RAVENSKI RAZGLEDI

12
december 2014
RAVENSKI RAZGLEDI
Glasilo Občine Ravne na Koroškem
1
uvodnik
Letošnje leto bomo zaključili v znamenju pestrega dogajanja. Čarobni december,
ki se je začel z miklavževanjem in se bo končal s silvestrskim ognjemetom, bo
praznično obarvan. Zaključek leta je sicer vesel čas, toda izkoristimo ga lahko
za pogled na leto, ki se izteka. Na Ravnah smo letos lahko zadovoljni na mnogih
področjih. Zlasti se čuti pestro kulturno dogajanje in nova obetajoča energija na tem
področju. Poleg obuditve Forme Vive Ravne ob njeni 50. obletnici smo lahko veseli
mladih kulturnikov, ki nas z Zadrugo ZRaven vabijo k druženju in ustvarjanju. Ravno
tako pa že uveljavljeni umetniki, kot je Milan Kamnik, nadaljujejo z razveseljevanjem
naših src. Praznovali smo obletnice zborovskega petja Mladih src, Solzic in LD
Prežihovo. Med obletnicami pa ne moremo mimo 100. obletnice naših čebelarjev,
ki so se izkazali s svojo marljivostjo in pridelkom, ki ga najbolj
uživamo ravno v tem času ob toplem čaju.
Gospodarska kriza, ki straši po celem svetu, se počasi končuje.
Na Ravnah smo po zaslugi našega gospodarstva prebrodili
najhujši čas, v korist pa nam je tudi bližina sosednje Avstrije.
Ugotovimo lahko, da naše gospodarske družbe že na novo
zaposlujejo, kar nas lahko navdaja z večjo mero optimizma. To
pa žal velja predvsem samo za področje strojne in metalurške
industrije, medtem ko je na področju drugih znanj bistveno
težje. Veliko izzivov in priložnosti nas čaka na področju turizma,
zato se bomo še naprej trudili z Rimskim vrelcem in okolico.
Ivarčko jezero se je letos nekoliko obnovilo, ostal je grenak
priokus s kratkotrajno uvedbo plačila za dostop do jezera, ki ni
koristila nikomur.
Občina deluje v skladu z zmožnostmi in gradnja Čistilne naprave
Ravne bo končana v prihodnjem letu. Poleg tega smo zaključili
pomožni objekt k stadionu, ki prinaša nujno infrastrukturo
na področju športa. Za nova delovna mesta in podporo
gospodarstvu pa smo odprli nov Mrežni podjetniški inkubator.
Za urejanje stanovanjskih razmer pa smo pričeli z zazidavo
naselja Kotlje III, kjer si bodo ljudje lahko postavili svoje hiše.
Šolarji v Osnovni šoli Prežihovega Voranca pa imajo energetsko obnovljen objekt,
v katerem bodo lahko še boljši učenci. Tako da nekaj je bilo postorjeno, še več dela
pa nas čaka v prihodnje.
Letošnje leto je bilo na lokalni ravni tudi volilno. Na novo ste izbrali celotno
lokalno politično strukturo. Zahvaljujem se vam za vašo izbiro. Pomembno pa je
sodelovanje med županom, občinskim svetom in ožjimi deli naše občine. Prepričan
sem, da bomo vsi, ki smo zaupanje prejeli, delali v vaše dobro in ustvarili še mnogo
zanimivih in koristnih stvari v prihodnje.
V mesecu decembru vam želim lepe in mirne praznike. Vesel božič ter srečno
novo leto 2015! V prihodnjem letu vam želim na prvem mestu zdravja, veselja in
razumevanja. Želim vam, da boste vstopili v novo leto z optimizmom in da bomo
uresničili zastavljene cilje v dobro najbližjih in v naše skupno dobro.
Vaš župan Tomaž Rožen
2
9. SIMPOZIJ FORMA VIVA,
Ravne 2014
Piše: Jernej Kožar
Na Ravnah je med 10. in 24. novembrom potekal 9. simpozij Forma Viva, Ravne 2014, s
katerim smo obeležili 50-letnico prvega simpozija na Ravnah. V tem času so kiparji izdelali tri
skulpture, od katerih dve že stojita. Sredstva za izvedbo simpozija je pridobila Občina Ravne,
ki je k sodelovanju pritegnila še Metal Ravne, Koroški pokrajinski muzej in KGLU.
Johannes Vogl: Meteor (2014)
Gorki Žuvela iz Splita je izdelal skulpturo »20. stoletje/ Dež«, ki bo stala
pred upravno zgradbo Metala in na
ta način dopolnila parkovno ureditev
okolice, kjer se nahaja že nekaj umetniških del. Forma viva je oblikovana iz
20 mm debele jeklene plošče, ki tehta
4868 kg. Plošča sloni na devetih stebrih – okroglih profilih (EN 10060, Ø
81 mm in dolžine 6000 mm). Pri taki
postavitvi se plošča spremeni v streho
in obiskovalca vabi, da stopi v prostor
pod njo. Vendar je streha preluknjana z
odprtinami različnih dimenzij, ki fizično in vizualno odvzamejo težo jeklu, ki
nam kot Damoklejev meč visi nad gla-
Gorki Žuvela: 20. stoletje/dež (2014 – v proizvodnji)
vami. Iz te skulpture veje mediteranski
optimizem, ki prežema ves ustvarjalni opus Gorkega Žuvele. Umetnik živi
in dela v Splitu, mestu, ki je zraslo iz
palače rimskega cesarja Diokleciana,
kjer se preteklost in sedanjost nenehno prepletata. Tudi po tej strani je
skulptura »20. stoletje/dež« izjemnega
pomena za naše okolje, kjer antična
tradicija prav tako še vedno živi.
Forma viva »Meteor« Johannesa Vogla
prihaja na Ravne iz Berlina. Svoje
mesto je našla na travniku pod parkom, nasproti letnega kopališča. Johannes Vogl je s pomočjo Zvonka Repotočnika iz podjetja Dobrodel zvaril
1200 enakostraničnih trikotnikov, s
stranicami dolžine 30 cm in debeline
5 mm. Skulptura ima dejansko dva
videza, enega podnevi in drugega ponoči. Med tem ko je podnevi na rjaveči
površini jeklene pločevine vidna igra
svetlobe in senc, ki poudarja materialno pristnost skulpture, se ta ponoči, ko se v notranjosti prižgejo luči,
razblini. Skozi špranje med trikotniki
preseva svetloba, ki na okoliški travi
in na ozadju dreves riše risbo, sestavljeno iz kratkih potez. Bela svetloba
iz notranjosti odvzame skulpturi njeno težo, jo vzdigne v zrak in zdi se, kot
da »Meteor« lebdi. Ta lahkotnost, ki
3
se v temi spremeni v iluzijo levitacije,
se na tej ravni navezuje na skulpturo
Gorkega Žuvele »20. stoletje/ Dež«.
Tobias Putrih trenutno živi in dela v
Cambridgeu/ZDA. Na letošnjem simpoziju je izdelal skulpturo »Stanovanja«, ki bo postavljena na Javorniku
na zelenici med šolo in stanovanjskimi
bloki in se bo funkcionalno vključila v
okolje. Skulptura je izdelana iz desetih
različnih elementov iz 3 mm debele
jeklene pločevine, v katerih so pripravljene luknje za vijačenje. Tobias Putrih
bo teh 220 kosov sestavil v skulpturo,
ki se bo raztegnila po površini 100 m2.
Skulptura bo napolnila prostor z novim
videzom in s svojo prisotnostjo vabila okoliške prebivalce, da se z njo poigrajo, se je dotaknejo, se na njo usedejo. Tovrstna postavitev bo še bolj
povezala prebivalce z umetnostjo in
celotnemu konceptu Forme Vive dala
novo dimenzijo. Stanovanjsko naselje
Javornik bo s to skulpturo, ki se bo pridružila petim starejšim, pridobilo novo
kvaliteto bivanja.
Trije razlogi zakaj je Forma Viva pomembna za Ravne:
· Ravne so s temi skulpturami pridobile vrhunske umetnine, ki so
postavljene v javnem prostoru in
tako dostopne vsem;
· sredstva, namenjena za izvedbo
in postavitev skulptur je Občina
Ravne pridobila iz EU-skladov za
razvoj. Ta sredstva, katerih del izvira tudi iz Slovenije, je oplemeniten z denarjem drugih prebivalcev
EU, so namenska in jih ni mogoče
porabiti – na primer za asfaltiranje
cest ali za razdelitev denarne pomoči revnim. Kar lahko razumemo
tudi kot sporočilo EU, da je potrebno vlagati v izboljšanje bivalnega
okolja in ne le v banke;
· od sredstev, porabljenih za izvedbo skulptur, jih bo več kot dve tretjini ostalo na Ravnah in okolici,
tako da tudi delež, ki ga za izvedbo
skulptur prispeva Občina Ravne,
dejansko ostaja tu (Podjetja Dobrodel, Metal, Slemenšek, KPL Log
in drugi).
V prihodnje si želimo, da bi se simpoziji Forme Vive nadaljevali, saj na
ta način Ravne pridejo do vrhunskih
umetnin, ki so izjemnega pomena
ne le za mesto, temveč tudi v širšem
evropskem merilu. Naš namen je, da
bi lahko v bodoče pri izdelavi skulptur
uporabili več materiala, ki ga proizvaja Metal Ravne, za kar potrebujemo
predvsem več časa za izvedbo, kot
smo ga imeli na voljo letos. Kajti le
na ta način bomo že tako močno vez
med Formo Vivo in tradicijo proizvodnje jekla na Ravnah še utrdili.
OPERATIVNI VIDIK
SIMPOZIJA FORMA VIVA
Piše: Roman Haber, Koroški pokrajinski muzej
Kiparski simpozij Forma Viva je prestižna mednarodna prireditev, ki z izvirno podobo štirih
povezanih slovenskih krajev izstopa med podobnimi kiparskimi simpoziji po svetu. Vsako
prizorišče zaznamuje lokalna posebnost izbranih materialov, značilnih za posamezno okolje:
Kostanjevico na Krki les, Portorož kamen, Maribor beton in Ravne na Koroškem jeklo.
9. mednarodni kiparski simpozij Forma
Viva je letos na Ravnah obeležil častitljiv jubilej ustvarjanja jeklenih umetnin,
ki že polnih pet desetletij krasijo in bogatijo naš življenjski prostor.
Načrtovanje simpozija je potekalo v
okviru operativnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov Občine Ravne
na Koroškem, podjetja Metal, Koroške
galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja. Rok za
izvedbo je bil kratek. Izbiri umetnikov
s strani KGLU so nemudoma sledile
aktivnosti, usmerjene v pripravo tehničnih podlag, potrebnih za realizacijo
zastavljenega projekta.
Strokovne službe občine so predstavile možne lokacije za umestitev skulp4
tur v prostor, dokončno pa so bile
izbrane v dogovoru z avtorji. V podjetju Metal so skladno z operativnim
načrtom projekta pripravili primerno proizvodno halo ter prispevali del
materiala za skulpture. Preko svojega
predstavnika g. Miloša Dretnika so v
času trajanja simpozija nudili tudi vso
potrebno logistično podporo.
Podjetja Transkor, Slemenšek in Prangl so s svojimi vozili zagotovila transport in postavitev skulptur na dveh
lokacijah. Podjetji Grading-Ošep in JKP
Log sta sodelovali pri izgradnji temeljev, statični izračun le-teh pa je izdelal Sting - Aleksander Steblovnik s.p.
Sistemska tehnika je posodila posebno ogrodje za zahteven prevoz ene od
skulptur.
Ključno vlogo v projektu je imelo podjetje Dobrodel, ki se je v sodelovanju z
muzejem pri podobnih nalogah v preteklosti izkazalo kot učinkovit in zaupanja vreden partner. Leta 2008 sta
namreč Koroški pokrajinski muzej in
občina Ravne po skoraj dvajsetih letih
ponovno obudila in izvedla takrat 8.
mednarodni kiparski simpozij Forma
viva, znanje in organiziranost Dobrodelove ekipe pa je znatno pripomogla
k uspešnemu zaključku projekta. Pomembne izkušnje glede operativnega
vodenja tovrstnih projektov smo v tistem času pridobili tudi v muzeju. Zdaj
so prišle prav zlasti v smislu dobrega
načrtovanja simpozija, obvladovanja
časovnega poteka, stroškov, medsebojnega komuniciranja in informiranja
v projektu, predvidevanja in prepreče-
Od leve: Roman Haber, Marjan Krivec, kipar Johannes Vogl, Jernej Kožar, Zvone Repotočnik, Darko Dobrodel
vanja morebitnih težav ter vključevanja in koordinacije posameznih izvajal
V podjetju Dobrodel sta v času simpozija potekala podrobno načrtovanje
posameznih aktivnosti ter nabava in
priprava materiala, ki so ga v naslednji
fazi mojstri v sodelovanju z umetnikoma zvarili v jeklene umetnine. Dobro
sodelovanje med podjetjem in muze-
Postavljanje Voglove forme vive Meteor
jem se bo nadaljevalo tudi v prihodnje,
zlasti pri obnovi obstoječih skulptur.
Forma viva na Ravnah je bila sprva
zamišljena kot enkratna umetniška
prireditev, a je uspeh prvega simpozija organizatorje opogumil, da so s
projektom nadaljevali. Danes predstavlja najpomembnejšo sodobno kiparsko zbirko Koroške. Od leta 1996 je v
upravljanju Koroškega pokrajinskega
muzeja, ki skladno z zaupano nalogo v
sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem vodi projekt načrtne in postopne
obnove posameznih skulptur. Slednji
se v okviru letošnjega simpozija že
izvaja, nadaljeval pa se bo tudi v prvi
polovici prihodnjega leta. Končni cilj je
vrniti umetninam prvotno podobo, s
katero bodo našemu mestu in okolici
v ponos.
Vse najboljše,
Kompleks!
Piše: Maša Špiler, fotografije: Nika Hölcl
»Veverice v parku še vedno so, zato morda le ni tako zgrešena
misel, da so veverice razumnejša in prilagodljivejša vrsta kot
človek in da celo z bolj odprtimi rokami sprejemajo kulturne
dogodke na Ravnah kot kakšen guštanjski homo sapiens.«
S septembrom smo stopili v dvanajsto
leto delovanja KMKC Kompleks. Dvanajsto? Za trenutek nam je kapnilo, da
sta brez omembe mimo nas šli tudi
okrogla, enajsta, letos pa že dvanajsta
obletnica. Kakor hitro se je misel porodila, se je tudi izgubila med računi, še
nerešenimi formularji, razpisi, pokvarjenim printerjem, da bo za vikend vse
štimalo, da bo vest o kulturnem programu dosegla ljudi, za katere kultura
pomeni več kot lastna senca, Čuki in
Mambo Kingsi, ki lahko prenesejo, da
se kultura dogaja okoli nas, da je človeštvo evolviralo ter kulturo prineslo
celo v spalna naselja, v park med veverice pa v cerkev, v klet in na streho
ter med vsemi zadelo celo spalno na-
5
selje Čečovje. You can take the man out
of Čečovje, but you can not take Čečovje
out of the man. Saj se včasih zdi, da
parkovske veverice lažje razumejo,
da se v Grajskem parku od časa do
časa dogajajo koncerti, ki predvidevajo glasno glasbo. Veverice v parku še
vedno so, zato morda le ni tako zgrešena misel, da so veverice razumnejša
in prilagodljivejša vrsta kot človek in
da celo z bolj odprtimi rokami sprejemajo kulturne dogodke na Ravnah kot
kakšen guštanjski homo sapiens.
Prepričanje, ki nas je vodilo tudi v
preteklem letu, sicer z vedno večjim
cmokom v grlu, je, da mora nasproti množičnim prireditvam, na katerih
nastopajo dobro poznani in uveljavljeni ustvarjalci, obstajati alternativni
kulturni program, ki stereotipno privablja manjše število drugače oblečenih ljudi, ki so v povprečju mladi in
v svoji mladostni vznesenosti preveč
naglas izražajo čustva o dobro preživeti noči in tako odmevajo po celotnem spalnem naselju.
Pod črto, morda zelo klišejsko, vendar
res, ponosni smo, da lahko nadaljujemo več kot desetletno delo prejšnjih
Kompleksovih ekip ter omogočamo številnim mladim ustvarjalcem,
da predstavijo svoja dela, ki jih sicer
zaradi svoje majhnosti ne bi mogli
6
predstaviti nikjer drugje. Veseli smo
vseh obiskovalce, ki jih njihova radovednost in razumevanje tovrstnih prireditev vedno znova prižene k nam, ki
redno prihajajo podpirat naše ustvarjalce in ki jim je naš program celo tako
všeč, da po poti domov vriskajo od
navdušenja in, ups, razbijejo tudi kakšen kozarec.
Na zidovih naše »neugledne« kleti so
se zvrstile presneto dobre fotografske in likovne razstave mladih umetnikov, ki so z največjo skrbnostjo
pripravljali svoja dela, saj so bile to v
dosti primerih njihove prve razstave
ali pa so vsaj pomenile začetek njihove umetniške poti.
Kolikokrat, tudi v letošnjem letu, nam
je bilo v veselje spremljati bende, ki so
tovorili kufre s svojimi inštrumenti od
blizu in daleč in se jim je naš skromen
oder zdel tako velik, nekaj deset ljudi
pa prava množica, ki je prišla poslušat
prav njih, ki tako težko dobijo koncert
kje drugje. Pa ne zato, ker bi bili tako
slabi, ampak zato, ker so veliki odri v
večini primerov rezervirani izključno
za velike. Ne da se prešteti bendov, ki
so vadili kot zmešani za enega svojih
prvih nastopov pri nas, in tudi nam je
včasih hreščalo v ušesih, pa smo se
vendar vedno znova spomnili, da smo
tu zato, da dajemo priložnost prav
takšnim glasbenikom. Morda smo
komu pomagali spoznati, da naj se namesto glasbe raje poprime krampa in
lopate, v večini primerov pa smo lahko
spremljali bende, ki so svojo pot uspeha začeli ravno pri nas.
Jazz Ravne ali jazz na Ravnah, ki je že
samo zato, ker v besedni zvezi združuje jazz in Ravne, fenomen, svojo že
8. abonmajsko sezono in del Festivala
slovenskega jazza prireja prav v Kompleksu. Po besedah Robija Jamnika,
idejnega vodje jazza na Koroškem,
»ker je Kompleks odlična izbira pri nastopih manjših zasedb, ki jih praviloma
gostimo pri nas«. Zakaj bi nekdo menil,
da je tovrstne prireditve bolje gostiti
v okolju, kot je Kompleks, in ne raje v
kakšni industrijski coni, bodo razumele
samo veverice v Grajskem parku.
Zdrs v malo avtorefleksije nam pomaga ohraniti zdrav razum in verjeti,
da delamo pravo stvar, čeprav nam
je včasih težko in je težko tudi veliki
večini mladinskih organizacij in je bilo
težko tudi mladinskim delavcem, ki so
Kompleks vodili in razvijali pred nami.
Če smo že zaradi bitke z mlini na veter
pozabili, koliko dobre glasbe, literature, fotografske in likovne umetnosti so
povezovali zidovi Kompleksa ter koliko
rojstnih dni je šlo mimo nas, pa naj vsaj
vsak zase dvigne kozarec in si za svoje
dobro delo lepo čestita, saj si to v svetu, kakršen je, vsekakor zasluži.
10. Festival
slovenskega jazza
Piše: Danica Hudrap, fotografije: Nika Hölcl
Na Ravnah na Koroškem se je od četrtka 16. do sobote 18. 10. 2014 odvijal 10. Festival
slovenskega jazza, prireditev, ki so jo organizatorji abonmaja Jazz Ravne prenesli na Koroško
iz Ljubljane. Pet koncertov najboljših domačih džezistov, razstave in kulinarična razvajanja
so se zvrstili na lokaciji Kulturnega centra Ravne, kjer je potekala otvoritev festivala prvi dan,
naslednja dva dneva pa je ljubitelje jazza gostil KMKC Kompleks.
