navitja, ugotovili stanje statorskega paketa ter izvedli remont ostalih komponent generatorja. Vsi rezultati meritev so
bili v skladu s predpisanimi parametri, razen meritve nivoja delnih razelektrenj. Že
v preteklosti smo namreč zaznali povečan
nivo delnih razelektrenj, ki je bil pri nazivni
napetosti (10,5 kV) od 25.000 do 110.000 pC
(piko kolonov, 1 pC = 1.10-12 As) po fazi.
v katerih so nameščene po dve palici statorskega navitja. Vseh 96 palic je izven paketa
v tako imenovanih glavah, povezanih v trofazno navitje. Generatorsko statorsko navitje ima 6 izvodov, trije izvodi so povezani v
zvezdo, kjer so nameščeni tokovni merilni
transformatorji za meritve in zaščito ter trije izvodi z vgrajenimi tokovnimi merilnimi
transformatorji, ki potekajo vse do odcepnega in blok transformatorja.
Razelektrenja, ki v izolaciji ne povzročajo popolne dielektrične porušitve izolacije,
imenujemo delna razelektrenja. Glede na
mesto nastanka jih delimo na površinske
(tudi v zraku) in notranje (praznjenje v materialu). V našem primeru gre za površinska praznjenja, ki so se pojavila na prehodu
palice navitja iz paketa oziroma v dolžini
preklopa prevodne in polprevodne zaščitne
izolacije. Pojav se časovno stopnjuje, v materialu pride do tvorbe vse večjih poškodb, ki
v končni fazi povzročijo popolni preboj in s
tem uničenje izolacije.
Uspešna sanacija okvare
Na podlagi navedenega smo se na tehničnem kolegiju dogovorili, da se izvede sanacija okvare spodnje palice v enajstem utoru
statorskega navitja. Za popravilo te palice je
Meritve pokazale povečan nivo delnih
razelektrenj
Predstavnika izvajalca remonta Končar
GIM Zagreb in EIMV sta opravila meritev
nivoja delnih razelektrenj, in sicer vsak s
svojo metodo. Eden izmed predstavnikov
je s svojo opremo določil zelo povečan nivo
razelektrenj v fazi W v utoru 11 na spodnji
palici statorskega navitja.
V poročilu so zapisali, da generator tudi kratkoročno ne more več zagotavljati zanesljivega in varnega obratovanja, zato so svetovali,
da se predvidi sanacija ugotovljene okvare.
Statorski paket generatorja 1 ima 48 utorov,
Napaka na navitju generatorja 1
bilo potrebno odstraniti še 21 zgornjih palic
statorskega navitja. V eni palici je 50 ploščatih žic, kar pomeni, da je bilo potrebno
odstraniti izolacijo na 44 spojih in odlotati 2.200 žic. Vse palice statorskega navitja
so bile prepeljane v tovarno Končar GIM
Zagreb na popravilo. Po končanih delih so
izvedli meritve vsake palice, nato pa jih pre-
kogeneracija
11
»Le glej, da boš
dobro »zašraufal«,
da ne bo kaj ven
odneslo.«
peljali nazaj v TE-TOL.
Sanacija oziroma popravilo statorskega navitja je potekala dva meseca in je bila končana konec avgusta. Po končanju sanacije je
EIMV opravil ponovne meritve nivoja delnih razelektrenj ter v poročilu zapisal, da je
bila sanacija uspešno izvedena, ter ocenjujejo,
da generator glede stanja el. izolacije ustreza
kriterijem za normalno obratovanje.
Vrednosti delnih razelektrenj po sanaciji so
se občutno izboljšale glede na začetno stanje, saj so razelektrenja padla
na vrednosti
Ogrevna toplota
okoli 15.000 pC po fazi. Električna energija
Tehnološka para
Po končani sanaciji statorskega
navitja je
izvajalec del sestavil generator, ki je bil po
zagonskih preizkusih v sredini septembra,
prvič po remontu, uspešno sinhroniziran na
elektroenergetsko omrežje.
Proizvodnja
Januar – avgust 2011
Štefan Šimunič
MWh
Ogrevna toplota
Lesna biomasa
Električna energija
Premog
Tehnološka para
Mazut
*
MWh
Proizvodnja TE-TOL januar – avgust 2011
* Od junija do avgusta je bil kotel
3 v rezervi in ni obratoval, zato
sokurjenje lesnih sekancev (lesne
biomase) ni bilo možno.
ton
Poraba goriva (energentov) za realizirano proizvodnjo
12
e-kogeneracija
Bo po 2015 odbila ura napravam v
vršni kotlovnici?
Primož Škerl
V okoljevarstvenem dovoljenju je zapisano,
da morajo naprave v vršni kotlovnici prenehati obratovati s 1. januarjem 2016 in v
obdobju med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom ne smejo obratovati skupno več
kot 20.000 ur. Glede na dejstvo, da imamo
še več kot 19.000 neizkoriščenih obratovalnih ur, ne bomo presegli zadnje predpisane omejitve obratovanju, a status zaprtja
z letom 2016 ni več daleč. In da našim napravam (parnima kotloma BKG in vročevodnima kotloma VKL) v nizkotlačni
kotlovnici (NTK) ne bi odbila ura po letu
2015, je potrebno najti rešitev za obratovanje »naše rezerve« tudi v prihodnje.