»Festival slovenskega jazza ne deli
glasbenikov na bolj ali manj prave
džeziste – nasprotno! Združuje vse
srčne glasbenike, ki le redko dobijo
toliko pozornosti, kot si je zaslužijo. V
ospredju je iskreno veselje do igranja,
druženje s somišljeniki, pa čeprav s
takimi, ki imajo na jazz drugačen pogled, v ospredju je pristen stik s publiko, ki z veseljem sprejema in podpira
slovenske jazzovske izvajalce, festival
združuje, ne pa deli,« povesta organizatorja in 'fotra' jazza na Ravnah Robi
Jamnik in Franc Kokal ter nadaljujeta:
»Na prvem jugoslovanskem festivalu
jazza leta 1960 je na Bledu nastopilo kar 35 zasedb. Zavidanja vredni
številki se bomo le težko približali,
bomo pa organizatorji naredili vse, da
festival ohranimo in da ga naredimo
zanimivega tako za izvajalce kot tudi
za občinstvo ter sponzorje. Upamo,
da nas bodo v prizadevanjih za lepši
jutri slovenskega jazza najprej podprli
glasbeniki sami, da bodo vzeli festival
za svojega in ga pomagali ponovno
postaviti na noge ter mu dati veljavo,
ki si jo zasluži.«
Vse skupaj se je pričelo z jazzovskim
večerom v Kulturnem centru Ravne, kjer so se zvrstili trije otvoritveni dogodki, in sicer z Ladom Jakšo in
njegovim saksofonom, dobro uro zatem je sledila predstavitev Jazzopisa
s koncertom udeležencev šole Jazz
Ravne pod vodstvom mentorja Sama
Kolarja, večer pa se je zaključil z Juretom Puklom in Big bandom RTV Slovenija z dirigentom Igorjem Lundrom
in gostom Clarenceom Pennom na
bobnih.
Petkovo večerno dogajanje se je pričelo v Kompleksu, kjer so odprli fotografsko razstavo Jožeta Požrla, poimenovano S canonom nad jazzerje.
Sledil je koncert Resnik tria Watch for
Dogs s Cenetom Resnikom (tenor saksofon), Giovannijem Maierjem (kontrabas) in Zlatkom Kaučičem (bobni).
Kot zadnji so v petek zvečer odru
džezirali Igor Matković Sonic Motion - Igor Matković (trobenta), Marko
Črnčec (klavir), Robert Jukič (bas) in
Vladimir Kostadinović (bobni).
Sobota, zadnji festivalski dan, je bil v
znamenju New Times Big banda pod
vodstvom Izidorja Leitingerja z gosti.
Igrali so nam Borut Bučar (klarinet),
Andrej Koren (trobenta), Jani Šuligoj
(pozavna), Nina Strnad (vokal), Kristina Oberžan (vokal) in Eva Hren (vokal).
7
MILAN KAMNIK Z GOSTI –
40 LET »GRTA PA DOVTA«
Piše: Mirko Osojnik, fotografiji: Aleksander Ocepek
Nekaj misli
ob jubilejnem
koncertu
Športno dvorano Osnovne šole Prežihovega Voranca so v soboto, 18.
oktobra letos, napolnili ljubitelji koroške folk in country glasbe. Seveda,
naš Milan je proslavljal 40 let svojega
dela! Medse je povabil svoje glasbene
prijatelje in tako se je razlila pred navdušenimi poslušalci pisana glasbena
mavrica poustvarjenih Kamnikovih
del. Njegove skladbe so predstavile
naslednje skupine: Aubetn bend, Bluegrass Hoppers, Farty Animals, Hedera Vento, Kora Junior, RDDNDRN in
Vokalna skupina Nomos. Slednji so iz
koroškega zamejstva, iz Škocjana, vodi
pa jih in z njimi tudi prepeva dr. Bertej
Logar. Na njihovi zgoščenki Nomos III
sta tudi dve Milanovi skladbi: Pa prajijo
ani ter Vode pa ni. Piko na i je na koncu prispevala še naša »pleh muzika«
(Pihalni orkester železarjev Ravne), ki
8
je skupaj z Milanom in njegovimi glasbenimi prijatelji sklenila lep, doživet
glasbeni večer.
Milan je svečani dogodek seveda izkoristil tudi za to, da je Korošcem
predstavil svojo osmo zgoščenko
(dvojni CD!) z naslovom Milan Kamnik
– 40 let »grta pa dovta« / jubilejna
zgoščenka. Na njej je trajno zapisanih,
kot se jubileju spodobi, 40 Milanovih
pesmi. Sam pravi, da jih je izbral tako:
»… tu so njemu najljubše, 'ta narbolše'
stare pesmi in nekaj novih.« Med novimi je gotovo vredna omembe tudi
pesem Prijateljem v spomin, ki jo je
posvetil vsem svojim prijateljem, ki
niso imeli sreče, da bi živeli dlje … Naslovna Grta pa dovta je takoj postala
hit na Koroškem radiu. In Milan ne bi
bil »ta pravi«, če ne bi drugi zgoščenki
dodal še 41. »bonus« skladbo, za Korošce prirejeno Hallovo skladbo Rad
’mam pir.
Na zadnji strani brošurice v novem
cedeju sta napisala nekaj lepih misli
njegova prijatelja iz ZDA (Nashville –
Tennessee), kjer je že dvakrat snemal
svoje skladbe. Tako pravi Mike John-
son: »Lepo je slišati nekoga, ki dela
pravo country glasbo. Tradicija je na
strani Milana Kamnika!« Charlie Kelley
pa dodaja: »Milan prepeva občuteno
in s srcem. Njegova lirična besedila
so polna resničnih ljudi, pravih čustev
in resničnega življenja, in nič ne more
biti bolj 'country' kot to. V zadovoljstvo
mi je bilo, da sem lahko delal z njim na
njegovem projektu in ponosen sem na
to, da sem bil vsaj droben del Milanove
40. obletnice glasbenega ustvarjanja!«
Po štiridesetih letih dela bi lahko šel
v »penzijo«, kot to običajno storijo vsi
Korošci, Milan pa zanesljivo ne bo odložil kitare še kar nekaj let. Tako kot
njegov kulturniški vzornik – gospod
Mitja Šipek – bo zagotovo še dolgo
ustvarjal v svojem specifičnem slogu
in nam prinesel še zvrhan koš dobrega domačega koroškega countryja.
No, če mi dovoli, mu predlagam, da
ob svojem 50. jubileju izda čisto koroško zgoščenko z delovnim naslovom Prežih in jaz, drugič – in vsi
bomo srečni in zadovoljni … Milan, še
na mnoga leta!
17. KUHARJEVI DNEVI
V KOTLJAH
Piše: Milena Mesner, predsednica Kulturnega društva Kotlje
Da, odvrteli so se 17. Kuharjevi dnevi. Dramatik in pisatelj Tone Partljič, slavnostni govornik
na akademiji, in pripovedovalec svoje črtice Veš, koga so danes pokopali, je vprašal Domen
osorno, nam je položil na srce, naj v Kotljah še naprej negujemo spomin na Prežihove, na
Voranca in njegove brate, saj smo v tem edinstveni.
Pregovor pravi, da ko se pajki združijo, zvežejo leva. In v Kotljah to s pridom dokazujemo. Če stopimo skupaj,
zmoremo marsikaj, saj kjer je volja,
je tudi pot. S temi besedami nas je v
nadaljnji tok pospremila nova predsednica Krajevne skupnosti Kotlje –
Bojana Verdinek. Morda je dobro, da
še enkrat spomnim na njene besede,
ki so odraz vseh Hotuljcev, ki živijo s
krajem, da je še kako potrebna večnamenska dvorana, saj ob načrtovanju
mo, da Kotlje niso velike. Še dobro, da
živijo med nami ljudje, ki se zavedajo
pripadnosti kraju in slovenski besedi, ki si nesebično vzamejo uro časa
in zaploskajo nastopajočim, saj le-ti
vedno vložijo veliko truda.
Letos smo začeli s koncertom ženskega pevskega zbora Solzice, ki so praznovale 10-letnico druženja. Prijetno
je bilo prisluhniti njihovemu pestremu izboru pesmi, saj v svoje izvajanje
dajo srce in dušo, ter gostom. Prejele
žihovi bajti, ki nam jo Koroški muzej
Ravne vedno prijazno odpre. Tudi letos, čeprav je bila nedelja. Zahvaljujem se vsem udeležencem pohoda in
upam, da se naslednje leto spet vidimo na tej poti.
Ljudje vedno bolj skrbimo za svoje
zdravje in v okvir naših prireditev smo
uvrstili predavanje o jogi – o njej je
spregovorila Katja Kotnik Prosenjak,
učiteljica joge. Joga menda pomladi
telo in pripomore k izredni zbranosti.
so zaslužene Gallusove plakete.
Naslednji dan, 12. 10., se nas je kar
50 pohodnikov podalo po Vorančevi
poti, skupaj z vodnikom Alojzom Pristavnikom, ki zna veliko in slikovito
govoriti o Prežihovi rodbini in zgodovini našega kraja. K dobremu vzdušju
je zagotovo doprinesel tudi krasen in
topel jesenski dan. Pohod, ki je trajal
več kot štiri ure, smo zaključili pri Pre-
Kogar pa ta način življenja in rekreacije še posebej zanima, pa morda obišče njen tečaj v prostorih POŠ Kotlje.
Pri našem Vorancu: s pohoda po Vorančevi poti
različnih prireditev ne veš, ali jih boš
lahko zaradi dotrajanosti današnje
dvorane kulturnega doma spravil pod
streho ali ne, ali bo delovalo ogrevanje, bodo stoli zdržali, se ne bo streha
prehitro vdala, bo tehnika delovala …
Vsako leto se trudimo, da bi na prireditve ob Kuharjevih dnevih pritegnili
čim več ljudi. Moram reči, da smo bili
tokrat z obiskom zadovoljni, če gleda-
V soboto, 18. 10., so dvorano napolnili ljubitelji amaterskega gledališča
Kimperk teater iz Dravograda. S skeči
Snubač, Skopuh in Komperške vaje
niso pustili na cedilu gledalcev. Smejanje pa vemo, da je zdravilo za dušo.
9
tek, 24. 10. 2014, s slavnostno akademijo, ki jo je vodila Bojana Verdinek,
slavnostni govornik pa je bil že omenjeni literat Tone Partljič.
Ddr. Igor Grdina predava o 1. svetovni vojni in Prežihovem Doberdobu
V gosteh smo imeli tudi priznanega
strokovnjaka, zgodovinarja prof. ddr.
Igorja Grdino, ki je ob rob ponovni izdaji Prežihovega Doberdoba osvetlil
dogajanje v 1. svetovni vojni. Njegovo
podajanje je bilo zelo zanimivo, pe-
stro, poučno. Naj dodam, da je predavatelj povedal, da se je med nami zelo
dobro počutil, da ljudem na očeh vidi,
če je dobrodošel in naše oči so mu
menda to govorile.
Kuharjeve dneve smo zaključili v pe-
Vsakdo lahko vsako leto med prireditvami najde kaj zase. Res pa je, da nikogar ne moremo prisiliti, da prestopi
prag domačega kulturnega hrama, da
prisluhne lepi slovenski besedi. Želim,
da si vsak poišče svoj cilj v življenju,
gre po poti svojega dosega, a naj ne
zanemari še drugih plati življenja, ki
krepijo našo notranjost.
Vsem, ki ste kakor koli sodelovali in
pomagali pri izvedbi prireditev ob Kuharjevih dnevih, tudi z obiskom, se
toplo zahvaljujem.
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc
v vrtincu prve svetovne vojne
Piše: Liljana Suhodolčan
Vsako leto se na Prežihovi bajti zbere pisana druščina ljubiteljev Prežihovega dela
12. Tradicionalno
srečanje na
Prežihovi bajti
Vsakoletna tradicionalna srečanja na
Prežihovi bajti, 10. avgusta, na pisateljev rojstni dan, ne le privabijo vedno
več ljudi, temveč jih tudi združujejo.
Združujejo vse nas, ki srečanja pripravljamo, in vse obiskovalce, ki pomen
srečanj osmišljajo.
10
Dr. Petra Svoljšak utemeljuje pisateljev vojni roman Doberdob
Kot vsako leto doslej smo tudi za letošnje srečanje izbrali osrednjo temo, s
katero smo obeležili pomemben mejnik v življenju pisatelja Lovra Kuharja
– Prežihovega Voranca. Tokratno vsebino smo zastavili na zgodovinskem
dogodku, ki je do temeljev pretresel do
takrat prepoznavne družbene sisteme
in vplival na življenja milijonov ljudi
po celem svetu. Tudi Kuharjevih. Prva
svetovna vojna je bila prva globalna
vojna, ki je med leti 1914 in 1918 za
seboj pustila na milijone mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov.
Ob 100-letnici začetka 1. svetovne
vojne smo v Koroškem pokrajinskem
muzeju pričeli z vsebinskim programom, ki se bo nadaljeval do leta 2018;
kot opomin na dogodke, ki se ne bi
smeli nikoli dogoditi in nikoli ponoviti.
Letošnja osrednja gostja je bila dr.
Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC
SAZU, podpredsednica nacionalnega
odbora za obeležitev 100-letnice 1.
svetovne vojne. Spregovorila je o pisateljevem življenju v času 1. svetovne
vojne, vplivu le-te na oblikovanje nje-
govega političnega nazora in literaturo, ki jo je ustvaril na osnovi osebnih
vojnih izkušenj.
V svojem referatu je izpostavila, da je
Prva svetovna vojna prizadela vsako
peto slovensko družino, padli slovenski vojaki so zapustili več kot 30
tisoč vojnih vdov in skoraj 50 tisoč
vojnih sirot, več kot 11 tisoč invalidov se je v povojnem času le s težavo prebijalo skozi vsakdan. Vklesana
imena na spomenikih in spominskih
ploščah še danes nemo pričajo o nepopustljivosti vojnega mlina, ki je v
kolesju smrti »zmlel« 35 do 40 tisoč
slovenskih vojakov. Vojna se je tako
napajala predvsem iz človeških virov,
prepojenih z vzvišenim občutkom
dostojanstva, ker naj bi se žrtvovali
za »veliko stvar«.
V času začetka 1. svetovne vojne so
Kuharjevi šele dodobra zaorali po
lastni zemlji, kajti po dolgih letih na-
jemniškega življenja se je družini z
odkupom Prežihove bajte, leta 1911,
uresničila življenjska želja po lastnem
domu in lastni zemlji. Voranca je tu,
v njegovih zgodnjih dvajsetih letih,
tako rekoč na pragu življenja, dosegel
vpoklic v vojsko. V bojne vrste je Lovro
stopil dan pred avstro-ogrsko vojno
napovedjo Srbiji; služil je v koroškem
4. polku cesarskih strelcev v Lipnici in
potem Kapfenbergu, po kratkem dopustu je bil poklican h koroškemu 7.
pehotnemu polku, nato pa še v graški
27. pešpolk, v katerem je bilo moštvo
94 % nemško. Z njim je po enoletnem
bivanju v zaledju prvič odšel na bojno
črto, v Karnijske Alpe in na Doberdob.
Po polletnem vojskovanju na italijanskem bojišču se je iz dunajske bolnišnice z dopisnico oglasil svojemu
koroškemu prijatelju Alojzu Krautu in
opisal boje na kamniti kraški planoti:
»Doli je hudič, padajo kot muhe naši
in Lahi … Moje sožalje, da toliko sinov slovenske matere je že pognojilo
kamenito Kraško zemljo, a dolžnost
zahteva zmerom novih žrtev«.
O pisatelju in njegovi literaturi, predvsem o vojnem romanu Doberdob, je
dr. Petra Svoljšak izpostavila, da je:
‹›Lovro Kuhar ves čas stopal po tanki
črti med zapisom lastne vojne in bojne
izkušnje, spominom, literaturo in dokumentarnim zapisom, saj so se njegova osebna doživetja in razmišljanja
prepletala z zgodovinskimi, kronikalnimi in povsem literarnimi vsebinami.
Zavest o vojnem romanu kot posebnem literarnem žanru se je rodila po
prvi svetovni vojni, zato imajo nekateri
to obdobje za začetek vojnega romana.
Kulturni program letošnjega srečanja
je prepletal Koroški oktet, ki deluje v
okviru Kulturnega društva Prežihov
Ravne na Koroškem. Koroški oktet nas
razveseljuje že več kot 50 let, v zasedbi, kot se nam je predstavil, pa deluje
od leta 2011.
Milan Vogel, etnolog in novinar,
dobitnik Murkove listine
Piše: Karla Oder, fotografiji: Voranc Vogel
Slovensko etnološko društvo vsako leto podeljuje Murkovo nagrado, priznanje in listino
zaslužnim etnologom, ki pomembno sooblikujejo etnološko stroko. Letošnji slavnostni
dogodek je društvo pripravilo v Dolenjskih Toplicah ob 13. Vzporednicah Slovenskega
etnološkega društva in Hrvaškega etnološkega društva.
Murkovo listino je SED podelilo Milanu Voglu, etnologu in novinarju, ki
je kratek čas služboval v KPM – Muzeju Ravne na Koroškem, takrat Delavskem muzeju Ravne na Koroškem.
Ambiciozno je zastavil etnološko
dokumentacijo in opravil etnološka
raziskovanja ter nam nakazal nadaljnjo pot. V imenu sodelavcev Koroškega pokrajinskega muzeja Milanu
Voglu čestitamo za prejeto Murkovo
listino in za njegov ustvarjalni delež
k razvoju ter promociji slovenske
etnološke znanosti.
Milan Vogel je več kot tri desetletja
spremljal delo SED in vsa etnološka
prizadevanja ter o tem poročal v časopisu Delo – tako je skrbel za popularizacijo etnologije in redno obveščal
slovensko javnost o dogajanju v etnološki stroki.
Utemeljitev
Milan Vogel, rojen leta 1949 v Mežici,
je po študiju slavist in etnolog; seminarsko nalogo Smrtne šege v Mežiški
dolini je objavil v Koroškem Fužinarju,
diplomska naloga pa je nosila naslov
Življenje družin v Šentanelu leta 1974
(mentor je bil prof. dr. Vilko Novak).
Po diplomi je bil najprej zaposlen v
Delavskem muzeju na Ravnah, nato
pa se je zapisal časnikarskemu poklicu. Bil je urednik pri Naših razgledih
in Razgledih, do upokojitve pa je bil v
kulturni redakciji Dela posebej zadolžen za področje kulturne dediščine in
etnološke teme.
Po tem ko je Milan Vogel raziskoval še
praznovanje prvega maja na Slovenskem ter pripravil dve Radijski šoli za
srednjo stopnjo o partizanskih delav11
Milan Vogel
nicah na Cerkljanskem, se je odločil
za drug poklic, v katerem pa mu je ta
stroka še naprej ostala blizu. Največji
del pozornosti je usmerjal v predstavljanje dogodkov in dosežkov na področju etnologije v obliki poročil s tiskovnih konferenc, ocen posameznih
knjig in prireditev ali v obliki pogovorov
z izpostavljenimi raziskovalci, avtorji in
nagrajenci. Tudi po upokojitvi še poroča
o aktivnostih SED in obenem angažira
etnologe za pisanje in populariziranje
etnološke stroke. S tako številnimi in
poznavalskimi poročili, kot so Voglova
v Delovih izdajah, se ne more pohvaliti
noben drug medij.
Ker ne sami etnologi ne ustanove, v
katerih strokovno delujejo, nimajo na
Trije Murkovi nagrajenci SED - mag. Polona Sketelj - Murkovo priznanje,
dr. Ivanka Počkar - Murkova nagrada, Milan Vogel - Murkova listina
voljo ustreznih služb za javno predstavljanje in populariziranje svoje
dejavnosti oziroma posameznih, tudi
na državni ravni pomembnih dosežkov, sodelovanje sredstev javnega
obveščanja ni le dobrodošlo, temveč
tudi nujno. Pozornost drugih poročevalcev in medijev pritegnejo zlasti odprtja pomembnejših razstav in
druge prireditve z mednarodno udeležbo ter občasno kakšna izjemna
publikacija, medtem ko je o drugem
delu etnologov v muzejih, na terenu
in v znanstveno-raziskovalnih ustanovah javnost slabo obveščena. Milan Vogel je v tem pogledu izjema (ki
potrjuje pravilo). S svojim pisanjem
v osrednjem slovenskem dnevniku
in v zadnjem času tudi z oglašanjem
na radijskem programu ARS vztrajno
in sistematično, kritično in pogosto
polemično, predvsem pa s potrebno
strokovno avtoriteto odpravlja prav
te »bele lise«. Pogosto poroča tudi o
dogodkih zunaj prestolnice in skrbi,
da ob predstavitvah najvidnejših imen
etnološke vede na Slovenskem stopijo iz ozadja in dobijo javno priznanje za
svoje delo tudi mnogi manj izpostavljeni, a v svojih okoljih in na ožjih strokovnih področjih prav tako zaslužni
raziskovalci, konservatorji, kustosi in
drugi soustvarjalci dosežkov etnologije, ki po drugi strani, brez odmevov
izpod peresa Milana Vogla, tudi ne bi
bila, kar je.