Meritve v vršni
kotlovnici
Dejansko se v režimu obratovanja ne bo nič
spremenilo - NTK bo po tem prelomnem
datumu za TE-TOL še vedno obdržal svoj
pomen rezervnega vira za primer izpada
soproizvodnih blokov, zato je ne bo mogoče enostavno razgraditi. Ker trenutno gorivo
mazut ne bo več primerno za uporabo zaradi
okoljskih zahtev, sta možni dve alternativni
gorivi: zemeljski plin in ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Obe gorivi bosta na voljo,
saj se bosta uporabljali tudi pri obratovanju
PPE-TOL (ELKO kot rezervno gorivo), vsako
gorivo pa ima svoje prednosti in slabosti. Zemeljski plin
ima zaradi svoje sestave ugodnejše emisijske vrednosti od
ELKO, vendar je za njegovo uvedbo v NTK potrebno
zgraditi dodaten plinovod v
dolžini cca. 400m ter delno
dograditi tri od štirih koltov
v NTK (VKL 2 je že v celoti
pripravljen za obratovanje z
zemeljskim plinom).
Glavna slabost zemeljskega
plina je njegova razpoložljivost. Obstaja namreč velika
verjetnost, da se pojavi potreba po obratovanju NTK ravno zaradi prekinitve dobave
zemeljskega plina. Jeziček na
tehtnici pa dodatno prevesi
redko obratovanje NTK - za
nekaj deset ur predvidenega
letnega obratovanja enega ali
dveh kotlov verjetno večja
Vršna kotlovnica
investicija v sistem dobave goriva ni finančno sprejemljiva. Zaradi navedenega je bila
uvedba ELKO sprejeta kot najboljša rešitev.
Pred uvedbo ELKO kot goriva za obratovanje NTK nas čakajo še nekatere aktivnosti.
Najprej bo potrebno »preveriti« kakšne emisijske vrednosti za obstoječe konfiguracije
kotlov in gorilnikov v NTK z ELKO lahko
pričakujemo. V primeru, da se ugotovi, da
lahko stari gorilniki pri obratovanju z ELKO
presegajo dovoljene emisijske vrednosti, bo
potrebno gorilnike predelati ali pa celo zamenjati z novimi. Obratovati bomo morali
pod dovoljenimi emisijskimi vrednostmi,
predpisanimi za najboljše razpoložljive tehnike. NTK bo obravnavana kot nova naprava in bo morala pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje. Šele ko bomo pridobili to dovoljenje, bomo lahko z NTK obratovali tudi
po letu 2015.
generacija
Svet delavcev
Ljudi je strah neznanega
Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev
Zdi se mi kot
da sem še včeraj
pisal o »dopustniškem
odklopu« in že se
»popolnoma priklopljen« pripravljam na pisanje
naslednjega članka. Ob vsakem
morskem dopustovanju imam
sicer občutek, da
pripravništvo za
upokojenca
in
dodatno
usposaBoštjan Kocijan
bljanje za »Dalmatinca« opravljam z odliko, pa vendar mi po štirinajstih
dneh vedno prekinejo pogodbo o ne-delovnem razmerju, kar je tudi razlog, da še niste
imeli priložnosti vzeti v roke naše ljubko interno glasilo brez mojega prispevka.
V pričakovanju sprememb članov
nadzornega sveta
V začetku julija je bila sklicana seja nadzornega sveta naše družbe. Obravnavali smo
revidirano četrtletno poročilo o poslovanju
januar – marec 2011 (revidirano poslovno
poročilo je bilo potrebno pripraviti zaradi lastninskega preoblikovanja družbe) in oceno
izkaza poslovnega izida januar – junij 2011
(poslovni izid je boljši do planiranega). Prejeli in obravnavali smo tudi poročilo o stanju na projektu PPE-TOL. V TE-TOL je bil
za ta projekt formiran projektni svet in projektni tim z nosilci posameznih nalog. Glede
rokov je bilo zagotovljeno, da ti sovpadajo s
planirano časovnico. Nadzorni svet v tej sestavi se je predvidoma sestal zadnjič - štirim
članom nadzornega sveta se je konec poletja iztekel mandat -, zato se je direktor vsem
članom nadzornega sveta, ki jim je prenehal
mandat, zahvalil za sodelovanje.
Med drugim je mandat konec poletja potekel tudi predstavnici delavcev, Brigiti Zorec.
Zaradi možnih sprememb družbene pogodbe (možno je zmanjšanje števila članov v
nadzornem svetu z devet na šest in s tem število predstavnikov delavcev s tri na dva), o
katerih bosta družbenika odločala na naslednji skupščini, smo volitve za tretjega predstavnika delavcev sicer organizirali (ponovno je bila izvoljena Brigita Zorec), a bomo
vpis novo izvoljene članice v sodni register
izvedli le v primeru, da do sklica naslednje
seje nadzornega sveta družbe še ne bo prišlo
do prej omenjenih sprememb.