Našli smo grad
Piše: Saša Djura Jelenko
Na Ravnah na Koroškem so ob zemeljskih delih ob ureditvi kanalizacijskega sistema in
novega križišča pri nekdanji kinodvorani 10. novembra 2014 gradbinci naleteli na ostanke
temeljev poznosrednjeveškega objekta. Dela so bila ustavljena, Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije se je takoj odzval in že naslednji dan je bila izdana Odločba o novem
arheološkem najdišču.
Zato smo tudi takoj lahko pričeli izvajati arheološke raziskave, ki jih je
prevzel Koroški pokrajinski muzej. Investitor, Občina Ravne na Koroškem,
pa je lahko tako vzporedno nemoteno
nadaljevala z deli. Jarek za infrastrukturne vode so s podvrtavanjem speljali pod odkritimi temelji.
12
Odkrite ostaline pripadajo poznosrednjeveškemu gradu Gruenfels (Zelena peč ali Spodnje gradišče), ki je bil že
konec 16. in v 17. stoletju prezidan v
renesančni dvorec. V zvezi z dvorcem
se omenjajo baroni Gaisrucki, ki so bili
njegovi lastniki vse do prve tretjine
18. stoletja. Viri navajajo, da naj bi bil
dvorec že v drugi polovici 18. stoletja
v ruševinah, na franciscejskem katastru ga najdemo upodobljenega že v
razvalinah.
Lastnik zemljišča z grajskimi ostanki
je bil pred 2. svetovno vojno trgovec
Brundula, po osvoboditvi so njegovo
poslopje preuredili v kinodvorano.
Zanimivo je, da so guštanjski Gaisrucki
v dvorcu Gruenfels zbirali simpatizerje
in pristaše nove protestantske vere.
Ohranila se nam je Valvasorjeva upodobitev dvorca iz leta 1688, ko je bil lastnik dvorca Maximilian von Gaisruck.
Raziskave v ozkem pasu ob državni
cesti so razkrile del severozahodne
zunanje stranice objekta, ki se je ohranil v obliki mogočnega, 9,4 m dolgega temelja, podprtega s kamnitim
opornikom in zgrajenega na živi skali.
Domnevno gre za del dvorca, ki je bil
v 16. stoletju prizidan starejši grajski osnovi. Zadnja stranica gradu se
je naslanjala na višje ležečo skalna-
1
2
to vzpetino, medtem ko je sprednja
daljša stranica stala na nivoju, kjer je
nekoč stala kinodovorana.
Bogate in številne najdbe smo odkrili
v plasteh, ki padajo v smeri proti severu. Tam je bil teren nekoč vsaj za
1,5 m nižji. Kljub temu da je teren v
tej fazi zaključen, se pravo delo šele
pričenja. Najdbe bo trebav prvi vrsti
oprati, zlepiti, restavrirati in konservirati, potem bomo naredili izbor
predmetov, ki jih bo potrebno zrisati in na podlagi tega bomo lahko s
pomočjo primerjav določili njihovo
starost. S tem se bo posredno lahko določila starost plasti in deloma
stavbnih ostalin, ki smo jih odkrili.
Zaenkrat lahko rečemo, da med odkritim gradivom prevladujejo lončene
najdbe, ki so jih uporabljali za serviranje in kuhanje hrane, med njimi so
tudi odlomki finih pivskih čaš. Posebnost so lončaste pečnice kot ostanki peči, našel se je tudi odlomek oploščene pečnice s prelepim gotskim
čipkastim okrasjem. Med številnimi
železnimi predmeti seveda prevladujejo kovani žeblji, vmes pa so tudi
ključi, kakšna puščična ost, nekaj je
ostankov steklenih vitražev in steklenih posod ter seveda gora kosti. Le-te bodo skupaj z vzorci malte
predmet nadaljnje analize.
1.
Valvasorjeva upodobitev iz leta 1688
kaže dvorec Gruenfels kot imenitno plemiško stavbo.
2.
Terenski posnetek
(Foto: Anja Mihelič)
3.
Odlomek pivske čaše okrašene s pečatki, 15. stoletje.
(Foto: Saša Djura Jelenko)
3
13
IZPOSOJA ELEKTRONSKIH
KNJIG (E-KNJIG) V KOROŠKI
OSREDNJI KNJIŽNICI
Piše: Darja Molnar
Kaj potrebujete za izposojo
e-knjige?
Potrebujete številko članske
izkaznice, geslo za servis Moja
knjižnica in ustvarjen Adobe ID
račun.
Kje lahko prebirate e-knjige?
Elektronske knjige lahko brezplačno prebirate na svojih
napravah: bralnikih, tablicah,
osebnih računalnikih, pametnih
telefonih ...
Koroška osrednja knjižnica svojim članom nudi dostop in uporabo dveh elektronskih virov za
izposojo e-knjig:
BIBLOS
www.biblos.si
BIBLOS je spletni distribucijski
portal za elektronske knjige,
razdeljen na dva dela: spletno
knjigarno z e-knjigami BIBLOS in
spletno knjižnico e-knjig BIBLOSLIB, kjer najdete e-knjige slovenskih založb v slovenščini.
Koroška osrednja knjižnica dr.
Franca Sušnika je ena od slovenskih knjižnic, ki je vključena v ta
prvi slovenski spletni servis za
izposojo elektronskih knjig slovenskih založb.
Člani naše knjižnice si lahko
preko spletne strani knjižnice
brezplačno izposojajo slovenske
elektronske knjige, tako leposlovne kot priročnike in otroško
literaturo. Do portala lahko uporabniki dostopajo preko dostopa
na daljavo.
Za izposojo so na voljo e-knjige,
za katere je knjižnica kupila licenco. Izposoditi si je možno štiri
e-knjige hkrati. Rok izposoje je 14
dni. Podaljšanje ni možno, možna
je le ponovna izposoja.
E-knjige pred potekom roka izposoje ni možno vrniti. Po poteku
roka izposoje se knjige samodejno vrnejo v spletno knjižnico.
Rezervacije že izposojenih
e-knjig trenutno še niso možne.
eBook Public Library Collection
(EBSCO) https://login.eviri.ook.
sik.si/
Koroška osrednja knjižnica kot
osrednja območna knjižnica nudi
tudi zbirko tujih elektronskih
knjig eBook Public Library Subscription Collection, ponudnika
EBSCO.
Skoraj 27 000 skrbno izbranih
e-knjig je namenjenih predvsem
potrebam uporabnikov javnih
knjižnic.
Zbirka vsebuje e-knjige v angleškem jeziku, ki so vsebinsko
prilagojene uporabnikom javnih
knjižnic. Pokriva področja humanistike, kulture, izobraževanja,
medicine, splošne znanosti itd.
Vsebuje tudi knjige s področja
samopomoči, zdravja in prostega
časa, ročnih del in hobijev, iger
in zabave, družinske medicine,
financ, kuhanja, religije, vprašanj
s področja enakosti spolov, geografije, družine, javnih storitev in
dejavnosti, etnologije ...
Tudi dostop do te zbirke je članom Koroške osrednje knjižnice
na voljo z dostopom na daljavo.
Kaj je dostop na daljavo?
Koroška osrednja knjižnica kot osrednja območna knjižnica omogoča
dostop do različnih e-virov. Do nekaterih lahko dostopate tudi preko
dostopa na daljavo, torej od doma ali
s katerega koli drugega računalnika.
Vse, kar potrebujete, je, da ste član
naše knjižnice. Prijavite se s številko
vaše izkaznice in z geslom, s katerim
dostopate do storitve Moja knjižnica
na Cobissu.
Kako uporabnik pridobi geslo za oddaljen dostop?
Oddaljen dostop je omogočen uporabnikom, ki imajo veljavno članstvo.
V kolikor še niste član knjižnice oz. je
vaše članstvo poteklo, se zglasite v
knjižnici, kjer boste pridobili oz. obnovili članstvo in s tem pridobili geslo.
Geslo za oddaljen dostop je isto kot
geslo za Mojo knjižnico, ki omogoča
pregled izposojenega gradiva oziroma
elektronsko naročanje preko računalniškega kataloga COBISS/OPAC. Storitev lahko začnete uporabljati takoj
po pridobitvi gesla.
Kako poteka oddaljeni dostop do
informacijskih virov?
Informacijski vir izberete preko spletne strani knjižnice, kjer ste vpisani.
Na lokacijah knjižnice gesla ne potrebujete, z vseh drugih lokacij, npr. od
doma, pa potrebujete geslo. Po kliku
na povezavo na izbrani vir na spletni
strani knjižnice se pojavi prijavna
stran, kjer izberete knjižnico, v kateri
ste vpisani, vpišete številko članske
izkaznice in geslo. Še podrobnejša
navodila za dostop na daljavo in za
izposojo e-knjig najdete na spletni
strani Koroške osrednje knjižnice
http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/
elektronski_viri/, z veseljem vam
bomo pomagale tudi knjižničarke,
če se boste oglasili v knjižnici.
Vabljeni k novi izkušnji branja!
15
RAJSKI BOŽIČ
Piše: FLORALHOUSE
22. 11. 2014, štirinajst minut čez osmo uro zvečer, se je na Ravnah zgodila božična pravljica
z naslovom »Rajski božič«. Po lanskem prvencu »Železni božič« je umetnik svetovnega
formata Andrej Rus in kolektiv Floralhouse z Raven na Koroškem poskrbel za spektakularen
dogodek, ki je presenetil vse zbrane.
Dogodek je bil podkrepljen z glasbenim spektaklom Maje Založnik, ki se
je s svojo modno kreacijo B. Polanec in
vrhunskim vokalom postavila ob bok
neverjetnim kreacijam izpod rok umetnika Andreja Rusa.
Lanskoletni uspeh - »Železni božič« je prireditev tudi letos dosegla z več
kot 500 obiskovalci. Na rdeči preprogi
so se znašla mnoga znana imena, organizatorja so počastili tudi gostje iz
cele Slovenije, ni pa manjkalo tudi ljudi
od drugod, npr. Francije, Belgije, Nemčije … Veliko je domačinov, ki podpirajo
mladega umetnika, ki si pot utira na
domačih tleh, a tudi po svetu ga cenijo in velikokrat povabijo v goste, da
ustvarja zanje. Kot pravi sam, je vesel, da je del tistih, ki lahko postavljajo
trende za vsakega posameznika, tako
tudi sam rad prisluhne vsaki stranki
posebej in uresniči njihove cvetlične
sanje. Dodaja tudi, da trende ustvarja individualno za vsakogar posebej.
Tako je bila tudi letošnja razstava resničen poklon božičnemu času. Uvodni
spektakel je poskrbel za pristno božično vzdušje, Andrej je v scenarij vpletel
rdeče luči, osvetljena drevesa, umetno
meglo, kar je dalo zgodbi poseben božični pridih. Prisluhnili smo lepi pravljici Gorazda Dominka, ki je nagovoril vse
obiskovalce. Seveda je božič čas otroških radosti in Andrej se je potrudil in
v zgodbo »rajskega božiča« prefinjeno
dodal otroško igrivost pevskega zbora
Osnovne šole Koroških jeklarjev pod
taktirko Suzane Makič. S spretnostjo
Petre Blatnik Maček je dobila prav poseben grajski videz. Za vrhunec nastopa se nam je pridružila mična grofica
Maja Založnik, ki je spektakularno
vstopila na prizorišče kar iz zamegljenega tunela in vse očarala s svojim
16
vokalom. Po tem kar smo doživeli na
otvoritvi, bi lahko rekli, da Andrej Rus
nikoli ne dovoljuje, da bi bile stvari prepuščene naključju. Po končani otvoritvi
na prostem nam je grofica Maja odprla
vrata v dvorec in nas povabila v »rajski
božič«.
Grad Ravne je na ta večer dobil resnično pravljično preobleko, vsi prostori
so bili okrašeni v božične dekoracije,
vmes pa je bilo postavljeno sveže cvetje. Sam občutek je bil rajski, saj smo
lahko prisluhnili Maji Založnik ob čudovitih dekoracijah. V spodnjih prostorih razstavišča nas je pričakal vizualni
presežek, ki ga je s svojimi spretnimi
rokami ustvaril umetnik Andrej Rus. V
prostor so bile umeščene elegantne
mize s prti do tal, na njih pa božična
zgodba v barvi, obliki in z vonjem božiča. Umetnik je poskrbel, da so naše
oči našle mnogo lepih kreacij in na njih
za trenutek počivale. Resnično nam je
zastajal dih, saj je bila vsaka miza prav
posebna zgodba. Lahko smo ponosni,
da imamo v našem mestu nekoga, ki
poskrbi, da se lahko naše cvetlične sanje tudi uresničijo.
Po kratkem pogovoru z Andrejem
lahko ugotovimo marsikatero skrito
malenkost njegovega ustvarjanja in
vidimo, da je umetnik s srcem predan
ustvarjanju in kreiranju s cvetjem,
zato tudi občutimo njegove izdelke
na prav poseben način. Veseli smo in
ponosni, da imamo v našem malem
kraju umetnika, s katerim se lahko na
tem področju postavimo ob bok vsem
prestolnicam tega sveta. Upamo, da
bo tako tudi ostalo in da mu bodo izkazali podporo tudi tisti ljudje, ki smo
jih na samem dogodku pogrešali. Odzvali so se ljudje iz različnih koncev
Evrope, pogrešali pa smo tiste domače, ki lahko naredijo celoto popolno – v znak podpore smo pogrešali
predstavnike občin Koroške. Andrej
Rus pravi: »Če ne bi bilo vseh vas in
vašega zaupanja v moje kreacije, tudi
mene ne bi bilo. Zato vsem zbranim
hvala, ker dovoljujete, da kreiram
vaše cvetlične sanje. Čeprav ni več
časa, da bi si tako pogosto kot nekoč
izrekli nekaj toplih prijaznih besed,
želja za srečo in zdravje ob božiču
in novem letu, pa ostaja želja enako
iskrena in močna.« Vse lepo želi tudi
bralcem Ravenskih razgledov.
KONCERTNA DEJAVNOST
Piše: Ana Potočnik
V pomladnih mesecih maju in juniju je bila v KD Svitanje zelo pestra koncertna dejavnost.
Predmaturitetni
koncert klarinetista
Primoža Rečnika
Na ravenskem odru velike dvorane
Kulturnega centra se je v začetku
maja predstavil domačin klarinetist
Primož Rečnik z maturitetnim programom. Na koncertu je sodelovala
še flavtistka Lavra Vavh iz Dravograda in kvartet klarinetov Claritet. S
tem programom je Primož je uspešno
zaključil šolanje na SGŠ Fran Korun
Koželjski v Velenju, pod mentorstvom
prof. Ota Kožuha, in se podal na nadaljnje izobraževanje v sosednjo Avstrijo.
Zaključni koncert
študentke Akademije
za glasbo v Ljubljani
Rozalije Pavše
Oboistka Rozalija Pavše se je v mesecu juniju predstavila na odru velike
dvorane Glasbenega centra. Zaigrala
je ob spremljavi priznane korepetitorke ga. Bojane Karuza, pod mentorstvom g. Boža Rogelja. Odigrala
je predmagistrski koncert. O programu je na koncertnem listu zapisala:
»…največ pozornosti sem namenila
svojemu odnosu do izbranih skladb.
Želela sem: igrati vsaj eno slovensko
skladbo… da mi bo program pisan na
kožo… igrati skladbe, ki sem jih v preteklih petih letih študija z veseljem
izvajala in se z njimi počutila domače… izbrati skladbe, ki jih ne samo
odigram, ampak tudi oživim in doživim. Mislim, da mi je to uspelo. V kolikšni meri, pa lahko ocenite vi, dragi
poslušalci.« In kdor se je tega koncerta udeležil, lahko to vsekakor potrdi.
Večer pod lipo
z Dušico Kunaver
Konec meseca junija smo v KD Svitanje ponovno organizirali že tradicionalni Večer pod lipo na Lečnikovem
vrtu – petje narodnih pesmi. Letošnja
gostja je bila ga. Dušica Kunaver. Znana je po zbiranju ljudske dediščine,
kar je izdala v zbirkah Ljudsko izročilo
in Pod lipo domačo. O narodni pesmi
je povedala: »Naš narod je preživel
težko zgodovino, a ob tem ustvaril deset tisoče pesmi. Naš človek je
prepeval v veselju in žalosti, v sreči in
nesreči, ob delu in prazniku, zato vsaka, prav vsaka ljudska pesem prinaša
neko sporočilo. Ustvaril jo je nekdo
ob nekem dogodku ali čustvu. Avtor
je resda pozabljen, vendar sporočilo
njegove pesmi ostaja in sporoča njegovo doživljanje – veselje zaljubljenosti, žalost ob odhodu k vojakom,
strah pred vojno, sporoča šaljivost,
nagajivost, razočaranje, daje tudi ritem njegovemu delu.«
Nad našim delom je bila ga. Kunaver
navdušena. Presenečena je bila nad
petjem – sodelovanjem vseh prisotnih, ki so po navadi le poslušalci. Seveda so vsem zelo prav prišle
priložnostne pesmarice. Pogosto se
dogaja, da začetek pesmi ali refren
poznamo, v nadaljevanju pa nam
zmanjka, a pesmarice so bile dobre
pomočnice, zato se je pelo še dolgo
v noč.
17
Koncert majniških pesmi
Piše: Ana Potočnik, KULTURNO DRUŠTVO SVITANJE
Recitator Jože Potočnik
V mesecu maju je bil v
ravenski cerkvi sv. Egidija
izveden koncert majniških
pesmi. Kot solistka se
je predstavila odlična
sopranistka ga. Cvetka
Kramberger, ki drugače
sodeluje v mešanih zborih.
Odgovorila mi je na nekaj
vprašanj:
Kako je prišlo do ideje?
Med občinstvom zelo dobro sprejeto
predhodno sodelovanje z Matjažem
Marinčem na božičnem koncertu je
pripeljalo do želje ustvariti nekaj novega, skupnega in v malo večjem obsegu. In tako je prišlo do prvih korakov.
In naprej?
Potrebno je bilo izbrati pesmi. Matjaž
je naredil širši izbor, po poslušanju posnetkov pa sva se skupaj odločila in
izbrala – najlepše.
Kdaj se je porodila ideja o sodelovanju
več instrumentov?
To je bila Matjaževa dolgoletna želja,
da bi ustvaril še bogatejšo glasbo.
Kako sta izbrala sodelujoče?
Povabila sva glasbenike s katerimi sva
18
Sodelujoči na koncertu majniških pesmi
že sodelovala, nato pa so ti pomagali
dopolniti vrzeli in nastala je naša zasedba: Cvetka Kramberger – sopran,
Matjaž Marinč – orgle, Nina Grošelj
Bricman – 1. violina, Januša Skornšek
- 2. violina, Ana Potočnik – flavta, Rozalija Pavše – oboa, Marko Djordjević
– rog.
Notnih zapisov za vse te instrumente
najbrž ni.
Priredbe za vse instrumente je napisal
Matjaž Marinč. To je veliko dela, truda
in vsekakor znanja – najbrž tudi neprespanih noči.
Brez vaje ni šlo …
Brez skrbi da ne. Ko je Matjaž uspel
priti na Koroško (živi v Brežicah, dela
v Ljubljani), so bile vaje. Pevski del sva
začela vaditi v mesecu februarju, z instrumenti pa konec marca. Začetne
vaje so potekale doma, skupne pa seveda na koru ob orglah.
vlogi recitatorja. Vivaldijeve Štiri letne
čase pa smo slišali v izvedbi Tatiane
Drabysheuskaja (orgle), Nine Grošelj
Bricman (violina) in Rozalije Pavše
(oboa).
Najpomembnejše pa je ostalo za konec, predstaviva – kaj smo poslušali.
Najlepše Majniške – Marijine pesmi.
Mesec maj je posvečen Mariji, skladatelji so ji ustvarili čudovite pesmi.
Kakšni so bili odmevi
med obiskovalci?
Poslušalci koncerta so bili navdušeni
nad izvedbo in tudi nad izborom pesmi. Med ljudmi so se slišale pozitivne
kritike in izrazila se je želja: Ali bi bilo
mogoče koncert ponoviti.
Zgodila se je ponovitev koncerta.
Ja, v mesecu juniju smo izvedli ponovitev koncerta v farni cerkvi Device Marije na jezeru na Prevaljah.
Za vezno besedo je poskrbela ga.