V pričakovanju skupnega posvetovanja
z Javnim holdingom Ljubljana
Pulz nekaterih sodelavk in sodelavcev je še
vedno precej nemiren ob misli na načrtovano oblikovanje skupnih služb. Že v prejšnjem
članku sem pisal o pomembnosti korektnega in kvalitetnega obveščanja delavcev in
zapisal, da lahko pričakujemo konkretnejše
informacije po končanih pogovorih in dogovorih med vodstvom in predstavniki večinskega lastnika naše družbe. V kolikor so
dogovori zaključeni in so nadaljnji postopki znani, predlagam, da se skliče srečanje
vseh delavcev TE-TOL, ki naj bi postali del
skupnih služb, in vodstev naše družbe, JP
Energetike, Javnega holdinga Ljubljana ter
predstavnika Mestne občine Ljubljana, na
katerem bi se vsem prej omenjenim delavcem podale najbolj relevantne informacije
in kjer bi lahko ti delavci zastavili tudi konkretna vprašanja ter nanje prejeli kvalitetne
in korektne odgovore. Svet delavcev sicer
pričakuje, da bo s strani vodstva v skladu z
91. do 94. členom ZSDU v dogovorjenih rokih prejel potrebne informacije in bo izvedeno skupno posvetovanje, to pa ne zmanjšuje
potrebe po prej predlaganem srečanju.
Vezano na zgornjo tematiko bi lahko ponovno postregel s kakšnim pregovorom, a bi
znalo to postati monotono. Ob majhni nepazljivosti bi me lahko odneslo celo v mednarodne vode in bi se kaj hitro razpisal (svoje mnenje seveda) o izvozu prelepe ameriške
(in še katere) »demokracije« v Libijo, pa Gadafiju, pa o gospodarski in finančni krizi,…
Zato mislim, da je primerneje, bolj veselo,
predvsem pa bistveno krajše, zaključiti članek z namigom, da je verjetno že nastopil
čas, ko se morajo vse talentirane sodelavke
in sodelavci pričeti pripravljati za letošnjo
toplarniško zvezdo. Sam imam v tem primeru zgolj voljo do talenta.
13
generacija
14
Sindikat
Ose napovedujejo hudo zimo
Andrej Lukek, predsednik Sindikata
Letošnje poletje so nas obletavale ose.
Pravijo,
da
napovedujejo zelo hudo
zimo… Naši
kotli se zato
pospešeno
pripravljajo na
kurilno sezono, od same
vročice zagonov pa se tu in
tam iz globin
cevi oglasijo
s paro, da odAndrej Lukek
nese pokrov
ventilov
in
zabobni daleč naokrog. Včasih je treba povzdigniti glas, da si (u)slišan. Tudi sindikati
smo tisti ventil, ki se oglasi, ko v naši državi
ne gre več tako, kot bi bilo prav - za delavce
in njihove socialne pravice. Vsak na svojem
področju in skupaj za vse delavce v državi.
In tudi kadar sindikati nismo »glasni«, delamo v duhu zaščite delavskih pravic.
Z varčevanjem za pokojnino bomo lahko
nadaljevali
Junija je sindikat TE-TOL povabil predstavnike Kapitalske družbe na predstavitev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za vse zaposlene. Na predstavitvi smo
se seznanili z upravljanjem naših privarčevanih sredstev ter možnostmi razpolaganja
z njimi po preteku 10-letnega obdobja, ko je
nastopila pravica do predčasnega dviga. Ob
tem naj vas vse ponovno seznanim, da je bil
namen pričetka varčevanja pred 10-imi leti
privarčevati sredstva, ki naj bi pomenila dodatek h pokojnini, vsak pa se bo moral sam
odločiti, kaj je najbolje zanj. Sindikatu se je
uspelo dogovoriti z vodstvom družbe, da bo
možno nadaljevati varčevanje tudi ob morebitnem dvigu že privarčevanih sredstev.
Potrjen program SDE
S podpredsednikom sindikata TE-TOL sva
se udeležila redne letne konference SDE Slovenije, kjer smo sprejeli poročilo o delu SDE
v preteklem letu, poročilo Odbora solidarnostnega sklada, in poročilo Nadzornega
odbora.
Obravnavali in potrdili smo program dela
SDE Slovenije za leto 2011-2012, ki je razdeljen na več glavnih področij:
• usklajevanje podpisanih in veljavnih kolektivnih pogodb,
• zagotavljanje ekonomske in socialne
varnosti ter pogojev dela za zaposlene v
energetiki,
• krepitev socialnega partnerstva,
• zagotavljanje pravne varnosti članov
SDE Slovenije in
• obravnava in potrditev statuta SDE Slovenije.
Prizadevanja za ohranitev socialnega
statusa zaposlenih
Januarja 2012 je skladno z reorganizacijo in
povezovanjem podpornih služb družbe TE-TOL s podpornimi službami, ki jih za njegovega večinskega lastnika Energetiko Ljubljana izvaja Javni holding Ljubljana (JHL),
predviden prehod podpornih služb TE-TOL
na JHL. Glede prehoda zaposlenih v skupne
službe JHL si bomo prizadevali, da se jim
socialni položaj ne bo poslabšal. Sindikat
bo pri tem naredil popolnoma vse, kar je v
naših močeh. V naslednjih dneh se bomo z
vodstvom pogajali o pogojih prehoda in prepričan sem, da bomo pri tem uspešni.
Za konec še pojasnilo: Pri izplačilu osebnih
dohodkov za meseca april in julij je v skladu s 4. členom Aneksa št. 3 k PKP prišlo do
uskladitve plače zaradi inflacije v obdobju
januar-marec ter april-junij.
generacija
15
Mi vsi smo eno
Vodja izmene: »Šest nas je, vsi molče sedimo, gledamo v
ekran, nič ne govorimo…«
Goran Kovač
Z leve proti desni smo: spodaj Janez Babnik, Goran Kovač,
Anton Ilar, zgoraj Boštjan Kocijan in Damir Goričanec. Tu nas
je le pet, ker je šel Franci Habič raje na očetovski dopust sedet'.
Če bi želeli na kratko in najhitrejše opisati
delo vodje izmene, bi lahko rekli, da skrbi za
nemoteno proizvodnjo električne energije,
toplote in industrijske pare na čim bolj ekonomičen in okolju prijazen način. Torej ima
pod nadzorom vse kar je povezano z obratovanjem.
Nadzirati moramo objekte, naprave,
okolje in ljudi
Čeprav je slišati zelo enostavno, vendarle ni
tako. Spremljati je potrebno ogromno podatkov o stanju objektov in naprav, ki jih je
v naši družbi precej. O zahtevnosti dela govori že samo dejstvo, da uvajanje na delovno
mesto vodje izmene traja eno leto, ne glede
na to, da smo skoraj vsi prišli dobro seznanjeni s proizvodnjo, saj smo začeli delati kot
pomočniki strojnika parne turbine in nato
zamenjali več delovnih mest. Vsakih pet let
opravljamo tudi periodični preizkus znanja
za naziv »vodja obratovanja energetskega
objekta«, ki je v organizaciji Ministrstva za
okolje in prostor«.
Pri svojem delu sodelujemo predvsem z
upravljavci naprav in postrojev, ki so pri
našem delu zelo pomembni. Spremljamo
njihove prisotnosti oziroma odsotnosti, ter
jih izven delovnega časa organizatorja dela
v službi obratovanja tudi razporejamo. Tako
je v eni izmeni v poletnem času 16, v času
»polne« kurilne sezone in dobav premoga,
pa do 24 obratovalcev in posluževalcev naprav.
Vodje izmene spremljamo stanje energentov
in skrbimo za nemoten sprejem premoga,
lesnih sekancev, mazuta, v zadnjem času pa
tudi ekstra lahkega kurilnega olja, v bližnji
prihodnosti pričakujemo tudi nov energent
- zemeljski plin. Vsekakor je največ dela s
kamionskimi dobavami lesnih sekancev. V
kurilni sezoni prispe dnevno do 17 tovornjakov, na vsakem pa so lahko lesni sekanci
različne kakovosti. In vsak zastoj na napravah pri praznjenju teh kamionov lahko povzroči kolono čakajočih kamionov na Toplarniški ulici in kopico nezadovoljnih šoferjev.
Poleg tega nadzorujemo različne izpuste,
kot so emisije dimnih plinov, emisije hrupa
v okolje in emisije toplote v reko Ljubljanico,
prav tako pa nadziramo izpuste iz nevtralizacijskega bazena. Izven rednega delovnega
časa po potrebi izdajamo material iz skladišča in orodje iz orodjarne.
24/7/365 za lepši toplarniški svet
Ena od primarnih nalog je vodenje seznama
okvar preko »obvestil o okvarah« in izdajanje delovnih dokumentov, to je »dovoljenj za
delo«. Aktivno sodelujemo z vsemi službami
v podjetju. V popoldanskem in
nočnem času ter preko vikendov
in praznikov pogosto rešujemo
razne reklamacije meščanov in
čeprav marsikdaj nismo pravi
naslov za njihove težave, vedno
ohranjamo spoštljiv odnos do
javnosti.
Torej, prav vse niti iz proizvodnje
vodijo v pisarno vodje izmene.
Tu pa je skoraj kot v znani pesmi
Adija Smolarja: »Šest nas je, vsi
molče sedimo, gledamo v ekran,
nič ne govorimo…«, le da se nas
vseh šest skupaj sreča zelo redko.
Izmenično po parih se srečujemo
pri predaji izmene. Naše delo poteka 24 ur na dan, 365 dni na leto,
in vsa leta, odkar toplarniški svet
stoji. In ta svet je lepši tudi zaradi
našega skrbnega nadzora.
»Počutim se kot
na urgenci. Kaj
če bi šefa zaprosil
za uvedbo sistema
številk, kot pri
zdravniku?”
generacija
16
Trojni člen v verigi
Oče in sinova Jahić: »Največja sreča je, da smo vsi trije tu.«
Doris Kukovičič Lakić
Kako je imeti dva sinova?
Oče: Lepo je. Ni boljšega. Včasih mi je bilo
žal, da nimam še tretjega otroka, hčerke,
ampak tako je. Že dva otroka izšolati in
spraviti do kruha je velik uspeh.
Kako bi ju opisali? V enem stavku.
Oče: V enem stavku zelo težko, bi moral napisati kar malo brošurico. (smeh) V glavnem
imata oba delovne navade, glede na to, da sta
še zelo mlada. Samir je star 24 let in ima že
7 let delovne dobe. Prav tako Amir, ki je star
25 let in ima 8 let delovne dobe. Oba imata
zaključeno IV. stopnjo izobrazbe, sta strojnika strojnih inštalacij.