Mojca Prašnički.
Ja, zelo sem ji hvaležna za lepo besedo, izpostavila je besedila, ki so še
posebej nagovarjala in tako povezala
pete pesmi.
In za konec…
Približuje se čas novih čudovite pesmi
in tako se v glavah, že tudi na papirju,
pripravlja nov koncert – Božično-novoletna pravljica. Že vnaprej vsi vljudno povabljeni!
Za oddih med petjem so poskrbeli …
Z odlomkom iz Prešernovega Krsta pri
Savici se je Jože Potočnik predstavil v
Cvetka, hvala lepa za vse povedano.
Novega koncerta se pa že veselimo.
ŽIVAHNA DEJAVNOST
V KD PREŽIHOV VORANC
Piše: mag. Irena Oder, predsednica KD Prežihov Voranc, fotografija: UroshGrabnerPhotography
Hvala vsem, ki nam pri izvedbi tega
projekta pomagate.
Potrudili se bomo, da bomo čimbolj
dostojno zastopali našo občino in
predvsem našo slovensko in še posebej koroško pesem. In seveda, da nas
bo morda naslednjič šlo na turnejo
med avstralske Slovence čim več!
Fotografija je nastala na odprtju razstave kiparke Nežike Novak v Družbenem domu na Prevaljah 11. 11. 2014.
Čeprav je sekcij KD Prežihovega Voranca več, se bova v tokratni številki
oglasili samo dve, Koroški oktet in
folklorna skupina.
Koroški oktet se v zadnje pol leta
intenzivno pripravlja na izvedbo najzahtevnejšega projekta v več kot petdesetletni zgodovini obstoja, in sicer
na pevsko turnejo po Avstraliji. Zdaj
je projekt že tako daleč, da imamo
že zakupljene letalske karte. Če bo
vse po sreči (torej če nam bo zdravje
služilo), bomo v Avstralijo poleteli 7.
marca 2015.
Razumljivo, da so vse aktivnosti
podrejene temu cilju. Seveda smo
kar naprej na kakšni prireditvi, vendar večino časa pridno vadimo, saj bi
tam doli na »rdeči celini« v nostalgijo
koroške pesmi radi popeljali naše rojake in z našo pevsko kulturo seznanili pisano narodno druščino, ki so za
domicil izbrali oddaljeno celino.
Folklorna skupina želi svojemu že
stalnemu programu dodati nov splet
koroških plesov in običajev, zato medse vsako sredo od 19.30 do 21.00 v
Kulturni center na Ravnah vabi nove
člane. Pridite vsi, ki radi plešete in pojete in tudi vi, ki ste do sedaj plesalce
občudovali bolj od daleč. Pričakuje vas
prijetna in vesela skupina plesalcev in
godcev, ki smo se že prepričali, da je
ples rekreacija v vseh življenjskih obdobjih, je umetnost in zabava, ki vpliva na psihofizično počutje … skratka
pot do dobrega počutja. Vabljeni!
SLAVISTIČNO DRUŠTVO KOROŠKE
Piše: Bojana Verdinek, predsednica Slavističnega društva Koroške; fotografija: Mateja Čuk
Slavistično društvo Koroške združuje
sloveniste in slaviste cele Koroške,
svoj sedež pa ima v Občini Ravne na
Koroškem že 10 let.
Na vsakoletni skupščini oblikujemo
program in vanj vključimo aktualne
strokovne vsebine in dogodke, s katerimi se skušamo približati tudi širšemu krogu ljudi. Z njimi skušamo
vplivati na zavedanje o slovenstvu,
pravilni rabi jezika in pomenu branja.
V letošnjem letu smo za vse osnovnošolske učitelje, ki pripravljajo učence na Cankarjevo tekmovanje, organiV novih prostorih Srednje šole Ravne je pozornost slovenistov
in slavistov usmerjena v novosti slovenskega pravopisa
Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik (levo) in Ljubica Podboršek,
tolmačka znakovnega jezika (desno) o medmetih v KOK dr. Franca Sušnika
19
zirali predavanje na temo letošnjega
tekmovanja. Povabili smo izr. prof. dr.
Igorja Saksido, predavatelja mladinske
književnosti in književne didaktike.
Sredi novembra je naše društvo gostovalo v novih prostorih Srednje šole
Ravne. V prostorni, sodobno opremljeni predavalnici smo prisluhnili
vedno aktualni temi. Tokrat še posebej, saj se z novim pogledom nove
ekipe ponovno pretresajo pravila slovenskega pravopisa, oblikujejo nova
stališča. Pot do novega pravopisa je
sicer še dolga, ampak pomembno je,
da se v razpravo vključijo tudi slovenisti in slavisti in tako prispevajo
svoj delež. S trenutnimi dejavnostmi
glede pravopisnih pravil, slovarjev in
jezikovne svetovalnice nas je seznanila doc. dr. Helena Dobrovoljc, višja
znanstvena sodelavka na Inštitutu
za slovenski jezik Frana Ramovša,
raziskovalka pri Slovarju pravopisnih
težav slovenskega jezika in vodja
delovne skupine za pripravo novega
pravopisnega priročnika.
Za strokovno članstvo in širše občinstvo smo konec novembra v KOK dr.
Franca Sušnika organizirali predstavitev dveh svežih monografij, ki prinašata nove informacije o besedni
vrsti medmet. Prva nosi naslov Medmeti v slovenskem jeziku, ki nam jo je
predstavila avtorica, red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V drugi
sta združili svoje znanje o medmetih prej omenjena red. prof. dr. Irena
Stramljič Breznik in Ljubica Podboršek, tolmačka znakovnega jezika
(osnovnega jezika gluhih in naglušnih). Pod naslovom Medmeti na presečišču slovenskega besednega in znakovnega jezika se nam odkrivajo temeljne
značilnosti znakovnega jezika. Medmete in njihovo rabo nam skušata avtorici prikazati z vidika dveh naravnih
jezikovnih kodov, in tako vzpostaviti
most med slišečimi in neslišečimi.
Da smo v letošnjem letu izbrali prave
teme in predavatelje, so nam pokazali
člani društva in drugi z obiskom naših
dogodkov.
Koroška galerija likovnih umetnosti
Galerija Ravne
KGLU
pomembno usmeritev inštitucije kot
javnega prostora, ki nudi možnost za
razvoj kritične misli.
Otroci na Bernekerjevi ustvarjalnici v okviru razstave Nike Oblak in Primoža Novaka And Now for Something Completely Different 4
Koroška galerija likovnih umetnosti kot regionalni muzej za moderno in sodobno umetnost, ki pokriva
področje dvanajstih koroških občin,
skrbi za specifično zbirko, ki izhaja iz razstavnega programa. Galerija
razvija t. i. koncept 'žive zbirke', ki se
skozi sodobne projekte aktualizira in
20
dopolnjuje. Ustanova je danes vpeta
tako v nacionalne kot mednarodne
mreže, na podlagi katerih gradi sodoben razstavni program in bogati že
obstoječe vsebine. Velik poudarek pri
samem delu galerije je na izobraževanju tako najmlajših kot tudi na andragoških programih, ki predstavljajo
Koroška galerija likovnih umetnosti
poleg razstavnih in administrativnih
prostorov v centru Slovenj Gradca
programsko skrbi tudi za Galerijo Ravne, ki se nahaja v Kulturnem
centru na Ravnah na Koroškem. Programski poudarek Galerije Ravne je
na kvalitetnem razstavnem programu, ki občinstvu predstavi aktualno
umetniško produkcijo tako umetnikov
iz regije kot iz drugih koncev Slovenije. V Galeriji Ravne se letno zvrsti 5–7
razstav, ki jih spremljajo pedagoški
programi in vodstva.
Likovni simpozij Kulturnega
društva koroških likovnikov
13.–14. 9. 2014
Povzel: Zoran Rožič po E. Ferjanič Fric
vilne likovno umetniške prireditve.
Zaposlena je kot likovna pedagoginja v osnovni šoli, vodi izobraževalne likovno ustvarjalne delavnice za
otroke in odrasle;
– predsednica umetniškega društva
dr. Štefka Cobelj DPD Svoboda Ptuj
ga. Anka Kolarič je začetnica v slikanju in je povabljena prav zaradi
tega, da spoznava slikarske medije
prima vista; - predsednik Kulturnega društva koroških likovnikov Zoran Rožič se ji je ob tej priložnosti
zahvalil za njeno nedavno povabilo
k njim na slikarske dni na Ptuj v mesecu juniju letos;
Del udeležencev simpozija
Kulturno društvo koroških likovnikov
z Raven na Koroškem je v septembru
v občini Slovenj Gradec priredilo projekt dvodnevnega likovnega simpozija na ekološko turistični kmetiji
Lešnik na Golavabuki pod Kopami. Cilj
projekta je bil meddruštveno sodelovanje, izobraževanje in navezovanje
stikov umetnikov iz drugih sredin in
okolja. Sodelovali so slikarji iz petih
različnih društev, naslednji dan so
se jim na simpoziju pridružili še člani
Kulturnega društva koroških likovnikov. Rdeča nit je bila teoretično in
praktično izobraževanje v slikarskem
mediju. Na dvodnevnem simpoziju so
ob članih društva koroških likovnikov
sodelovali naslednji umetniki:
– slikar g. Drago Medved iz Nove
Cerkve pri Celju, ki je bil hkrati tudi
častni gost in mentor na simpoziju. S svojim prepoznavnim pristopom in tehniko pastoznega nanosa
predpriprave slikarske podlage dela
učinkujejo prepoznavno v dopolnitvi barvnih kombinacij, ki vključujejo
tudi zlato, srebrno barvo. Že dvajset let se ukvarja s kulturo pitja
in kulinarike ter predava o vinski
kulturi. Je vitez slovenske viteške
dvanajstije Reda sv. Fortunata in
vitez vina v Ordo equestris vini Europae. Doslej je napisal več kot 20
knjig, nekatere so tudi prevedene; v
sedmih se ukvarja z vinsko kulturo:
Trta življenja (1992), Najlepše trte
na Slovenskem (1995), Vinski brevir
(1997, tudi angleška izdaja), Šampanjec, sreča sveta (1999), Sto resnic o vinu (2001), Refošk, resnična
pravljica o rdečem kralju (2008,
soavtor), Istenič penine, življenjska
zgodba družine Istenič (2009);
– slikarka, likovna pedagoginja, vodja
različnih projektov ga. Erna Ferjanič Fric, je s svojim pedagoškim
nazorom kot mentorica na simpoziju širila meje slikarskega dojemanja. Njena dela so živahna, polna
kontrastnih linij, najbolj je prepoznavna s svojimi motivi trav in pokrajin. Pesnica in velika poznavalka
kulturnih objektov v Rogaški Slatini
se je rodila 1955 v Celju. Diplomirala je iz likovne umetnost, vodila
je Grafični muzej, organizirala šte-
– domačin g. Feliks Frühauf Sreč iz
Dravograda je nestor društva koroških likovnikov. Njegova temperamentna in barvno topla dela
so pozitivna in večkrat pričevalci
zgodovine. Leta 1981 se je včlanil
v društvo koroških likovnikov na
Ravnah. Vseskozi je aktiven član
tega društva. Poleg tega je častni
član likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra,
Medicinske fakultete dr. Lojze Kraigher v Ljubljani ter likovne sekcije
Dravograd. Je tudi član Art Femips,
s katerim se udeležuje ustvarjanj v
tujini. Beleži preko 20 samostojnih
in več kot 120 skupinskih razstav;
– podpredsednica društva koroških
likovnikov ga. Helena Kotar je večna iskalka izražanja. Pokazala se je
v mladostnih motivih, ki so malce
prežeti s kubistično noto;
– domačin, slikar in predsednik društva koroških likovnikov, član društva
šaleških likovnikov g. Zoran Rožič je
s svojo paleto energijsko močnih in
toplih, sončnih barv ter specifično
likovno prepoznavnostjo slikanja v
21
Zoran Rožič: Veduta primorskih hiš
več tehnikah hkrati širil svojo optimistično naravnanost in je z organizacijo simpozija omogočil slovenskim umetnikom, ki žive v različnih
okoljih, da širijo in hkrati združujejo
svoj ustvarjalni prostor. Društvu se
je priključil leta 1986 in že slabo desetletje uspešno vodi društvo.
Žal se zaradi nujnih obveznosti simpozija nista mogla udeležiti povabljena gosta in prijatelja iz Podjune,
slikar g. Helmut Blažej, in slikar ter
ustvarjalec v glini in tehniki raku g.
Albert Mesner.
Na likovnem simpoziju je uradno nastalo 10 likovnih del.
Projekt simpozija so podprli JSKD RS,
Občina Ravne na Koroškem, Zavarovalnica Triglav in ekološko turistična
kmetija Lešnik z Golavabuke. Brez njih
umetnost ne bi zaživela v dveh strokovnih in koristnih dneh za povabljene
goste umetnike in gostujoče društvo.
LITERATI TUDI ZMAGUJEMO
Piše: Ivana Čreslovnik, predsednica društva
•
•
•
•
Z literarnega večera srbske-slovenske poezije z gosti SKD Petar Kočić iz Kranja.
Kulturno društvo literatov Mežiške
doline je od maja in do konec novembra pridno delalo.
• Maja smo sodelovali na 5. Literarnem natečaju v poeziji in prozi ob
Vseslovenskih klekljarskih dnevih
v Žireh. Lidija Polak je osvojila 10.
mesto v poeziji, Ivana Čreslovnik
pa 4. mesto v prozi.
• Nastopili smo na Festivalu solzic
z naslovom Poklon Koroški pod
Uršljo goro.
• Junija so tri članice sodelovale na
literarnem natečaju DPM Beltinci – poezija, kjer je Barbara Žvirc
dosegla v kategoriji C (odrasli) 1.
mesto. Čestitamo Barbara!
• Pri Toniju v Kotljah smo imeli lite22
•
•
•
•
rarni večer, kjer sta se predstavili
novi članici Ivana Prislan in Marija
Bezjak. Tudi ostali smo sodelovali
s svojimi prispevki.
Julija se je naša članica Lidija Polak na natečaju Mentorjev feferon
(revija Mentor in JSKD) uvrstila
med pet finalistov.
Na Sofijinem festivalu v Lendavi je
Martina Podričnik s kratko zgodbo
dosegla uvrstitev med deset najboljših. Njena zgodba je bila objavljena v brošuri festivala.
Avgusta smo nastopili na 59. Koroškem turističnem tednu v Črni na
prireditvi Poletni liter literature.
Na Ravenskih dnevih smo pripravili literarni večer v Medgeneracijskem centru, kjer sta se predsta-
•
•
•
vila nova člana Irena Pajnik Beguš
in Peter Črtomir Gorjanc. Seveda
smo tudi ostali brali.
Septembra smo nastopili na Jesenskih srečanjih pod Kozolcem
na Poljani.
Na mednarodnem literarnem natečaju »Garavi sokak« v Inđiji –Srbija
se je poezija našega člana Đorđa
Radovića uvrstila med 1100 prispevki v ožji izbor in je bila objavljena v Zborniku.
Pri Plodru v Šentanelu smo pripravili literarni večer in potopisno
predavanje Nikaragva, Costa Rica
in Panama.
Oktobra smo sodelovali na Srečanju piscev ZDUSA in LIKUSA F3ŽO
2014 – festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu
v Ljubljani.
V gostišču Lečnik smo pripravili
literarni večer srbske-slovenske
poezije s Srbskim kulturnim društvom Petar Kočić iz Kranja, ki so
ga predstavili: Smiljana Ilić, Ostoja
Šobot in Marinko Jagodić Maki.
Na razglasitvi finalistov Festivala
mlade literature Urška 2014 v Slovenj Gradcu je bila naša članica Maja
Miloševič med petimi najboljšimi.
Sodelovali smo na natečaju kratkih zgodb o žledu Založbe Fran iz
Celovca. Lidija Polak in Ivana Čreslovnik sta se s svojima prispevkoma uvrstili v izbor za objavo v
knjigi Žled na Slovenskem.
• Novembra je naša članica Ivana
Čreslovnik izdala knjigo z naslovom Koroška deklica Bajberli, ki
jo je predstavila v Koroški osrednji
knjižnici dr. Franca Sušnika na
Ravnah.
• V domu upokojencev na Prevaljah
smo pripravili literarni večer za DU
Prevalje.
• V Pliberku smo sodelovali na dvojezičnem literarnem natečaju Koroška v besedi. Ivana Čreslovnik se
je uvrstila v finale in prejela častno
listino za odličen prispevek.
• Sodelovali smo na 13. Literarnem
srečanju z literarno delavnico na
Muti, ki ga organizira JSKD Radlje.
Tudi decembra ne bomo počivali. Po
našem planu bi naj izšla še ena knjiga
in ker v decembrskem utripu čustva
močneje čutimo, bo prav gotovo
nastalo veliko pesmi in zgodb, ki jih
bomo zapisali in delili z vami.
Ivan Gradišek –
muzikant z dušo in srcem
V dnevih, ko se jesen počasi poslavlja in prva pozeba
vztrajno sili skozi okna in trka na vrata, smo z žalostjo v
srcih izvedeli, da našega dolgoletnega člana in vzornega
glasbenika Ivana Gradiška ni več med nami.
Na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem
se je Ivan Gradišek zaposlil 1. septembra 1962, pred tem je od leta
1959 in vse do zaposlitve na Glasbeni šoli Ravne poučeval v Pihalnem
orkestru železarjev Ravne kot učitelj
pihal. Na glasbeni šoli je bil zaposlen
kot učitelj klarineta, flavte, saksofona,
nauka o glasbi, harmonike, pevskega
zbora ter Pihalnega orkestra Glasbene
šole Ravne na Koroškem, katerega dirigent je bil od ustanovitve leta 1977
do svoje upokojitve v letu 2003. S tem
orkestrom je leta 1984 dosegel zlato
priznanje na tekmovanju orkestrov v
Mariboru.
Leta 1969 je opravil strokovni izpit in
v svoji poklicni karieri napredoval do
naziva svetovalec.
Skoraj celo desetletje je opravljal delo
ravnatelja Glasbene šole Ravne (od 5.
februarja 1965 do 1. marca 1974).
V svojem delovnem procesu je vzgojil
nešteto kadrov za potrebe pihalnih orkestrov kot tudi drugih skupin. Mladim
je dal občutek skupnega muziciranja in
prilagajanja pri igranju v orkestru, prav
tako pa je bil Človek z veliko začetnico tako v glasbenem kot tudi življenjskem smislu.
V Pihalnem orkestru železarjev Ravne
je dolga leta opravljal zelo zahtevno in
pomembno delo arhivarja in kronista. Skrbel je za urejen arhiv in tudi z
njegovim trudom je ravenski arhiv bil
poznan kot eden najbogatejših notnih arhivov v Sloveniji. Poleg funkcije
arhivarja je bil Ivan dolga leta namestnik dirigenta in predvodnik. V vmesnem obdobju od leta 1992 do 1993
je prevzel zahtevno vlogo dirigenta in
pomagal orkestru premostiti krizo, ki
je nastopila v letu 1992. Kot kronist je
znal ohraniti različne dogodke, ki smo
jih doživeli muzikantje med številnimi vajami, nastopi in na tekmovanjih.
Naj si izposodimo njegov citat, ki zelo
nazorno prikazuje dolgoletno vez med
našim orkestrom in »fabriko«:
''Tudi dobra ‚muzikantska‘ duša je človek,
delavec. Po ‚šihtu‘ mora tudi on zasaditi
kakšno fižolovko ali krompir, tudi on si
rad spočije trudne oči ob zelenilu in lepoti naših gora, rad pogleda na televizijski
ekran in gleda v otrocih svojo prihodnost.
Je človek z enakimi občutki kot drugi. Tudi
takrat, ko povprečno trikrat na teden
obleče službeni ‚gvant‘ in gre na svečanost te ali one vrste, ko mnogih ni, čeprav
bi tam morali biti‘‘ (Gradišek, Družbeni
dogovor in godba, Informativni fužinar,
1971, št. 4, str. 15–16).
Dragi Ivan, počivaj v miru!
Mag. Aleksander Kotnik in
Alojz Buhvald
23
Sprejeli smo žalostno novico, umrl
je Ivan Gradišek. Odšel je presenetljivo tiho. Bil je sodelavec, pedagog,
solist, dirigent in ravnatelj Glasbene
šole Ravne na Koroškem.
Deloval je v času, ko je glasbeno šolstvo oralo ledino na Koroškem in ni
bilo pogojev za normalno delo. Skupaj
Zelo na hitro in tiho je odšel Ivan Gradišek, kot da bi se hotel izogniti besedam zahvale, ki bi mu jih želeli izreči
sodelavci Glasbene šole in prijatelji
godbeniki Pihalnega orkestra Ravne,
ki bi mu v slovo in zahvalo zaigrali nekaj žalnih akordov.
Celo svoje življenje je posvetil svoji
»ljubici« - glasbi, kot se je nekoč izrazil in tudi zapisal v almanah orkestra.
s Pihalnim orkestrom ravenskih železarjev je ustvarjal pogoje za nadaljnjo
rast glasbenega in kulturnega utripa
v kraju, saj se je pod njegovim vodstvom izšolalo veliko glasbenikov, ki
so danes učitelji, akademski glasbeniki in dirigenti.
Njegova specialnost so bili pihalni orkestri, s katerimi je dosegal neverjetne
uspehe. Z njegovim dolgoletnim prispevkom spada danes Glasbena šola
Ravne na Koroškem med zelo uspešne
šole v Sloveniji.
Bil je odličen klarinetist, zavzet in prizadeven pedagog, ki je vzgojil veliko
mladih glasbenikov ter uspešno vodil
mladinski pihalni orkester Glasbene
šole Ravne.
Ivan! S skromno a veliko besedo HVALA se ti kot prijatelj, sodelavec, nekdanji ravnatelj Glasbene šole Ravne
in dirigent Pihalnega orkestra železarjev Ravne iskreno zahvaljujem za
tvoj prispevek glasbenemu in širšemu
kulturnemu razvoju našega kraja in
občine Ravne.
Odšel si, a tudi ostal!
Že od rane mladosti je bil član Pihalnega orkestra železarjev Ravne, bil tudi
arhivar, zelo zavzet in ponosen predvodnik ter namestnik dirigenta v času
mojega vodenja tega orkestra.
Naj ti bo lahka koroška zemlja!
Nekdanji ravnatelj
Avgust Pogorevčnik
Lojze Lipovnik
VREDNA SPOMINA:
JANKO IN MIRA GAČNIK
Piše: prim. mag. Franc Verovnik, dr. med.
Mnogim od tistih, ki so obiskovali osnovno šolo v Guštanju, današnjih Ravnah
na Koroškem, v času pred drugo svetovno vojno ali v letih po njej, sta še vedno
v živem spominu njihova nekdanja učitelja Janko in Mira Gačnik. Ostali, zlasti
mlajše generacije, vedo za njun priimek le po Gačnikovi poti na Ravnah, ne da bi
poznali izvor tega poimenovanja. Ob bližnji 120. obletnici Gačnikovega rojstva
je prav, da se seznanimo z njunima življenjskima potema.
Janko Gačnik se je rodil 12. februarja 1895 v Gradcu (Graz) kot nezakonski
sin Uršule Gačnik. Mladost je preživel s starimi starši v Gorčah pri Libeličah,
kamor je hodil v šolo od leta 1901 do 1908. Zaradi njegove prevelike naklonjenosti slovenstvu ga niso sprejeli na učiteljišču v Celovcu, zato se je vpisal
na učiteljišče v Mariboru. Po maturi 1914 je nekaj mesecev služboval pri Sv.
Barbari pri Vurbergu – današnji Zgornji Koreni. Leta 1915 je moral k vojakom,
bil je na usposabljanju za rezervne častnike. Končal ga je novembra 1915 v
Admontu na Gornjem Štajerskem in bil še isti mesec poslan na soško fronto. Med drugim se je udeležil bitk pri Oslavju in na Doberdobski planoti leta
1916, bil ranjen, dobil medaljo za hrabrost in bil povišan v poročnika. Po daljšem okrevanju so ga leta 1917 poslali z ljubljanskimi črnovojniki na fronto
v Karpate, kjer je dočakal konec prve svetovne vojne. Novembra 1918 se je
vrnil v Ljubljano in se od tam odpravil kot prostovoljec v Borovlje (zdaj Ferlach)
skupaj s koroškim rojakom Vinkom Möderndorferjem (1894–1958), pedagogom in znanim zbiralcem etnološkega gradiva, s katerim se je poznal že z
mariborskega učiteljišča. V ponesrečeni ofenzivi slovenske fronte 29. aprila
1919 je bil v bitki s folksverovci hudo ranjen v desno nogo v naselju Humberk (zdaj Hollenburg) pri Kotmari vasi (zdaj Köttmannsdorf). Sovražniki so ga
odpeljali v Celovec na zdravljenje, kjer je ostal do junija, ko so mesto osvoji24
Nadučitelj Janko Gačnik (z očali) med učenci leta 1933
le jugoslovanske čete in so ga odpeljali v
domovino. Zaradi posledic poškodbe je za
vedno ostal invalid. Vendar se Gačnikova
prizadevanja za pravično severno mejo
tudi po bojih niso končala. Z veliko vnemo
se je namreč pridružil boju Libeličanov za
priključitev te vasi h Kraljevini SHS, ker je
bila po njihovem mnenju po plebiscitu 10.
oktobra 1920 po krivici dodeljena Avstriji.
Skupaj z njim, s šolskim nadzornikom Rudolfom Mencinom (1879–1963), po rodu
iz Libelič, in z libeliškim župnikom Antonom Vogrincem (1873–1947) so vaščani
dosegli, da so 30. septembra 1922 Libeliče uradno priključili matični domovini.
Leta 1921 se je zaposlil kot učitelj na
osnovni šoli v Guštanju, kamor je čez
štiri leta prišla učit njegova kasnejša
žena Mira. Bila je rojena 6. junija 1903 v
Poljčanah kot Elfrida Ivana Marija Šijanec
v učiteljski družini. Imela je še tri brate.
Najstarejši, dr. Fran Šijanec (1901–1964),
je bil umetnostni zgodovinar. Drago Marjan ali tudi Mario Šijanec (1907–1986)
je bil uspešen skladatelj, violinist in dirigent, ki je po drugi svetovni vojni živel in
ustvarjal v Argentini kot Mariano Drago.
Najmlajši Stanko Šijanec (1909–1984) je
bil v Mariboru gimnazijski profesor zgodovine. Mira je v Mariboru leta 1922 končala učiteljišče in se leta 1925 zaposlila v
guštanjski osnovni šoli. Z Jankom sta se
poročila 27. aprila 1930.
V Guštanju sta bila učitelja do leta 1941
in nato še po vojni do leta 1951. Med
leti 1925 in 1937 je bil Janko tudi upravitelj šole in otroškega vrtca. Kot zavzet
pedagoški delavec se je javno zavzemal
za pravice učiteljev v tedanji družbi in za
pravilno vzgojo učencev. Iz vzgojnih namenov je ob šoli uredil vrt s sadovnjakom
in šolskim čebelnjakom. Bil je eden od pomembnih članov leta 1914 ustanovljene
Čebelarske podružnice Guštanj. Ves čas
je bil goreč jugoslovanski patriot, zato ni
Mira Gačnik s svojimi učenci leta 1935
čudno, da sta bila oba z Miro zelo aktivna
člana guštanjskega Sokolskega društva
od leta 1921 do 1941. Pomembne so
njegove zasluge pri gradnji Sokolskega
doma, ki je bil odprt 22. novembra 1931.
Janku so od vsega začetka v društvu poverili nalogo, da organizira kulturno prosvetno delo. Tako so že leta 1921 ustanovili pevsko in godbeno društvo, v katerem
se je zlasti Mira izkazala kot dobra pianistka. Janko je bil dejaven tudi kot režiser
raznih spevoiger in operet, s katerimi so
igralci Sokola gostovali v raznih krajih, kot
režiser in glasbenik pa je sodeloval tudi
v tedanjem guštanjskem delavsko prosvetnem društvu Svoboda.
Zaradi Jankovega delovanja v sokolski organizaciji so ga tedanje oblasti leta 1937
kljub številnim protestom brez razloga
odstavile z mesta šolskega upravitelja. Še
več gorja je doživel med drugo svetovno
vojno. Leta 1941 se je pred nacisti umaknil v Ljubljano, Mira pa k svojim staršem
v Maribor. Zaradi sodelovanja z OF so ga
fašisti aretirali v raciji 14. februarja 1942
in ga poslali sprva v zapore v Padovi,
13. junija pa v izgnanstvo v vas Torricella Peligna v Abruzzih v osrednji Italiji. Po
kapitulaciji Italije leta 1943 je uspel pred
Nemci pobegniti v zbirno taborišče Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ)
v kraju Gravina v Apuliji na jugu Italije,
kamor je po različnih pripetljajih prispel
25. januarja 1944. Tam je vodil prosvetno
delo med borci in v ta namen sodeloval pri
sestavljanju posebne Taboriščne čitanke.
Po vojni sta se oba spet vrnila v Guštanj
na osnovno šolo, na kateri je bil Janko
med letoma 1947 in 1951 šolski upravitelj. Poleg tega je leta 1945 postal prvi
upravnik dijaškega doma v nekdanjem
gradu, kjer je bila tedaj tudi na novo ustanovljena gimnazija. Sodeloval je pri
prenovi Jagrovega hleva v Zadružni dom
s kinodvorano, pri postavitvi Malgaje-
vega spomenika na Dobrijah leta 1947
in pri urejanju partizanskih grobov kot
tajnik Zveze borcev. Poskrbel je, da se je
nadaljevala tradicija predvojne pevske
in godbeniške dejavnosti. Režiral je igre,
vodil in vadil domače pevce ter plesalce
koroških plesov. Skupaj z okrajnim referentom Vojkom Simončičem in dirigentom Jožkom Hermanom je zaslužen,
da je bila leta 1951 osnovana ravenska
glasbena šola, uradno pa je bila nato ustanovljena Nižja glasbena šola na Ravnah
leta 1956. Tudi Mira je ves čas sodelovala kot pianistka pri orkestru, ki ga je zelo
uspešno vodil kapelnik Jožko Herman. Z
vsemi temi dejanji je Janko svojim učencem in mnogim Ravenčanom ostal v neizbrisnem spominu kot zavzet pedagoški
in kulturni delavec ter velik domoljub. Po
njem so poimenovali Gačnikovo pot, ki je
speljana med drugim mimo poslopja nekdanje osnovne šole, v katerem je danes
sedež Občine Ravne na Koroškem.
Upokojil se je 15. julija 1951, Mira pa je
zaprosila za premestitev. Preselila sta se v
Maribor, kjer je Janko ostal še naprej družbeno aktiven in ohranil stike s Koroško.
Med drugim je organiziral številna gostovanja združenih pevskih zborov z zamejske Koroške, zaradi česar ga je Slovenska
prosvetna zveza odlikovala z Drabosnjakovim priznanjem. Umrl je 4. septembra
1967 in je pokopan v Libeličah, kar si je želel ves čas. Na njegovem grobu stoji lepo
izdelan spomenik z vklesanim priimkom
in imenom, s kratko oznako njegovega
delovanja: UČITELJ IN BOREC ter z letnico
rojstva in smrti 1895–1967. Gačnikovo
delo na področju kulture in hkrati veliko navezanost na Koroško pa izkazujejo
vklesane besede z začetka znane pesmi:
»NMAV ČREZ JEZARO« … Mira je umrla
30. oktobra 1973 v Spodnjem Slemenu in
so jo po odločitvi sorodnikov pokopali na
Pobrežju v Mariboru.
25
Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor.
i po
od
h
re
p
S
o.
aj
aš
n
ri
p
h
ji
ki
i,
st
in rado
e
ik
n
z
ra
p
v
im
iv
ž
v
to
ko
h
i
la
en
m
v
ki
e,
b
ž
lo
Vsako leto se z
iz
e
čn
li
In
cimetu.
o
p
nj
vo
o
aj
im
ki
,
h
ca
li
u
ih
okrašenih mestn
.
h
ji
ž
li
b
aj
n
ih
oj
m
i
v
t
i
ar
d
ob
o
p
prebudijo željo
op r av it e p r a znične n a k up e da ne s in jih
odp l ačuj t e n a obr ok e s p os ojil no k a r a n t o
•
•
•
•
kartica je brezplačna, saj ni letne članarine
mesečno odplačujete le po 20 % porabe
pridobite posojilo v višini do 2,5-kratnika svojih prihodkov
je več kot le kartica, saj ste njeni imetniki tudi nezgodno zavarovani
Varnostno SMS sporočilo: za dodatno varnost prejmite SMS sporočilo ob vsakem nakupu ali dvigu na bankomatu.
Svojo posojilno Karanto in/ali varnostno SMS sporočilo naročite v najbližji poslovalnici Nove KBM,
imetniki [email protected] pa jo lahko naročite kar preko spleta. Več na pripravi.se.
preverite svojo pripravljenost na www.pripravi.se
in jo izboljšajte z našimi svetovalci
t: 080 17 50 | www.nkbm.si | skype: novakbm
26
MLADINSKI SVET
RAVNE NA KOROŠKEM
Piše: Aljaž Verhovnik, predsednik MS
Tekmovalci 1. Koroškega triatlona
Mladinci smo letošnje leto preživeli
zelo aktivno. Še posebej se je širši krog
sodelovanja mladih pokazal s sprejemom Strategije za mlade v občini
Ravne na Koroškem 2014-2020, ki
smo jo avtorji (Aljaž Verhovnik, Andrej
Grobelnik, Matevž Klobučar in Rok Šater) pripravili skupaj s širšo množico
zainteresirane mladine. Prvi ukrepi so
letos že začeli kazati rezultate. V zadnjem času je viden tudi napredek in
rast mladinskih organizacij v naši občini, zato verjamemo, da bo prihodnje
leto še bolj pestro. Sprejem strategije
je mladince še posebej aktivno spodbudil k ustanovitvi Mladinske iniciative
za 3. razvojno os, ki ste jo morda obiskali na spletni strani www.hitronakorosko.si.
v svetu Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na
Koroškem pričel opravljati Andraž Lečnik. Na to mesto ga je imenoval Upravni odbor Mladinskega sveta Ravne na
Koroškem. Tudi letos smo se že tretjič
zapored udeležili Festivala Povodnega
moža, ki je potekal na Ivarčkem jezeru.
Javnosti smo predstavili naše delo, otroke in mladino pa razveselili s pobarvankami in se posladkali z bomboni.
13. junija smo bili povabljeni na Energetsko karierno srečanje, ki je potekalo v konferenčni dvorani uprav-
ne zgradbe Železarne Ravne. Aljaž
Verhovnik je zbranim predstavil osnutek dokumenta Strategija za mlade,
ki je bil nato 19. junija 2014 sprejet
na redni seji občinskega sveta Občine
Ravne. Vzporedno s pripravo strategije smo se člani mladinskega sveta aktivno ukvarjali z organizacijo projekta
»ZAšportajmo v poletje«, ki je potekal
28. in 29. 6. 2014 v športnem parku na
Ravnah. Dvodnevni projekt je prvi dan
na treh lokacijah predstavil atraktivne
športne panoge, kot so npr. vaterpolo,
gokart na pedala, golf, rugby, tenis na
mivki in številne druge. Kljub zelo slabemu vremenu, se je dogodka udeležilo kar nekaj športnih navdušencev.
Za poslastico pa smo v nedeljo, 29.
junija, na Ravnah pripravili 1. Koroški
triatlon, ki se ga je udeležilo skoraj 80
tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v različnih starostnih kategorijah, tako posamično, kot
ekipno (štafeta). Še posebej smo bili
ponosni, da se je dogodka udeležila
številčna ekipa triatloncev iz domače,
Fužinarjeve sekcije triatloncev, ki so na
dosegli odlične rezultate.
Zavod Nefiks je 1. julija v prostorih
Kulturnega centra organiziral okroglo
mizo na temo »Dojemanje sive ekonomije med mladimi«. V razpravi je
16. maja 2014 smo se predstavniki
mladinskega sveta udeležili nacionalnega srečanja projekta Strukturirani
dialog 2.0, ki je bilo v veliki dvorani
Državnega zbora Republike Slovenije.
Mladinski svet Ravne na Koroškem je
Slovenski filantropiji, katere član je,
letos podal predlog, da podeli naziva
»prostovoljstvu prijazno mesto« Občini Ravne na Koroškem. Tako je ta naziv naša občina prejela 22. maja letos,
podelitve pa smo se udeležili tudi mi. Z
junijem je nalogo predstavnika mladih
Potapljanje na mestnem kopališču v okviru projekta ZAšportajmo v poletje
27
sodeloval tudi predsednik MS Aljaž
Verhovnik. V okviru Ravenskih dnevov
smo tudi letos v Grajskem parku organizirali kino na prostem, ki je na ogled
ponudil dokumentarni film lastne produkcije mladinskega sveta z naslovom
Mladina od Guštanja do Raven na Koroškem. Vsako leto v MS poskrbimo
tudi za neformalna izobraževanja, ki
jih našim članom in javnosti ponudimo
brezplačno. Tako smo letos pripravili
tečaj hitrega branja in pomnjenja, ki
se ga je udeležilo veliko ljudi. Odkar
ima Občina Ravne na Koroškem sprejet poseben odlok o mladini, deluje kot
delovno telo občinskega sveta tudi Komisija za mladinska vprašanja. Ker se
je dosedanjima članoma iztekel mandat, je Upravni odbor MS Ravne na Ko-
roškem imenoval nova predstavnika
naše organizacije. To sta postala Rok
Plesec in Andraž Lečnik. Še posebej
smo ponosni, da nam je v letošnjem
letu uspelo nadgraditi Mladinsko pot
Ravne na Koroškem, tako da pot ob
prenovi resnično predstavlja pravo
učno in rekreacijsko pot. Verjamemo,
da bo naša pot, včasih imenovana
»trim steza«, še bolj obiskana z dodanimi in dodelanimi orodji. In da ta pot
resnično nadaljuje tradicijo starih trim
stez, smo tudi ta dela opravili mladi prostovoljci z »delovno brigado«.
Leto 2014 mladinci zaključujemo precej aktivno. Konec novembra je župan
Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž
Rožen v skladu z ukrepom Strategije
za mlade sklical 1. Zbor mladih. Župan
je mladim podajal odgovore na njihove
pobude in vprašanja, zbrani pa so bili
enotnega mnenja, da se bodo mladi z
županom srečevali vsake tri mesece.
Za aktivno spremljanje ukrepov Strategije za mlade smo se v MS odločili,
da strategijo natisnemo v obliki knjižice, ki bo brezplačno na voljo javnosti.
Načrtujemo, da bo knjižica luč sveta
ugledala v začetku prihodnjega leta.
Leto 2014 smo mladi na Ravnah
zaključili s skupnim dogodkom »Predbožični park«, ki smo ga pripravili MS,
Klub koroških študentov, KMKC Kompleks, KUD Kunkuvo in Kunštnca. Dogodek je ponudil pester glasbeno in
kulturno obarvan program, ki je vključeval tudi zaposlitveni sejem.
MLADINSKA INICIATIVA
ZA 3. RAZVOJNO OS NA KOROŠKO
piše: Aljaž Verhovnik, vodja Mladinske iniciative za 3. razvojno os
osi za nas. Peticija ima osem zahtev, od
katerih se jih šest navezuje na projekt
realizacije 3. razvojne osi na Koroško,
začenši od avtocestne povezave A1 preko Velenja do Mislinjske in Mežiške doline, kjer se nahaja gospodarsko središče Koroške. V tem trenutku je peticijo
podpisalo več kot 7000 podpornikov in
število se še povečuje. V poletnih mesecih ste nas srečevali na raznih javnih
mestih po Koroškem in tudi širše, kjer
smo predstavljali našo iniciativo in zbirali podpise tudi v materialni obliki.
Utrinek iz uvodne predstavitve Mladinske iniciative za 3. razvojno os, julij 2014
Mladinski svet Ravne na Koroškem (MSR) je 18. julija 2014
v sejni sobi Občine Ravne na Koroškem pripravil uradno
predstavitev Mladinske iniciative za 3. razvojno os javnosti.
Na srečanju smo se zbrali predstavniki mladinske iniciative,
koroški župani, gospodarstveniki ter koroški poslanci.
Mladinska iniciativa je že takoj na začetku postavila spletno stran www.hitronakorosko.si, kjer lahko javnost spremlja naše aktivnosti ter tudi v elektronski
28
obliki podpiše peticijo za gradnjo hitre
ceste na Koroško. Tam najdete tudi nekaj filmčkov, ki na takšen ali drugačen
način prikazujejo pomen 3. razvojne
Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je
v tem času postala znana kot ena izmed
oblik Korošcev, s katero se borimo za
lastne interese. Postala je nadgradnja
dosedanjih prizadevanj županov koroških občin ter gospodarstvenikov, saj se
do sedaj civilna družba v tolikšni meri
ni odzvala na pomen 3. razvojne osi.