Amir, Irfan in
Samir Jahić
Irfan Jahić ima dva sinova - prvorojenca
Amirja in in 14 mesecev mlajšega Samirja.
V TE-TOL je že 24 let, sinova od leta 2007.
Medtem ko oče o njiju govori povsem odkrito, mu z obraza izžareva ponos, da ju je skupaj z ženo vzgojil v dobra in delovna moža,
in ne skriva zadovoljstva, da so danes vsi trije zaposleni v TE-TOL. Ko govorita sinova,
ju oče pozorno posluša. Če beseda nanese na
vnučka Taja, pa se povsem razneži in takrat
oče postane »dida«. Saj veste: starši so za
vzgajanje, dedki in babice pa za razvajanje.
Če bi imeli še tretjega sina, a bi mu dali ime
Mir?
Oče: Ne, verjetno bi bil Damir. (smeh)
Je kakšen poseben razlog, da ste ju podobno poimenovali?
Oče: Niti ne, Amirju sem dal ime jaz, Samirju pa moja mama, saj se imeni nekako rimata, povezujeta oz. sta si podobni.
Sta si tudi sicer podobna?
Amir: Po karakterju sva si različna. Drugače
pa se zelo dobro razumeva, sva večja prijatelja kot brata.
Samir: Najbolj sva se ujela v 6. razredu
osnovne šole, ko sva pristala v isti generaciji. Prav tako sva se skupaj vpisala tudi v
srednjo šolo. Vendar pa, ker sem jaz mlajši,
me je imel Amir vedno navado nadzorovati. Tudi oče in mama sta mu vedno govorila: »Pazi na brata!« Jaz sem sicer bolj miren,
sramežljiv, on pa bolj živahen, zgovoren.
Kako bi pa vidva opisala vajinega očeta?
Samir: Zelo dober oče je.
Amir: Zaenkrat še ni potrebe po zamenjavi.
(smeh). Tudi on ima dobre delovne navade.
Ste torej oče, ki od svojih otrok ni pričakoval preveč ali nemogoče, ampak ste ju
spodbujali in usmerjali v skladu z njunimi
željami in sposobnostmi…
Oče: Tako je. Sicer bi bil zelo vesel, če bi se
po končani osnovni šoli vpisala na gimnazijo in potem nadaljevala še s študijem na
fakulteti, a vendar, če dovolj dobro poznaš
svojega otroka, ga spodbujaš v nekaj, kar
veš, da lahko doseže. Sicer pa sedaj počasi
zaključujeta tudi V. stopnjo.
Je služba v TE-TOL vajina prva zaposlitev?
Amir: Ne, moja tretja. Prej sva bila skupaj
zaposlena v Kovinarju, jaz nato še v papirnici.
Kako bi pa primerjala zdajšnje delo s prejšnjimi?
Amir: Odvisno, meni je tukaj precej lepše,
prijetnejše. Delovni pogoji so boljši, tudi
med seboj se zaposleni spoštujejo, so bolj
komunikativni, tam sem bil bolj sam.
Samir: Če primerjam to delo z delom, ko
sem kot praktikant pomagal graditi večje
objekte, je kar precejšnja razlika. Prej je bilo
precej fizičnega dela v smislu nošenja težkih
cevi ipd. Veliko lažje je bilo potem, ko sem
se zaposlil pri manjšem privatniku, kjer smo
delali predvsem v stanovanjih ipd. Potem se
je čez čas ponudila možnost za zaposlitev v
generacija
TE-TOL. Oče mi je oddal prošnjo in nekako
mi je uspelo. Tukaj mi je res lepo, tudi plača
je malo boljša, kar mi je omogočilo, da sem
si lahko uredil tudi svoje stanovanje, ki ga
imam sedaj že dve leti.
koti 7 in 20, Amir je na pepelu, jaz pa zdaj
čez sezono na lokomotivi. Če je kaj nujnega,
so pa tu telefoni in internet. Če pa slučajno
delamo vsi trije naenkrat, potem jaz nosim
malico.
Načrtujeta družini?
Samir: Jaz že imam dve leti starega sina Taja,
zato se mi je tudi nekako mudilo s stanovanjem.
Bi rada takšen način življenja oz. vzgoje
kot sta je bila deležna sama, prenesla tudi
na vajini družini?
Amir: Zagotovo!
Samir: Težko je biti natanko tak kot oče. Jaz
s svojim otrokom delam nekoliko drugače
kot je oče z menoj, predvsem je bil on bolj
potrpežljiv kot sem jaz. Upam pa, da bom
tako dober kot je bil on.
Torej ste tudi dedek in to spet fantku.
(smeh). Kako pa vam leži ta vloga?
Oče: Ni lepšega. Največ časa porabim za
vnučka. Kadar kamorkoli grem, ga vzamem
s seboj. Z babico ga vzameva na morje, to je
zame posebno doživetje, prav tako zanj.
Samir: Čisto obseden dedek je. (smeh)
Oče: Ko smo se odpravljali na morje, mi je
vnuček prigovarjal: »Dida, dida, pelji, pelji!«,
kot da bi ga bilo strah, da si bomo premislili.
Ni boljšega, res.
Ja, otroci so res nekaj posebnega….
Oče: Ne otroci, vnučki so nekaj posebnega.
(smeh)
Ste ponosni na svoja sinova?
Oče: Sem! Če na splošno pogledam, kakšna
je današnja situacija, sem več kot zadovoljen.
Od kod sicer izvirate? Kje so vaše korenine?
Oče: Prihajam iz Bosne, iz Sanskega mosta.
V Sloveniji pa prebivam že od leta 1979. V
toplarni sem zaposlen že 24 let, začel sem
prav na svoj rojstni dan (18. 5.) leta 1987.
Tako da ni bilo lepšega darila. Takrat sem
moral poiskati tako službo, ki je bila izmenska, zaradi varstva drugorojenca Samirja, ki
je bil takrat star 4 mesece, saj vrtca nismo
dobili.
Kakšno se vam zdi izmensko delo?
Oče: Ni ravno prijazno. Dokler si še mlad, še
nekako gre, nisi tako psihično obremenjen,
potem pa ko si nekje blizu petdesetih, je vse
skupaj malo težje. Vendar takšne so pač zahteve delovnega mesta. Počasi se navadiš, da
imaš en prosti vikend v mesecu, in se tako
trudiš, da ga maksimalno izkoristiš. Po navadi ga namenim raznim obiskom prijateljev, sorodnikov. V Istri imam še dve sestri,
ki jih velikokrat obiščemo za vikende, če je
le lepo vreme.
Imate med delovnim časom kakšno potrebo, da se vidite?
Amir: Ne, se ne srečujemo.
Oče: Delamo na različnih delovnih mestih,
Samir dela na transportu premoga ali pa na
Kaj pa vaša mama, žena, kot edina ženska
v družini - ali lepo poskrbite zanjo, ali ona
bolj skrbi za svoje fante?
Samir: Ona je bolj Al Capone vsem.(smeh).
Ima vse pod kontrolo. Tudi na kosilu smo
večinoma pri njej, tudi jaz, čeprav imam že
svojo družino. Za vse lepo poskrbi.
Se želita v prihodnosti še izobraževati?
Amir: Zagotovo. Po potrebi bom po končani
V. stopnji vpisal tudi VI. Za primer kakega
napredovanja ali podobno.
Samir: Jaz pa gledam na te stvari povsem
drugače. Po mojem mnenju bomo vsi trije
do konca ostali v toplarni, zato je potrebno
gledati tudi na to, kaj ti podjetje ponuja. Moj
trenutni cilj je dokončanje V. stopnje, nato
pa bom videl, kaj mi podjetje s to izobrazbo
ponuja. Ne zdi se mi pa smiselno siliti v nekaj. Saj je dovolj fantov, ki so visoko izšolani.
Kaj vsakemu izmed vas pomeni največjo
prednost in kaj pomanjkljivost v TE-TOL?
Amir: Najbolj mi je všeč zanesljivost, ki jo
nudi, za ustvarjanje družine, za napredovanje, korektnost, to, da te ni strah, da boš jutri
ostal na cesti. Za minus pa bi mogoče izpostavil ravno tri izmene, vendar se zavedam,
da drugače ne gre.
Samir: Meni pa veliko pomeni, da smo vsi
trije tukaj, da je podjetje stabilno. Zdi se mi,
da mi preprosto omogoča boljše življenje,
možnost družine, stanovanja,… Iskreno
mislim, da minusov v toplarni skorajda ni.
Tudi izmene mi ne predstavljajo večjega problema, tudi sedaj ko imam otroka, se na ta
način tudi malo spočijem. Najraje sem sicer
zjutraj, ko ob kavici še kakšno rečemo. Nimam navade veliko hoditi naokoli, tako da
tudi če delam čez vikend, ni nič narobe.
Oče: Zame pa je največja sreča to, da smo vsi
trije skupaj. To je vse.
17
18
generacija
Pozor, (skrita) kamera!
Namen predstavitvenih videov je
čim bolj približati
TE-TOL širši
javnosti s hitro
in enostavno
dostopnostjo do
vsebin in želenih
informacij (na sliki ujeti v akciji).
Nekateri ste že opazili, da se naokoli smuka
manjša ekipa snemalcev… Prav ste opazili. Začeli smo namreč s projektom izdelave
kratkih, vsebinsko samostojnih videov o
TE-TOL, ki bodo na sodoben in razumljiv
način predstavljali njegov energetski pomen
skozi prikaz pomembnejših delovnih procesov in prispevali k utrditvi njegove sedanje in prihodnje vloge v lokalnem in širšem
okolju.
S prigradnjo plinsko-parne enote bo TE-TOL
bistveno spremenil in nadgradil svoje delovanje in tudi podobo, zato lahko rečemo, da
nikoli več ne bo tak, kot je sedaj. Tehnološko
gledano bo še boljši, okoljsko čistejši in navidezno mlajši.
Z videi, ki bodo vsebinsko osredotočeni na
splošno predstavitev TE-TOL, na pomen soproizvodnje električne in toplotne energije,
na energente, ki jih uporabljamo, na daljinski sistem ogrevanja, v katerega smo vpeti in
na delo laboratorija, bomo nadgradili naše
spletne strani, v pomoč nam bodo pri vodenih ogledih in pri delu samem, širši javnosti pa bodo dostopni tudi na priljubljenih
spletnih video kanalih. Posebno pozornost
bomo namenili tudi otrokom, pri tem pa
nam bo pomagal Dr. Eko.