Gradnja hitre ceste na Koroško za nas
ne predstavlja zgolj nove in sodobne
prometnice, temveč tudi hitrejšo povezavo s centrom države, predvsem pa
priložnost za nadaljnji razvoj Koroške
ter decentralizirani razvoj Slovenije.
Hitra cesta je predvsem razvojna cesta,
Zadnja zahteva peticije je nekoliko širša in se navezuje na posebno skrb države do Koroške, ki je postala po tem,
ko je usahnilo koroško gospodarstvo, s
strani centra precej pozabljena. Zato od
države pričakujemo posebno razvojno
in sistematično pomoč Koroški v obliki
podpornega zakona ali drugega akta, ki
bo tudi v naravi doprinesel napredek.
Cerarju romali dve pismi, kjer smo na
drugo pismo s strani njegovega ministra
dr. Petra Gašperšiča prejeli nepopoln
in nejasen odgovor glede korakov, ki
jih namerava država glede 3. razvojne
osi storiti v prihodnje. Odgovor je zajemal zgolj zgodovinska dejstva, kar pa
je vsem nam že dobro poznano. O problemu smo seznanili tudi vse poslanske
skupine v Državnem zboru RS, prav tako
pa smo problem internacionalizirali in
o možnih rešitvah povprašali tudi našo
evropsko komisarko za promet v Bruslju
mag. Violeto Bulc, hkrati pa seznanili
tudi vse slovenske poslance v evropskem parlamentu. Naša iniciativa se aktivno vključuje v namere za izgradnjo 3.
razvojne osi tudi širše, saj smo vzpostavili stike tudi z mladimi v Velenju, prav
tako tudi s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico.
Do sedaj smo z našimi zahtevami seznanili praktično vse deležnike, ki so pristojni za realizacijo 3. razvojne osi. Tako
sta k predsedniku Vlade RS dr. Miru
Naj spomnimo, kaj sploh je 3. razvojna
os. Gre za idejo o razvojni cesti med
hrvaško Vinico na jugu preko Novega
mesta in Zasavja do Velenja in naprej na
saj bi z njeno izgradnjo predvsem mladi
dobili možnost obstanka na Koroškem,
s tem pa bi preprečili tudi beg možganov in mlade delovne sile iz obubožane
Koroške.
Naša iniciativa je postavila jasne zahteve tudi glede obnove obstoječih
državnih cest na Koroškem, ki so v katastrofalnem stanju in zaradi tega postajajo problematičen faktor varnosti v
cestnem prometu v naši regiji.
Koroško do meje z Republiko Avstrijo na
sever. O tej prometnici se je prvič govorilo že daljnega leta 1974, do danes pa
so projekti in delno sprejetje Državnega
prostorskega načrta na trasi Velenje–
Slovenj Gradec davkoplačevalce stali
okoli osem milijonov evrov. Načrtovalci
investicije ocenjujejo, da bi bilo potrebno za izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi (med avtocesto A1–Velenje–
Koroška) vsaj 1,3 milijarde evrov vložka,
pri čemer država že vsa leta odgovarja,
da teh sredstev nima, izogiba pa se jasnemu odgovoru, zakaj se v tem primeru
ne odloči za način javno-zasebnega kapitala financiranja hitre ceste.
Ob številnih aktivnostih, ki so potekale
do danes, je največji dosežek Mladinske
iniciative za 3. razvojno os prav to, da
smo se Korošci prebudili in se jasno postavili za interese ter od centra zahtevamo to, kar nam na podlagi našega zgodovinskega prispevka k tej državi tudi
pripada. Če hočemo biti v prizadevanjih
uspešni, moramo vztrajati še naprej!
Hrana je čista ljubezen. Je način življenja in druženja.
Ob njej spoznavamo nove ljudi in se družimo s tistimi,
ki jih poznamo že dolgo.
Lahko je komplicirana ali preprosta, draga ali poceni.
Pomembno je, da je iskrena.
M. Bratina
Hvala za zaupanje,
kolektiv družinskega podjetja
1966 GOSTILNA
MESARIJA 1990
ENODNEVNA SMUČANJA
NASSFELD / MOKRINE: sobota, 10. januar 2015
BAD KLEINKIRCHHEIM: sobota, 24. januar 2015
HEILIGENBLUT: sobota, 31. januar 2015
SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU
ZAGREB, ogled slaloma za ženske:
nedelja, 4. januar 2015
FLACHAU, ogled slaloma za ženske:
torek, 13. januar 2015
Več o pestri ponudbi in ostalih storitvah na www.koratur.si ali v turističnih agencijah:
Turisticna agencija Slovenj Gradec: Pohorska cesta 15, 2380 Slovenj Gradec, t: 02 884 12 47, e: [email protected]
Turisticna agencija Ravne na Koroškem: Koroška cesta 5, 2390 Ravne na Koroškem, t: 02 822 11 30, e: [email protected]
Avtobusni promet in turizem d.d. Prevalje, Perzonali 48, 2391 Prevalje, t: 02 82 31 191, e-mail: [email protected]
29
“K’k se vam da”
Piše: Ana Pisar, predsednica Kluba koroških študentov
Kaj s(m)o koroški študenti
naredili dobrega za koroške
študente? Lahko bi skromno
dejali, marsikaj, a ker želimo
med mladimi (med drugim)
vzpodbujati tudi radovednost,
bomo v svojih besedah
konkretni. Lahko bi opisali vse
izvedene projekte, a ne želimo dolgoveziti. Lahko bi dejali
dovolj, a bi lagali. Lahko bi
rekli, vse po svojih najboljših
močeh … in tako bomo/smo
še najbolj iskreni.
Organizirali smo okoli 40 projektov
s področja izobraževanja (delavnice
in predavanja v okviru AreneZnanja,
obisk muzeja in pivovarne, jezikovni
tečaj), kulture (predstava, ustvarjalni
večer, koncerta, Akademski ples, koroški talenti, pogovori z znanimi Slovenci, fil(m)zofski večer), zabave (Koroški gavdi), sociale (razpis za mlade
mamice, Želje za veselje, dobrodelnost) in športa (KKŠ Winter FEST,
smučanje na Golteh, športni turnir,
pohod na Peco, bowling, soteskanje).
V okviru področja Aktiva je pozitiva
smo se tudi odpravili v Planico ter na
30
odgovarjamo z našimi projekti – na
eni strani mladim omogočamo kvalitetno preživljanje prostega časa, ponujamo izobraževanje in druženje, na
drugi nudimo možnost pridobivanja
izkušenj z delom v mladem timu entuziastov. Z močno željo, da duh aktivizma čim bolj zaživi med mladimi na
Koroškem, se povezujemo z drugimi
društvi, ki so na Koroškem aktivna in
ustvarjajo zares dobre vsebine.
projekte drugih študentskih klubov.
Dijaška sekcija je za dijake pripravila
zdrave zajtrke, zanimivo publikacijo ter dijaške žure. Organizirali smo
največji festival na Koroškem – KKŠ
Summer FEST. Ker smo edini klub
v Sloveniji, ki pokriva celotno regijo
in s tem veliko število občin, zarad
česar ne uspemo aktivno delovati v
vsaki posebej, smo preko razpisa za
društva sofinancirali in soomogočili
številne projekte mladinskih organizacij, s še dodatnim razpisom KKŠansa pa spodubili mlade h kreativnosti.
“K’k se vam da?” je pogosto vprašanje ali opazka na naše delo. Mi pa
Res je, da so časi dokaj nenaklonjeni mladim, a vendar to ne sme biti
razlog za odlašanja in prelaganja. Iz
želje, da zase in ostale naredimo nekaj več kot le tarnamo ob kavi, se je
pred letom dni organizirala več kot
20-članska ekipa, ki vodi projekte in
vanje vključuje širše okolje. Povzeli
bi lahko, da skrbimo za svojo prihodnost in s priložnostmi ustvarjamo
nove priložnosti. Tudi za druge koroške študente! Zato – pristopite do
nas, pocukajte nas za rokav, pišite na
Facebooku, mejlu, Twitterju ali kjerkoli vam ustreza. Poskusite s svojim
projektom ali se pridružite že obstoječemu. Vprašajte za nasvet, priložnost ... Klub koroških študentov je
naš klub, klub mladih na Koroškem,
pomagajte nam ga takšnega tudi ohranjati!
NA GIMNAZIJI RAVNE
smo bili znova ustvarjalni
Piše: Natalija Pečovnik
Naslednje leto bo minilo sedemdeset let,
odkar so se takratni guštanjski jeklarji trdno
odločili, da bodo ustanovili gimnazijo na
gradu Ravne. Bili so zelo neomajni in so se
odpravili celo v Beograd do maršala Tita,
da mu predajo svoj sklep. In res, septembra
1945 se je začel šolski pouk po grajskih
sobanah, ki pa so bile že takrat mnogo
pretesne. Zato se je gimnazijska mladina
kmalu odločila, da bo s prostovoljnim delom zgradila novo stavbo. Leta 1954 se je
gradnja uspešno končala in še danes se po
taistih hodnikih prerivajo mladi, željni novega znanja. Šolski zvonec še vedno enako
glasno zvoni, še vedno grajski park ponuja
zatočišče zaljubljencem in še vedno za štirimi stenami mladi odkrivajo in spoznavajo
matematične formule …
S številnimi kakovostnimi projekti, ki potekajo na šoli, dijaki svoje znanje le še
poglabljajo in nadgrajujejo. V lanskem
šolskem letu smo bili posebej ponosni
na projekte: »Nova generacija raziskovalcev ved o življenju« (nosilec je bil Kemijski
inštitut v Ljubljani). Projekt je spodbujal
inovativnost mladih s postavljanjem pomembnih vprašanj na temo ved o življenju. Opozarjali so tudi na pomembnost
etičnih načel v raziskovanju in znanosti.
»Po sledi«, kjer smo opozarjali na problematiko ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja. Pri »Preverjanju nekaterih
elementov gimnazijskega programa s poskusom« so dijaki glede na svoje interese
poglabljali znanje pri posameznih pred-
metih. Namen projekta »Dvig socialnega
in kulturnega kapitala« je bil podpirati in
bogatiti medsebojne odnose (še posebej
so se obnesle dejavnosti, ki smo jih poimenovali s skupnim geslom »Vzorniki so
zakon«). Skupaj z dijaki Gimnazije Velenje
smo pri projektu »Kruh naš vsakdanji« poskušali doma pripravljeno hrano in pekli
kruh. Dijaki 1. letnikov so sodelovali v
projektu »Rastem s knjigo«, cilj katerega je
bil spodbujati bralno pismenost ter krepiti dostopnost kakovostnega in izvirnega
slovenskega mladinskega leposlovja.
Na področju naravoslovja smo uspešno
sodelovali tako na šolskih, državnih kot
tudi na mednarodnih tekmovanjih. Posebej velja omeniti dijaka Luko Lodranta, ki
se je po državnem tekmovanju iz znanja
matematike in po izbirnih testih uvrstil v
državno ekipo, ki je Slovenijo zastopala
na Mednarodni matematični olimpijadi
v Južni Afriki. Na njej je sodelovalo 560
tekmovalcev iz več kot sto držav. Za svoje tekmovalne dosežke je prejel pohvalo,
kar je izjemen uspeh. Na področju jezikoslovja in družboslovja velja omeniti: čezmejno sodelovanje s slovensko gimnazijo
iz Celovca, kjer smo stkali prijateljske vezi
s sovrstniki onstran meje, šolski debatni
krožek (letos smo organizirali Državni
srednješolski debatni turnir, ki se ga je
udeležilo več kot 120 dijakov iz vse Slovenije), Filovizijo, humanistično filozofski
krožek, katerega cilj je navajanje mladih na kritično držo do sveta, lokalnega
okolja in tudi do življenja na šoli, MRK,
UNESCO, šolske časopise (Flegma, Vresje,
Letopis, Alles Klar, Športni bilten).
Naši dijaki so aktivni tudi na športnem,
likovnem, glasbenem in dramskem področju. Člani Fotokrožka redno žanjejo
uspehe na državnem in mednarodnem
nivoju. Tokrat so si mladi fotografi postavili nov izziv; organizirali so fotografski
razpis z naslovom Itak smo mladi. Cilj razpisa je bil združiti fotografe iz vse Slovenije. Odziv je bil izjemen, saj so prejeli kar
389 vrhunskih fotografij. Mladi fotografi
so sodelovali tudi pri nastajanju knjige
Gravitacije, kjer so združeni fotografski in
literarni prispevki gimnazijcev. Prav tako
so se izkazali naši mladi filmarji, ki so pod
mentorstvom režiserja Uroša Zavodnika
posneli svoj prvi film z naslovom Nik The
Hacker, s katerim so izpilili svojo umetniško žilico in idejo o pravem filmu prelevili
v realnost.
Znova se lahko pohvalimo z odličnimi
rezultati pri splošni maturi in šestimi zlatimi maturanti: Klara Pavleković, Barbara
Haber, Živa Ledinek, Lucija Pšeničnik, Mitja Modic in Žiga Bogataj.
Ustanovitelji naše šole bi zagotovo s ponosom pogledali naše dosežke, uspehe in znanje, ki se je nabralo v teh sedemdesetih letih.
Dokazali smo jim, da se niso zastonj trudili
in se odrekali prostemu času, da bi nam bilo
lepše. Zato se že veselimo naslednjega leta,
ko se bomo spomnili vseh, ki so prestopili
prag naše šole, in jih slavnostno pozdravili.
31
PREŽIHOVCI SMO POVEZANI
S PREŽIHOVO USTANOVO
Piše: Vanja Benko, mentorica ŠNO na OŠ Prežihovega Voranca
Prežihova ustanova je aktivna. Vsako
leto pomislijo tudi na ustvarjalnost
mladih in razpišejo različne natečaje,
vezane na delo Prežihovega Voranca
(strokovno komisijo vodi Bojana Verdinek). Ker smo šola s Prežihovim imenom, je že naša moralna dolžnost, da
se takemu povabilu vedno odzovemo.
Naš devetošolec Jure Račnik zelo rad
in lepo riše. Lansko leto je po mojih
usmeritvah za razpis Prežihove ustanove izdelal nekoliko drugačen strip ob
Prežihovi črtici Solzice in zanj je prejel
nagrado. 1. nagrado je za svoj strip
prejel tudi na stripovskem natečaju Zastripljeni, ki ga je ob svetovnem
dnevu knjige razpisala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na
Ravnah na Koroškem.
32
PO STOPNIČKAH
DO ZLATA
Piše: Vanja Benko, mentorica ŠNO na OŠ Prežihovega Voranca; fotografirala: Tisa Praprotnik
Vedno nasmejana Tina
TINA GEČ je tudi letos bila najboljša med najboljšimi v LOGIKI.
Na šolskem tekmovanju je dosegla vse točke, na državnem
nivoju pa ji je ŽE TRETJIČ ZAPOVRSTJO (pod mentorstvom Cvetke
Petrič) uspelo priti med najboljše logike v Sloveniji.
Iskreno ji čestitamo in želimo, da
ostane še naprej tako uspešna.
Povedala nam je, da je že od malih
nog imela rada logične uganke, kar je
verjetno podedovala od očeta in dedka. Starši so jo vsa leta spodbujali in
ji vlivali veselje do reševanja, kar je
razlog, da se je odločila za to tekmovanje. Niti v sanjah ni pomislila, da
bo prišla tako visoko. Zase pravi, da
je bolj lene vrste človek (če ji lahko
verjamemo). Seveda je pridno reševala naloge vseh vrst, ki jih je dajala
učiteljica matematike, za kar se ji zahvaljuje, saj so ji prišle še kako prav.
Lep čas je trajalo, da je dojela, da je
res med najboljšimi logiki v Sloveniji.
OŠ KOROŠKI JEKLARJI
Piše: Petra Podjaveršek
Dnevi bežijo in kot bi mignil, se bo
leto v mrazu poslovilo. Nas pa še
vedno greje spomin na dneve, ki smo
jih z učenci preživeli na taboru pod
Goro, na Obretanovem. Tabor je namenjen učencem, ki želijo nekaj več,
poseben in privlačen je tudi zaradi
učenja v naravi. Naše tridnevno bivanje pod Goro je obsegalo spoznavanje ter raziskovanje domače pokrajine in njenih ljudi. Učenci so bili
aktivni v delavnicah, ki so pokrivale
različna področja: geografsko-naravoslovno, likovno, glasbeno, literarno in novinarsko. Tabor je le pika na
dodatna raziskovanja in dela skozi
celo šolsko leto.
Rdeča nit tabora je bila … in teče življenje pod Goro …; tak je tudi naslov knjige, ki jo je izdala Občina Ravne na Koroškem. Gora ima za Korošce poseben
pomen, prav je, da se tega zavedajo
tudi mladi. Učenci novinarske delavnice so sodelovali v projektu radia Hudo,
ki domuje na 1. programu Radia Slovenija. Skupaj z novinarji so pripravili
radijsko oddajo in tako predstavili dejavnosti tabora. Hkrati so povedali tudi
nekaj o Koroški. Opravili so intervju s
soustvarjalcem knjige, ki je našemu
taboru posodila naslov, Mirkom Osojnikom. V intervjuju z Jurijem Berložnikom so spoznali tudi delo novinarja.
Dnevi so bili kar prekratki za vse, kar bi
si še želeli izvedeti, prehitro so minili.
Želja po dodatnem znanju o novinarskem poklicu pa je ostala.
V letošnjem šolskem letu smo tako
ponovno sodelovali z novinarji radia
Hudo in skupaj z njimi pripravili radijsko oddajo v živo. Tema oddaje je
bila Mladi in droge. Opravili smo intervjuje in reportaže na terenu ter
posneli tekmovalni posnetek na temo
Naš domači kraj. Pot nas je ponesla v
muzej, kjer nas je dr. Karla Oder popeljala po stalni razstavi Mati fabrika,
raziskali pa smo tudi pomen besede
jeklo, saj smo vendarle jeklarji. Seveda nismo mogli mimo dejstva, da so
33
Ravne mesto forma viv. Naša bogata kulturna dediščina se skriva v naši
knjižnici, v Koroški osrednji knjižnici
dr. Franca Sušnika, kjer nam je knjižničarka Simona Vončina predstavila najpomembnejša dela, ki so našla
svoje mesto ravno tam – v prostorih
nekdanjega gradu. Snemanje je bilo
uspešno, oddaja je za nami, poklic
novinarja se nam je kar prikupil. To pa
še ni vse. V mesecu maju bo potekalo glasovanje za najboljšo oddajo, ki
so jo pripravili mladi novinarji na radiu Hudo. Glasujte za nas! Posnetek
oddaje pa si lahko zavrtite na njihovi
spletni strani (http://www.rtvslo.si/
mladi/radio-hudo).
Na kratko le o eni izmed mnogih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Več pa v
mesecu juniju.
O NAŠIH DVEH PEVSKIH ZBORIH
Piše: Suzana Makič
MPZ, na Ravnah, 22. 11. 2014
Učenci OŠ Koroški jeklarji so bili v letošnjem letu pevsko razpoloženi, saj
imamo na šoli kar dva pevska zbora.
Otroški PZ, v katerega so vključeni
učenci od 1. do 4. razreda, ter mladinski PZ, v njem so pevke in pevci od
5. do 9. razreda. Mladinski PZ je letos
posebej številen, saj je vpisanih kar
70 pevk in pevcev. Še posebej smo
34
ponosni na veliko število fantov. Pohvalimo pa se lahko kar z dvema zanimivima nastopoma, saj smo sodelovali na 1. dobrodelnem koncertu za
zapuščene živali na Prevaljah z znanimi in dobrimi pevci, kot so Adi Smolar, Ditka Čepin, Eva Boto … Drugi,
še zanimivejši, pa je bil 22. 11. 2014
na gradu na Ravnah, kjer smo bili del
glasbeno vizualnega spektakla v režiji
Andreja Rusa z naslovom Rajski božič. Bilo je več kot čudovito.
Radi pojemo, uživamo v glasbi in se
trudimo, da bi ob vsem tem uživali tudi vi, naši poslušalci. Saj je rek
»Kdor poje, slabo ne misli.« še vedno
naš moto/ vodilo za življenje.
Pri tabornikih strižejo ovce
Piše: Gregorij Matavž-SKUTA
Letni tabor
Preden začne-e-e-e-emo
s predstavitvijo delovanja
ravenskih tabornikov, se
najprej ponovno ozrimo v
slovenske šolske klopi in
pokomentirajmo trenutni
sistem vzgoje.
Že belgijski strokovnjak za inovacije
v izobraževanju, Jef Staes, je večkrat
govoril o bližanju časa zloma klasičnega šolskega sistema, saj le-ta učencu,
dijaku oz. študentu ne ponudi razvoja
kompetenc, potrebnih za uspešno kariero, vendar iz njega ustvarja ovčko, ki
slepo sledi izbranim. Učenje na pamet,
kot ga poznamo v današnjem šolskem sistemu, mladostniku ne ponudi
strasti do znanja in pravilne uporabne
vrednosti vsebine. Prihodnost izobraževanja je predvsem v spremembi
vloge učitelja v mentorja, ki navdušuje
učence nad snovjo, jih usmerja ter v
njih prižge strast do vsebine. Kar je zanimivo, je, da je Zveza tabornikov Slovenije v letošnjem letu sprejela prenovljen Program za mlade, ki vodnikom
narekuje vlogo mentorja. Slednje otrokom omogoči izražanje lastne volje
do vsebine ter s posebnimi metodami
stremi k vzgojnemu idealu odgovornega, solidarnega, avtonomnega in
angažiranega posameznika. Kar je še
najbolj zanimivo, je to, da smo raven-
Taborniški mnogoboj v parku
ski taborniki med prvimi v Sloveniji, kot
pilotni rod, pričeli z uvajanjem omenjenega programa.
Odgovornost staršev – kdo otroku
pripravlja šolsko torbo?
Taborniki smo prepričani, da se prvi
koraki odgovornosti otroka pričnejo s
pripravo šolske torbe. Tako z majhnimi koraki poskrbimo, da posameznik
skozi otroštvo in puberteto zraste v
močno osebnost, ki zna sprejemati
odločitve, prevzemati naloge ter se
suvereno spopasti z vsakdanjimi izzivi.
Pri tabornikih odgovornost gradimo po
korakih – v otroštvu otroci sprejemajo
odgovornost za lastni program. Vodnik
otroka navdušuje nad vsebinami, ta
izrazi lastno željo po spoznavanju posameznega področja, skupaj pripravijo
program, nato pa se otrok tega tudi z
veliko večjo vnemo udeleži, saj je del
le-tega.
V zgodnji puberteti najstnik prične
sprejemati odgovornost do organizacije akcij za skupine, kasneje sprejme
odgovornost do skupine, saj jo prične po korakih voditi, v srednji šoli pa
prevzema funkcije v organizaciji, kot
so vodnik, propagandist, načelnik družine, gospodar opreme itd. Ob koncu
srednje šole oz. začetku študija mladostniki prevzamejo vodenje društva.
Tako na najvišji stopnji odgovornosti
krepijo pomembne kompetence, ki
postanejo glavno »orožje« za kasnej-
še uspešno delovanje v službi. Posameznik, ki gre skozi taborniški vzgojni
proces, je pri 26-ih letih popoln profil
za zaposlitev.
Uspešne menedžerske metode spoznavajo že najstniki
V preteklem letu so zgodnji srednješolci pri tabornikih spoznali profesionalne menedžerskeprijeme. Akcije so
pričeli načrtovati po metodi NAOMI,
v sklopu katere natančno definirajo
potrebo, namen in cilje. Le-te definirajo po metodi SMART, kar sami akciji
doda merilno vrednost; vrednost, ki
jim omogoči kvalitetno vrednotenje in
napredek v organizaciji.
Še posebej je vredno izpostaviti uporabo De Bonovih Šestih klobukov razmišljanja, ki so jih najstniki pričeli uporabljati kot metodo sodelovanja pri
razvoju propagandne akcije. Energija
sodelujočih je pri uporabi metode na
vrhuncu, sodelujejo prav vsi, upošteva
se razmišljanje vsakega posameznika,
paralelen pogled na izziv pa pripelje do
fenomenalnega rezultata – organizirali so verigo aktivnosti, v sklopu katerih smo članstvo povečali za 30 članov.
V kolikor se boste v prihodnje pogovarjali s kakšnim tabornikom, se ne
smete čuditi, če vas bo ta vprašal »zakaj« bi neko aktivnost izpeljali. V odgovoru na to vprašanje namreč išče
vzgojni namen aktivnosti.
35
Koroška –
dežela po meri tabornika
V preteklem obdobju smo taborniki veliko postorili na ugledu Koroške
kot dežele, kjer se lahko tabornik na
takšen ali drugačen način udejstvuje. Tako smo v naše kraje zadnje leto
pripeljali skoraj 1.000 tabornikov iz
celotne Slovenije, ki so Koroško prepoznali kot področje, ki lahko ponudi
tako naravne kot družbene in kulturne
fascinacije. Še posebej gre izpostaviti
območni mnogoboj, ki se ga je udeležilo 400 tabornikov iz Slovenj Gradca,
Radelj ob Dravi, Šoštanja, Mute, Velenja, Šmartnega ob Paki, Topolšice,
Polzele in Raven na Koroškem. Gre
za dvodnevni dogodek, taborniško
tekmovanje, ki je potekalo v Grajskem parku. Izredno smo ponosni na
dejstvo, da je bil dogodek izpeljan na
izredno visokem nivoju ter da smo se
taborniki zjutraj zbudili v čistem parku
– na Ravenčane smo namreč naslovili
prošnjo, da spoštujejo nočni mir otrok,
ki spijo v parku.
Lokalna in globalna aktivnost
ravenskih tabornikov
Leto 2014 je postreglo z izredno pestrim programom in udejstvovanjem
naših tabornikov. Poleg organizacije in izpeljave več kot 300 aktivnosti
smo tudi letos v sodelovanju s štirimi
koroškimi rodovi pripravili zimovanje
za otroke in najstnike, uspešno smo
vzpostavili delovanje taborniške organizacije v Radljah ob Dravi, poletje smo
pričeli z letnim taborom, jesen pa smo
odprli z jesenovanjem, ki so se ga prvič
udeležili taborniki iz petih koroških rodov. Gre za mednarodno akcijo JOTA
– Jamboree on theAir, kjer taborniki
prek radioamaterskih valov navezujejo stike s prijatelji iz celega sveta (Ob
tej priložnosti bi se ponovno za pomoč
najlepše zahvalili koroškemu radioklubu Franjo Malgaj S50EHI.).
V letošnjem avgustu je v Sloveniji
potekala svetovna taborniška konferenca, ki jo je organizirala Zveza
tabornikov Slovenije. Poleg več tisoč
obiskovalcev enega najpomembnejših
dogodkov WOSM-a (World Organisation of Scouts Movement) se je konference udeležil tudi član Roda Koroških
jeklarjev, ki je aktivno pripomogel h
kvalitetni izvedbi dogodka.
Taborniki se ne skrivamo v gozdu
Čeprav svoj prosti čas taborniki izredno radi preživimo v objemu narave,
smo na dosegu roke tudi v neposredni
bližini Ravenčanov.
Vljudno ste vabljeni v našo družbo, v
sklopu uradnih ur, ki potekajo vsak ponedeljek in sredo med 17:00 in 18:00
v taborniški sobi (za Upravno enoto
Čečovje) in pridobite več informacij o
našem delovanju.
Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU.
MARJANA KAMNIK
NAGRADA ZA DELO NA PODROČJU SOCIALNEGA
VARSTVA IN IZVAJANJA REJNIŠKE DEJAVNOSTI
Dom starostnikov Slovenj Gradec
Nagrado za izstopajoče
kvalitetno in strokovno delo
v zadnjih petih letih za leto
2014 je ministrica za delo,
družino, socialne zadeve in
enake možnosti, dr. Anja
Kopač Mrak, ki je s sklepom
odločila o končni izbiri,
dodelila tudi Marjani Kamnik.
Marjana Kamnik je univerzitetna diplomirana socialna delavka in je v
Koroškem domu starostnikov zaposlena od leta 1989. Ustanovila
je prvo skupino za samopomoč v
domu ter pomagala pri ustanavljanju še petih skupin, katere delujejo
še danes, uvedla in vodila je projekt
»Sodelovanje z institucijami in or36
ganizacijami v občinah Mežiške,
Dravske in Mislinjske doline«, sodelovala je pri ustanavljanju Aktiva
socialnih delavcev domov za stare
Slovenije pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, prevzela vodenje in
ga vodila deset let. Aktivno je sodelovala tudi pri oblikovanju Pravilnika
o socialnovarstvenih storitvah. Leta
2008 je prevzela vodenje poslovne
enote Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec in pričela uvajati
nove metode skrbi za stare na področju institucionalnega varstva.
Začela je uvajati nov koncept dela t.i.
»Koncept vmesnih struktur«, ki je
posebnost v slovenskih domovih za
stare. V domu posebno pozornost namenjajo tudi stanovalcem, osebam z
demenco. Nagrajenka je sooblikovala
socialnovarstveni način dela z njimi, to
je projekt »Odziv«, s katerim se odpirajo v skupnost.
Eden od viškov kreativnega pristopa
k delu Marjane Kamnik pa je zagotovo projekt »Ključna oseba«. V tem
projektu vsak zaposlen preživlja čas
z enim, dvema ali tremi stanovalci, in
se po medsebojnem dogovoru družijo
vsakih štirinajst dni (se pogovarjajo,
hodijo na prehode, prebirajo knjige,
rešujejo križanke … odvisno od potreb
in zmožnosti posameznega stanovalca). Za to novost je nagrajenka prejela
vrsto nagrad in priznanj. O projektu je
posnet kratek film in izdana je bila tudi
predstavitvena knjižica. S tem projek-
tom se spreminja filozofija življenja in
dela v domu za starejše.
Predlagatelj za podelitev nagrade za
izstopajoče kvalitetno in strokovno
delo zadnjih petih letih Marjani Kamnik je Svet stanovalcev doma Slovenj Gradec. Predlog so podprli: direktor Srečko Mlačnik in Svet zavoda
Koroškega doma starostnikov Slovenj
Gradec ter Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Marjani Kamnik veljajo tudi iskrene
čestitke vseh občanov Občine Ravne
na Koroškem, še posebej toplo pa ji
čestitajo zvesti obiskovalci ravenskega MEDGENERACIJSKEGA CENTRA!
VOLITVE 2014
REZULTATI VOLITEV V OBČINSKI SVET
Občina Ravne na Koroškem
PREDSTAVLJAMO VAM PODŽUPANA OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM, ALJAŽA VERHOVNIKA
„Zavedam se, da je
delo podžupana velika
odgovornost. Menim,
da mora biti podžupan
dostopen vsakomur,
biti povezovalen in
strpen, predvsem pa
delovati v smeri razvoja
naše občine.“
Rojen 23. 5. 1990, živi v osrednjem
delu Raven na Koroškem, v Trgu.
Osnovno šolo je obiskoval na Javorniku, nato je maturiral na ravenski gimnaziji. Dokončano ima tudi nižjo glasbeno šolo. Leta 2014 je na Evropski
pravni fakulteti v Novi Gorici pridobil
naziv diplomirani pravnik (UN). Trenutno je študent magistrskega študija
Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Aktivno je vključen v delovanje nevladnih organizacij. Od ustanovitve (leta
2011) vodi Mladinski svet Ravne na
Koroškem. Poleg tega je član Koroškega domoljubnega društva Franjo
Malgaj (tajnik društva), Združenja borcev za vrednote NOB Ravne na Koroškem, Združenja veteranov vojne za
Slovenijo območja Mežiške doline in
Zgodovinskega društva Koroške. Je
tudi predsednik Mladinske komisije
ZZB NOB Slovenije. V prostem času
se ukvarja z glasbo, je član Pihalnega
orkestra železarjev Ravne.
Svojo politično pot je pričel dokaj zgodaj. V prejšnjem sklicu Občinskega
sveta Občine Ravne na Koroškem je
opravljal funkcijo občinskega svetnika
in podpredsednika odbora za proračun in finance. Dve leti je bil tudi predsednik Sveta javnega zavoda Koroški
pokrajinski muzej. Kot podžupan pokriva splošno področje delovanja Občine Ravne na Koroškem.
Za občane je dosegljiv vsak petek med
8. in 10. uro v prostorih občine Ravne,
izven tega termina pa po predhodnem
dogovoru s tajništvom ali po el. pošti
[email protected]
37
Volilna udeležba, 5. 10. 2014, Prvi krog
Število volilnih upravičencev:
Skupaj glasovalo po imeniku:
Število oddanih glasov (za župane):
Število neveljavnih glasov (za župane):
Glasovalo s potrdilom (za župane):
Volilna udeležba v odstotkih (skupaj):
9.894
4.593
4.593
160
0
46,42 %
Rezultati volitev župana
Kandidat
1. Dr. Tomaž Rožen
2. Peter Oder
Predlagatelj
Aljaž Verhovnik in skupina volilcev
Damjan Zih in skupina volilcev
Št. glasovOdstotek
3.755
84,71 %
678
15,29 %
Rezultati volitev v občinski svet
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Ime liste/predlagatelja
LISTA ROŽEN
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
LISTA ZA RAVNE 2020 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI
NESTRANKARSKA LISTA RAVNE – NLR 2014/2018
ODLOČNOST
RAVNE SRCE KOROŠKE
SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
NESTRANKARSKA LISTA RAVENSKI UPOKOJENCI
DS – DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Št. glasov
1.455
816
550
367
236
226
178
145
142
131
93
68
61
Odstotek glasov
32,56 %
18,26 %
12,31 %
8,21 %
5,28 %
5,06 %
3,98 %
3,25 %
3,18 %
2,93 %
2,08 %
1,52 %
1,37 %
Št. mandatov
9
5
3
2
1
1
1
0
0
0
0
0
0
Izvoljeni kandidati v občinski svet
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
38
Kandidat
Dr. Tomaž Rožen
Igor Oder
Marjana Kamnik
Erika Breznik
Aljaž Verhovnik
Milan Škafar
Jani Prednik
Mag. Irena Oder
Jože Kacil
Domen Mlinarič
Suzana Vodnjov
Uršula Vezonik
Marijan Magdič
Slavko Kostanjevec Peter Stočko
Enriko Plevnik
Mag. Zlatko Halilovič Barbara Gašper
Darja Krevzelj
Marjan Rupreht
Vera Krajnc
Jožef Prednik
Ime liste
LISTA ROŽEN
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
LISTA ROŽEN
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
LISTA ROŽEN
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
LISTA ROŽEN
LISTA ROŽEN
SMC - STRANKA MIRA CERARJA
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
LISTA ROŽEN
LISTA ZA RAVNE 2020
DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
LISTA ROŽEN
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
LISTA ROŽEN
NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
LISTA ROŽEN
Rezultati volitev v četrtno skupnost – ČEČOVJE, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kandidat
Ček Kokol
Enriko Plevnik
Mirjana Mlakar
Uršula Gostenčnik
Karmen Sedovšek
Branko Čuk
Alojz Cigale
Predlagatelj
Marijan Kokol - Ček in skupina volilcev
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Marijan Kokol - Ček in skupina volilcev
DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Rezultati volitev v četrtno skupnost – DOBJA VAS, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kandidat
Nevenka Šimenc
Mitja Hrvacki
Mira Pečovnik
Mojca Šipek
Luka Šart
Alenka Ošlak
Darja Jazbec Šinigoj
Predlagatelj
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
Št. glasov 286
255
211
199
188
172
167
Odstotek
9,04 %
8,06 %
6,67 %
6,29 %
5,94 %
5,44 %
5,28 %
Št. glasov 175
142
120
111
103
102
95
Odstotek
14,07 %
11,41 %
9,65 %
8,92 %
8,28 %
8,20 %
7,64 %
Rezultati volitev v četrtno skupnost – JAVORNIK-ŠANCE, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kandidat
Suzana Vodnjov
Rajko Kočet
Barbara Gašper
Andrej Rus
Domen Mlinarič
Alenčica Florjančič
Ivan Mlakar
Predlagatelj
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Rezultati volitev v četrtno skupnost – TRG, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kandidat
Jožef Prednik
Aleksander Ocepek
Maja Ocepek
Jožefa Ačko
Davorin Kragelnik
Igor Oder
Mira Kordež
Predlagatelj
Rok Plesec in skupina volilcev
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
Marta Gradišnik in skupina volilcev
Davorin Kragelnik in skupina volilcev
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Davorin Kragelnik in skupina volilcev
Rezultati volitev v krajevno skupnost – KOTLJE, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kandidat
Bojana Verdinek
Tatjana Merkač
Nada Naveršnik
Jani Prednik
Majda Adamič
Boris Štriker
Bojana Hudrap
Predlagatelj
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
SMC – STRANKA MIRA CERARJA
Št. glasov 347
295
252
233
213
205
202
Odstotek
8,41 %
7,15 %
6,10 %
5,64 %
5,16 %
4,97 %
4,89 %
Št. glasov 292
290
247
241
240
188
179
Odstotek
9,85 %
9,78 %
8,33 %
8,13 %
8,10 %
6,34 %
6,04 %
Št. glasov 349
274
247
234
219
205
169
Odstotek
8,03 %
6,31 %
5,68 %
5,39 %
5,04 %
4,72 %
3,89 %
Rezultati volitev v krajevno skupnost – STROJNSKA REKA, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Kandidat
Silva Ban
Tatjana Hudrap
Branko Merkač
Boris Ranc
Sabina Ranc
Janez Rožej
Romana Petek
Predlagatelj
Stojan Hudrap in skupina volilcev
Stojan Hudrap in skupina volilcev
Stojan Hudrap in skupina volilcev
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Stojan Hudrap in skupina volilcev
Stojan Hudrap in skupina volilcev
Rezultati volitev v vaško skupnost – STROJNA (Izvoljeni kandidati)
1.
2.
3.
4.
5.
Kandidat
Mateja Fužir
Jan Tretjak
Marko Obretan
Zdravko Šapek
Martin Ladra
Predlagatelj
Darja Krevzelj in skupina volilcev
Darja Krevzelj in skupina volilcev
Darja Krevzelj in skupina volilcev
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Darja Krevzelj in skupina volilcev
Rezultati volitev v vaško skupnost – DOBRIJE, Izvoljeni kandidati
1.
2.
3.
4.
5.
Kandidat
Miran Mlakar
Jure Cesar
Marija Poročnik
Aleksander Jug
-
Predlagatelj
Silvo Ramšak in skupina volilcev
DS – DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SD – SOCIALNI DEMOKRATI
Kandidat bo izvoljen na ponovnih volitvah 7. 12. 2014
Št. glasov 205
155
150
139
135
131
126
Odstotek
11,94 %
9,03 %
8,74 %
8,10 %
7,86 %
7,63 %
7,34 %
Št. glasov 42
34
32
30
25
Odstotek
23,33 %
18,89 %
17,78 %
16,67 %
13,89 %
Št. glasov 136
82
74
66
-
Odstotek
37,99 %
22,91 %
20,67 %
18,44 %
-
39
OBČINSKI SVET OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
v mandatu 2014–2018
LISTA ROŽEN:
Marjana KAMNIK, Javornik 53, Ravne na Koroškem,
Aljaž VERHOVNIK, Koroška cesta 4, Ravne na Koroškem,
Mag. Irena ODER, Kotlje 4c, Kotlje,
Jože KACIL, Brdinje 44a, 2394 Kotlje,
Uršula VEZONIK, Čečovje 7, Ravne na Koroškem,
Peter STOČKO, Čečovje 23a, Ravne na Koroškem,
Darja KREVZELJ, Strojna 19, Ravne na Koroškem,
Metka APOHAL, Dobja vas 10, Ravne na Koroškem,
Jožef PREDNIK, Ob Meži 2, Ravne na Koroškem.
SD – SOCIALNI DEMOKRATI:
Jani PREDNIK, Kotlje 225, Kotlje,
Mag. Zlatko HALILOVIČ, Podgora 2c, Kotlje.
LISTA ZA RAVNE 2020:
Marijan MAGDIČ, Javornik 55, Ravne na Koroškem.
DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA
UPOKOJENCEV SLOVENIJE:
Slavko KOSTANJEVEC, Ob Suhi 21, Ravne na Koroškem.
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA: NSI – NOVA SLOVENIJA –
Igor ODER, Stara ulica 3, Ravne na Koroškem,
KRŠČANSKI DEMOKRATI:
Milan ŠKAFAR, Čečovje 9c, Ravne na Koroškem,
Suzana VODNJOV, Javornik 64, Ravne na Koroškem,
Enriko PLEVNIK, Čečovje 41b, Ravne na Koroškem,
Vera KRAJNC, Trg Svobode 7, Ravne na Koroškem.