Predstavitveni video Laboratorija, ki v okviru TE-TOL deluje kot samostojna enota in
svoje storitve opravlja tudi za zunanje naročnike, je že izdelan. Ogledate si ga lahko
na spletnem kanalu youtube, pod naslovom:
http://bit.ly/nmf4RT
D. K. L.
Ko bom velik, bom …
Uspešne raziskave in inovacije so predpogoj
za izboljšanje kakovosti življenja, krepitev
socialnega varstva in povečanje gospodarske konkurenčnosti. Z uporabo raziskav in
inovacij za reševanje ključnih izzivov, kot so
podnebne spremembe in zdravje, je omogočen ne samo notranji razvoj EU, temveč
tudi tehnološka prednost Evrope na svetovnih trgih, omogočena je gospodarska rast in
nova delovna mesta.
Sredstva, ki jih EU nameni za raziskave in
inovacije bodo imele večji vpliv, če je vanje
z dobrimi iniciativami vključenih čim več
novih udeležencev in če se poenostavijo postopki za dostop do sredstev za raziskave in
razvoj. Ena od takih pobud je tudi Noč raziskovalcev, ki se vsako leto odvija zadnji petek
v septembru po vseh državah EU, in je namenjena prestavitvi poklica dela in življenja
raziskovalcev širši javnosti, predvsem mladim, kot največjemu potencialu za prihodnjo
generacijo raziskovalcev in znanstvenikov.
V Ljubljani je Noč raziskovalcev potekala
v okviru Instituta Jožefa Stefana (IJS), sam
projekt pa je delo in življenje različnih raziskovalcev približal širši javnosti s pomočjo
iger, razstav in predstav, s povezovanjem
različnih področij znanosti in umetnosti.
Laboratorij za goriva je letos 3. odprl svoja vrata in omogočil
vpogled v svoje delo.
Na povabilo IJS smo se v projekt vključili
tudi v TE-TOL, in sicer z Dnevom odprtih
vrat Laboratorija, ki ga skladno s politiko
kakovosti za zainteresirano javnost »odpremo« vsaki dve leti. Obiskovalci laboratorija
so se lahko seznanili z obsegom preskušanja
v Laboratoriju za goriva, kot tudi v Laboratoriju za kemijsko kontrolo procesa, z veseljem
pa smo jim predstavili sodobno laboratorijsko opremo, na kateri izvajamo preskušanje
skladno s standardnimi metodami.
D. K. L.
(vir: www.zaznanost.si)
generacija
19
Živimo zdravo
Osvojili smo najvišji vrh Avstrije
Slavko Kastelic
Grossglockner ali Veliki Klek je s svojimi 3798
metri najvišja gora sosede Avstrije in zato nam
najbližji tritisočak. Slovenci smo s to goro tesno povezani skozi našo celotno zgodovino na
tem ozemlju. Do 8. stoletja, ko smo prišli pod
Frankovsko nadoblast, je bila to tudi najvišja gora naše kneževine Karantanije, tisočletje
pozneje pa smo stopili nanjo le dan za prvopristopniki. To je uspelo našemu prvemu alpinistu evropskega merila Valentinu Staniču
(rojenemu leta 1774), ki je leta 1799, le dan po
vzponu prvopristopnikov, prišel na njegov
vrh popolnoma sam, brez vodnika. Staroslovensko ime za Grossglockner je Veliki Klek.
Da je Glockner tesno povezan s Slovenci, kaže
tudi ime njegovega ledenika, najdaljšega v
vzhodnih Alpah - Pasterze, ki je germanska
skovanka slovenske besede »pastirica«.
Osvojiti vrh te mogočne gore je bila dolgoletna želja članov naše planinske sekcije.
Letošnje poletje nam ga je končno uspelo
zavzeti. V petek, 19. avgusta, se nas je šest
članov sekcije zgodaj zjutraj odpravilo na
naše izhodišče v avstrijski dolini Kals. Pridružila sta se nam tudi dva vodnika iz PD
Hakel. Vzpon smo začeli na parkirišču, ki
leži na nadmorski višini 1900 m. Hitro smo
dosegli kočo Lucner Hute in nadaljevali do
Studl Hutte na 2801 m. Po postanku smo
pot nadaljevali preko ledenika do Erzh. Johann – Hutte, ki leži na višini 3454 m. To
je zadnja koča pred vrhom - dosegli smo jo
v popoldanskih urah in tam tudi prenočili.
Naslednje jutro smo v pravi alpinistični navezi osvojili vrh. Ta del poti je tehnično najbolj
zahteven in tudi nevaren. Potrebovali smo
vso opremo, od derez, cepina, vrvi, rokavic
do toplih oblačil. Vrh smo hitro zapustili,
takoj po obveznem fotografiranju. Umaknili smo se ostalim navezam, saj je bila zaradi
pomanjkanja prostora na vrhu velika gneča.
Sledil je spust v dolino po isti poti.
Med povratkom domov smo, ponosni na svoj
dosežek, premlevali vse podrobnosti našega
vzpona. Enotni smo si bili, da si ta gora zasluži vse spoštovanje in ko dosežeš njen vrh,
imaš občutek, da si sprejet med izbrance.
V mislih se rišejo že novi izzivi za naslednje
leto, štiri tisoč metrov je blizu. Oziramo se v
bolj oddaljene gore, saj nam je v bližnji okolici »zmanjkalo ciljev«.
(vir: Planinski vestnik)
Jubilanti
V tretjem četrtletju letošnjega leta se je invalidsko upokojil Andrej Kadivc iz službe obratovanja, 30 let službovanja v TE-TOL pa je slavil Božidar Žužek iz službe obratovanja,.
Božidar Žužek (30 let v TE-TOL):
»Po 30-ih letih dela v TE-TOL še vedno z veseljem prihajam v službo, tudi zaradi dobrega vzdušja, ki vlada med sodelavci. Nagrada za
jubilejno nagrado pa je bila porabljena že v mesecu avgustu, in sicer
za čudovito križarjenje po južnem Jadranu.«
Jubilantu iskreno čestitamo!
Toplarniška alpinistična naveza
se po osvojenem
3798 m mogočnim
Grossglocknerju
že spogleduje s
štiritisočaki.
razvedrilo
Tradicionalna dirka Jurišnikov ne potrebuje podmladka
Marjan Karpe
Toplarniški jurišniki
Vsi v TE-TOL, ki smo že
kdaj sedli na kolo, vemo, da
je zadnja sobota v septembru rezervirana za toplarniške kolesarje. Tudi letos
se nismo izneverili dolgoletni tradiciji in ponovno
organizirali Juriš na Trebeljevo, tokrat že 19. po vrsti.
Okrog 10. ure smo se »Jurišniki« pričeli zbirati pred
TE-TOL in po razdelitvi
štartnih številk v strnjeni skupini odkolesarili do
starta na mostičku pri tovarni Arbo. Po
odštevanju zadnjih sekund pred startom
se je pričela neusmiljena dirka za prvaka
AVTOR:
JOŽE
BERDON
TE-TOL
GESLO
+
KRIŽANKE:
JP ENERGETIKA
DUHOVNIKOVO VETROVKA PESNICA
POKRIVA- S KAPUCO MAURER
LO
OKRAJŠAVA
NAPOVED MIGUEL
GROŽNJE INDURAIN
TE-TOL 2011.
Ker v TE-TOL ni podmladka, pri kolesarjih
pa ravno tako ne, smo tekmovali v kategorijah do 50 let in nad 50 let pri moških in
absolutni kategoriji pri ženskah.
V mlajši kategoriji pri moških so na zmagovalnem odru stali: zmagovalec Janez Babnik, drugouvrščeni Anton Švigelj in tretjeuvrščeni Asim Nuhanovič.
Pri starejših od Abrahama so slavili: kot najboljši Boštjan Krašovec, tesno za njim Marjan Karpe in Anton Ilar.
Absolutno najboljša pri ženskah je bila Cenka Orehek.
Vreme je bilo čudovito, družba odlična, zato
se nam z Malega vrha pri Trebeljevem še
dolgo ni mudilo domov.
GRŠKI
JUNAK
PRED
TROJO
LADJA
ZA
PREVOZ
NAFTE
KRIŽANKE
BISTRIJO
UM!
BANČNA
USLUGA
PRETIRANA
POZORNOST
ITALIJANSKI
TOVORNJAK
STEZA
ZA
METANJE
KROGEL
VEDA O
GOSPODARSTVU
GOZD Z
MLADIMI
DREVESI
NAGEL
ODHOD
Z
BOJIŠČA
PRITOK
GANGESA
VRSTA
PRIKUHE
ZRAK PO
ANGLEŠKO
IZZIV
VAŠIM
MOŽGANOM!
SLIKAR
BIROLLA
TRGOVEC
Z OROŽJEM
VIETNAM.
POKRAJINA
ŽIVALSKA
MAŠČOBA
IGRALKA
KRALJ
ZGODNJE
SADJE
DIRIGENT
ARNIČ
UMETNO
PRIDOBLJEN
PLIN
VLADIMIR
LAMUT
NEKDANJI
KOŠARKAR
DANEU
DESKE
(POGOVORNO)
BRATOV
ALI
SESTRIN
SIN
TJAŠA
ANDREE
HUMORIST
(JOŽE)
IZABELA
(KRAJŠE)
EDO
RAVNIKAR
POLJSKO
NEMŠKA R.
MENIČNO
JAMSTVO
PORASEL
MOŠKI
PRIPADNIK
GERMANSKEGA
OLEMENA
GRŠKA
ČRKA
TRETJI
SKLON
IGRALEC
(NIKO)
OTAKAR
VAVRA
IME
ČRKE Q
GOVORNIŠKI
UČITELJ
EKVINOKCIJ
PO NAŠE
(MNOŽINA)
NAPOVED
GOSTOV
DENARNA
ENOTA
(SPLOŠNO)
Nagradni sklad:
1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 €
Ime in priimek
Naslov
Geslo
KRAVJI
SESKI
DELOVA
PRILOGA
SODNIK
V GRŠKEM
PODZEMLJU
Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko,
ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.

IZVIRNI
KRAK
REKE
ŠILKE
NAGRAJENCI IZ 29. ŠTEVILKE:
63 €prejmeŽeljko Djekić
42 €prejmeHusein Žunić
21 €prejmePeter Zupan
Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci
TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene
križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim
geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.11.2011.
`