SMC – STRANKA MIRA CERARJA:
Erika BREZNIK, Kotlje 152, 2394 Kotlje,
Domen MLINARIČ, Javornik 60, Ravne na Koroškem,
Barbara GAŠPER, Na Šancah 4, Ravne na Koroškem.
40
Marjan RUPREHT, Javornik 23, Ravne na Koroškem.
Vsem občankam in občanom, občinskemu svetu in drugim sodelavcem se iskreno
zahvaljujem za plodno sodelovanje v letu 2014. V novo leto stopamo z optimizmom in s
prepričanjem, da bomo uresničili zastavljene cilje v dobro naših občanov, Raven,
Mežiške doline in Koroške. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČO V LETU 2015!
Župan
dr. Tomaž Rožen
BEL IN VESEL BOŽIČ PA VELIKO OSEBNE SREČE IN ZADOVOLJSTVA VAM V LETU
2015 ŽELIJO ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI,
TIC RAVNE NA KOROŠKEM IN UREDNIŠTVO RAVENSKIH RAZGLEDOV!
Uspehi ravenskega športa
v letu 2014
Piše: B.B.
Ob koncu leta 2014 se v
kratkem pregledu še enkrat
spomnimo najuspešnejših
dosežkov ravenskih športnikov in športnic. Prvo športno
ime ostaja plavalec Damir
Dugonjić, a počasi mu že
sledijo tudi ostali v različnih
športnih panogah, med njimi
kar nekaj imen, ki si služijo
kruh v tujini.
Prvo ime ravenskega športa –
Damir Dugonjić
Na evropskem prvenstvu v plavanju,
ki je potekalo v Berlinu, so v 11-članski slovenski reprezentanci koroško
plavanje zelo uspešno predstavljali
plavalci ravenskega Fužinarja Damir
Dugonjić, Tjaša Oder in Gaja Natlačen.
Prvi slovenski plavalec Damir Dugonjić
je v disciplini 50 m prsno v razburljivem finalu osvojil bronasto medaljo,
ki je njegova že deseta medalja z velikih tekmovanj v članski konkurenci
in 24. medalja slovenskih plavalcev v
50-metrskih bazenih. Na razdalji 100
m je Damir osvojil sedmo mesto. Tjaša
Oder je v finalu 1500 m prosto v času
državnega rekorda 16:11;17 osvojila
4. mesto, hkrati je plavala še državni
rekord na 800m prosto ( 8:31;09), kar
je zadostovalo za 8. mesto. Damir in
Tjaša sta v Berlinu dosegla štiri najboljše slovenske uvrstitve. V teh dveh
najdaljših preizkušnjah se je izkazala
tudi najmlajša predstavnica Fužinarja
v Berlinu, 17-letna Gaja Natlačen, ki je
osvojila 11. mesto na 1500 m prosto
in 12. mesto na 800 m prosto, kjer je
41
42
Namiznoteniške igralke NTK Fužinar Interdiskont
Gregor Vezonik
Črt Ikovic
kar za pet sekund popravila svoj osebni rekord (8:37;95). Zadnji dan prvenstva je zabeležila še 17. mesto na 400
m prosto in tako zaokrožila uspešne
koroške nastope v Berlinu. Na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih
v Dohi sta nastopila Damir Dugonjić
in Gaja Natlačen. Z dvema uvrstitvama v finale se je zelo izkazal Damir,
dvakrat je popravil državni rekord za
dva vrhunska dosežka, 4. mesto na 50
m prsno in 5. mesto na 100 m prsno.
Gaja je osvojila 17. in 19. mesto v disciplinah na 800 m in 400 m prosto.
Zimzeleni jadralni padalec Matjaž Ferarič še vedno zelo uspešno nastopa
na mednarodnem prizorišču in v letu
2014 je na tekmah na Tajskem, Nemčiji, Indoneziji in Turčiji osvojil na koncu drugo mesto v skupnem seštevku
svetovnega pokala v jadralnem padalstvu v disciplini natančno pristajanje.
Poleg tega je dosegel deveto mesto v
posamični konkurenci na evropskem
prvenstvu v Vršcu in naslov ekipnih
evropskih prvakov v jadralnem padalstvu.
Igralke namiznega tenisa Fužinar Interdiskont (Asya Kasabova, Manca
Fajmut, Zala Veronik in Nika Veronik),
so dosegle šesti zaporedni ekipni naslov državnih prvakinj, kar je zagotovo
dosežek brez primere. Svojo kakovost
so nato še potrdile na premiernem
Sredozemskem klubskem pokalu v
Carigradu, kjer so v močni konkurenci osvojile bronasto medaljo. Manca
Fajmut je v Novi vasi pri Cerknici na
državnem članskem prvenstvu pri
ženskah posamezno ubranila naslov
državne prvakinje. Tudi za prihodnost
ravenskega namiznega tenisa se ni
potrebno bti, kajti igralke NTK Fužinar
so tudi mladinske ekipne državne prvakinje (Zala Veronik, Nika Veronik,
Špela Kajzer in Lea Kadiš).
paralelnem slalomu je bila Mia Čebulj
21., v moški konkurenci je bil Andraž
Kamnik 28., tik za njim je bil Črt Ikovic.
Športni plezalec Gregor Vezonik
med najboljšimi
V članski konkurenci športnega plezanja se vse bolj uveljavlja ravenski
plezalec Gregor Vezonik, ki je med
drugim na tekmovanju Rock Master v
Arcu osvojil 11. mesto med najboljšimi
balvanisti na svetu. Na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju
v Kranju se je uvrstil na 31. mesto in
se s tema dvema izidoma približal
svetovnemu vrhu najboljših športnih
plezalcev na svetu.
Gorsko kolesarjenje na Ravnah dobiva
vse večjo veljavo, za kar je v letošnjem
letu poskrbel Rok Naglič, ki je nastopil tudi na dveh mladinskih prvenstvih.
Na evropskem prvenstvu v nemškem
St. Wendlu je v mladinski konkurenci
osvojil 32. mesto v olimpijskem krosu, nato je na svetovnem prvenstvu
v norveškem Hafjellu dosegel še 39.
mesto, kar sta dosežka, ki mu dajeta
veliko spodbudo za napredovanje v
naslednjem letu na mednarodnih tekmovanjih.
Trije deskarji na snegu, Črt Ikovic,
Andraž Kamnik in Mia Čebulj, vsi so
člani ASK Fužinar, so že v začetku leta
nastopili na mladinskem svetovnem
prvenstvu. Najboljšo slovensko uvrstitev v italijanskem Valmalencu je s 14.
mestom osvojil Črt Ikovic v paralelnem
veleslalomu, Andraž Kamnik je bil 24.
in Mia Čebulj je zasedla 30. mesto. V
Državni naslovi v mlajših kategorijah
V mlajših kategorijah so številne državne naslove in rekorde dosegale
plavalke in plavalci Fužinarja, tako v
posamični, kot tudi ekipni moštveni
konkurenci. Judoistka Tanja Anželak je
postala državna prvakinja v kategoriji
do 57 kg, tako za mladinke in kadetinje.
Na izredno močnem mednarodnem
turnirju »Zavarovalnica Maribor Koroška OPEN 2014«, ki je potekalo v Slovenj Gradcu in na katerem je nastopilo
okoli 800 udeležencev iz 24-tih držav,
je Tanja osvojila zlato in bronasto medaljo. Kar nekaj medalj in uspehov so
dosegli še ostali ravenski judoisti.
Po nekaj letih imajo Ravne tudi uspešne gimnastičarke, predvsem je to Asja
Kotnik, ki je državna prvakinja v skokih
iz male prožne ponjave in zmagovalka
v Pokalu Slovenije. Neli Štruc, sicer
članica ŠD Ruše, je letos nastopila na
evropskem prvenstvu v Sofiji in je v
mnogoboju bila najboljša slovenska
mladinka na 57. mestu.
Za športno popestritev na Ravnah so
letos poskrbele še nogometašice Fužinarja U15, ki so osvojile tretje mesto
v državi.
Na največjem košarkaškem turnirju v
Evropi – 10. Slovenia Ball v kategoriji U-14 sta v slovenski reprezentanci
nastopila dva Ravenčana, Vito Torej in
Tine Kotnik, ki sta člana KK Dravograd.
Odlični so tudi mladi lokostrelci LD
Koroška, ki uspešno nastopajo na tekmovanjih slovenskega pokala in dr-
žavnih prvenstvih. Pri dečkih rezultate
v samem vrhu dosegata Vid Ramšak
in Žiga Bricman.
Ravenski športniki v tujih klubih
Kar nekaj Ravenčanov in Ravenčank si
služi kruh v drugih slovenskih klubih
in v tujini. Odbojkarica Iza Mlakar se
je v zadnjem letu dni izkazala kot ena
najboljših slovenskih igralk in je člani-
ca OK Nove KBM Branik. Izkazal se je
tudi Danijel Pokeršnik, ki je že četrtič
osvojil naslov državnega prvaka v odbojki na mivki.
Kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut je član italijanskega prvoligaša ekipe Andreoli
Latina, v Italiji prav tako odlično igra
Klemen Čebulj za ekipo PRC Ravenna.
V letošnjem letu je odbojkar Jan Po-
keršnik, ki je bil nazadnje igralec državnih prvakov ekipe ACH Volley, odšel
v Francijo k ekipi Beauvais Oise, kjer že
nekaj sezon tudi igra Anja Zdovc za
ekipo Pays D'aix Venelles.
Nekdanji mladinski nogometni reprezentant Matej Rapnik si že nekaj let
služi kruh na daljnem Tajskem in je v
letošnjem letu nastopal kot član ekipe
Insee Police United FC.
USPEŠNO LETO PLAVALCEV
PLAVALNEGA KLUBA FUŽINAR
Piše: Ana Erjavec
Ekipa dečkov in deklic s pokalom državnih prvakov
Ko večina otrok in mladostnikov brezskrbno uživa
počitnice, plavalci pakirajo
plavalno opremo
v nahrbtnike ter potujejo
na bazen. Zagrizeno
trenirajo vse dni, kar se
jim obrestuje na tekmovanjih
na državnem, mednarodnem, evropskem ali svetovnem nivoju.
Največ plavalcev Plavalnega kluba Fužinar se udeleži zimskega in poletnega
državnega prvenstva. Na letošnjih državnih prvenstvih so naši plavalci skupaj osvojili kar 171 medalj. Dečki in deklice so v zimski in letni sezoni osvojili
Tretji na evropskem prvenstvu v Berlinu, Damir Dugonjić
ekipni naslov državnih prvakov, mlajši
dečki in deklice pa so bili pozimi ekipno
tretji, poleti pa drugi.
Na našem domačem olimpijskem bazenu, na Mestnem kopališču na Ravnah, smo v letošnjem letu priredili tri
večja mednarodna tekmovanja. Marca se je odvil 41. Mednarodni miting
Ravne, ki je namenjen predvsem starejšim plavalcem. Mlajšim plavalcem
je bil junija namenjen 10. Mednarodni
plavalni miting Boberček 2014. Ob
koncu julija ter začetku avgusta smo
na Ravnah priredili letošnje največje
plavalno prvenstvo – Slovenija OPEN,
Ravne 2014, odprto državno prvenstvo za člane, mladince in kadete, ki se
ga je udeležilo 365 plavalk in plavalcev
iz desetih držav (Belorusije, Hrvaške,
Češke, Estonije, Izraela, Nizozemske,
Portugalske, Slovaške in Srbije). Pla-
valci in plavalke Fužinarja so na vseh
imenovanih tekmovanjih uspešno zastopali barve Fužinarja.
Z reprezentanco Plavalne zveze Slovenije se je mednarodnega mladinskega
tekmovanja v Grčiji udeležila Diana
Naglič ter na 100 delfin osvojila bronasto medaljo. Četveroboja, plavalnega tekmovanja med štirimi bivšimi
jugoslovanskimi državami v Beogradu,
se je udeležilo kar osem Fužinarjevih
plavalcev. Vsi so uspešno zastopali
slovensko reprezentanco, ter skupaj
osvojili kar 14 medalj ter pripomogli k
ekipnemu drugemu mestu.
Plavalne turneje, imenovane Marenostrum, se je v Monacu, Franciji in
v Španiji udeležil najboljši Fužinarjev
plavalec, Damir Dugonjić, ter osvojil
zlato in dve bronasti medalji v 50-metrskih prsnih disciplinah.
43
Kadetskega prvenstva COMEN Cup
v Netanyi v Izraelu so se s slovensko državno reprezentanco udeležile Janja Šegel, Janja Jamšek in Janja
Britovšek. Najuspešnejša Fužinarjeva plavalka je bila Janja Šegel, ki je
osvojila dve prvi mesti. V finale se je
uvrstila še Janja Jamšek, ki je osvojila
eno četrto in eno peto mesto.
Mladinskega evropskega prvenstva
v Dodrecht-u na Nizozemskem sta
se udeležili Maruša Mlinar in Diana
Naglič, ki si je v stometrski delfinovi
razdalji priplavala polfinale.
Damir Dugonjić, Tjaša Oder in Gaja
Natlačen so se sredi meseca avgusta
udeležili evropskega članskega prvenstva v plavanju v Berlinu v Nem-
čiji. Najuspešnejši slovenski plavalec
je bil Damir Dugonjić, ki je v disciplini
50 prsno osvojil odlično tretje mesto,
v dvakrat daljši razdalji je bil sedmi. S
svojim nastopom na 1500 m prosto
je presenetila Tjaša Oder, ki je osvojila odlično četrto mesto, na 800-metrski razdalji je bila osma. Gaja je
osvojila 11. na 1500 ter 12. mesto na
800 m prosto.
V letu 2014 so naši plavalci postavili
precej državnih rekordov. Tjaša Oder
je na evropskem prvenstvu v Berlinu
odplavala absolutni državni rekord
na 800 in 1500 m prosto. Janja Jamšek je na mednarodnem mitingu v
Zrenjaninu izboljšala državni rekord
za kadetinje na 100 in 200 m hrbtno.
Dejan Šteharnik je na 31. Špelinem in
Vesninem memorialu v Kranju izboljšal rekord na 100 m prsno.
Od 3. do 7. decembra se bosta s sedemčlansko državno reprezentanco Damir Dugonjić in Gaja Natlačen
udeležila svetovnega članskega prvenstva v Dohi v Qatarju. Največji
slovenski adut za medalje bo tudi
tokrat Damir Dugonjić, saj bo na tem
tekmovanju branil dve srebrni medalji, ki jih je osvojil na svetovnem prvenstvu v Turčiji pred dvema letoma.
Tekmovanja bi se morala udeležiti
tudi tretja Fužinarjeva plavalka, Tjaša
Oder, ki pa se je odločila, da bo tokrat dala prednost izpitom ter študiju
v Ameriki.
ODBOJKARJI FUŽINARJA
USPEŠNO NASTOPAJO V 1. LIGI
OK Fužinar, foto: Jan Marin
tekmi doma s 3 : 2 premagala aktualne
pokalne prvake ekipo Salonita Anhovo.
Druga tekma bo na sporedu 10. decembra v gosteh. Omeniti velja, da je
članska ekipa med sezono zamenjala
trenerja, saj je klop Fužinarja zapustil
Ivartnik, zamenjal pa ga je domačin
Bojan Mlakar.
Članska ekipa Fužinar Metala Ravne - stojijo zgoraj z leve: Galin Nikolov, David Čuk, Andraž Podstenšek, Marko Češnaj, Blaž Libnik, Saša Ciganović,
Nace Lednik, Peter Šavc; spodaj z leve: Samo Stravnik, Jure Jež, Denis Valentan, Rok Abraham, Mitja Jež, Bojan Mlakar.
Članska ekipa že drugo leto zapored
nastopa v 1. ligi. Po lanskem 7. mestu
v državnem prvenstvu jim letos kaže
celo bolje. Trenutno zasedajo 6. mesto na lestvici. Ekipa je glede na lansko sezono nekoliko spremenjena in
pomlajena, saj sta jo po lanski sezoni
zapustila izkušeni podajalec Radjenovič in bloker Sobočan, klub si tudi po finančni plati ni več mogel privoščiti lani
odličnega Kanadčana Hunta. Omenjene igralce so nadomestili z mlajšimi
44
igralci iz koroškega okolja in iz lastne
odbojkarske šole, zato so se ekipi pridružili Mežičan Lednik, Podstenšek in
Češnjaj, oba igralca naše šole odbojke.
Na enoletni posoji nastopa v dresu Fužinarja tudi Čuk, edina prava okrepitev
pa je Bolgar Nikolov na mestu korektorja.
Ekipa torej trenutno zaseda 5. mesto,
v pokalnem tekmovanju pa ima možnosti celo za uvrstitev na zaključni
turnir četverice najboljših, saj je v prvi
V klubu ne pozabljajo na delo z mladimi
– to je nekaj, po čemer klub slovi doma
in v tujini. V letošnji sezoni se tako ekipi starejših dečkov in kadetov uspešno borita za nastope v A ligi, vsaka v
svoji kvalifikacijski skupini. Dečke do
nastopov med najboljšimi 12 ekipami
v Sloveniji loči le še ena zmaga, kadeti
pa bodo morali uspešno odigrati še na
dveh turnirjih. V zadnjih letih se rezultati v mlajših kategorijah izboljšujejo, kar je rezultat dobrega dela. Brez
tega si na Ravnah ne bi mogli privoščiti nastopanja v 1. DOL, zato bo klub
temu posvečal vedno več pozornosti.
Na tem mestu se zahvaljujemo vsem
staršem, navijačem in podpornikom
kluba, brez katerih nikakor ne bi mogli
uspešno delovati in nastopati na najvišjem nivoju.
GIMNASTIČARKE ŠD PARTIZAN
RAVNE zelo uspešne v letu 2014
Piše: Jasmina Boromisa
pru na Državnem prvenstvu
v akrobatiki so bile cicibanke
ekipno 11., mlajše deklice pa
5. Asja Kotnik je zaključila to
tekmovalno leto na odličnem
3. mestu. Vsem tekmovalkam
seveda čestitamo za vse dosežene rezultate. Kljub vzpo-
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja
so nepozabna
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo
nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni
sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš
osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z
zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte
se s svetovalci v NLB Poslovalnicah.
www.stanovanjskikredit.si
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
V ŠD PARTIZAN RAVNE še vedno pridno telovadimo
vse od najmlajših do najstarejših. Svoje znanje včasih
radi pokažemo na raznih tekmah. In leto 2014 je bilo
za nas zaznamovano z medaljami na obeh področjih,
v skokih z male prožne ponjave in v akrobatiki. Asja
Kotnik je v Kopru na prvi tekmi v kategoriji mlajše deklice postala državna prvakinja v skokih z male prožne
ponjave, hkrati pa je osvojila 1. mesto za Pokal Slovenije, ekipno so v kategoriji mlajše deklice osvojile
Asja Kotnik, Nuša Perenda, Zala Potočnik, Urška Rat,
Lana Vrhnjak, Tijana Spasojević 4. mesto. Na drugi
tekmi, na Odprtem prvenstvu v skokih z MPP v Renčah, je pristala Asja Kotnik na 3. mestu in prav tako
osvojila 3. mesto za Pokal Slovenije, ekipno so bile 8. V
kategoriji ZAČETNICE je Maruša Sedovnik osvojila 2.
mesto, Zala Pöck 7., Žana Sentič pa 8. Cicibanka Zala
Brezovnik je bila 12. Na zadnji tekmi, Odprtem prvenstvu Bežigrada v skokih z MPP v Ljubljani, pa so dekleta dala res vse od sebe. Začetnice: Zala Pöck, Maruša
Sedovnik in Aneja Šumah so dosegle zadostno število
točk in prejele vse medalje. Zala Brezovnik je bila v kategoriji cicibank 16. Mlajše deklice: Asja Kotnik, Nuša
Perenda, Zala Potočnik, Urška Rat, Lana Vrhnjak, Tijana Spasojević so se povzpele na odlično 3. mesto.
Naša najboljša gimnastičarka Asja Kotnik je še zadnjič
pometla s konkurenco in osvojila 1. mesto ter 1. mesto za Pokal Slovenije. V skupnem seštevku vseh treh
tekem za Pokal Slovenije je bila najboljša in končno
prejela težko pričakovan pokal, sebi pa dala najlepše
darilo za 12. rojstni dan. Po poletnih počitnicah smo
pričeli s treningi s polno paro. V Mariboru smo se udeležili tekme v akrobatiki, in sicer 33. Memorila C. Hočevarja. Pri naših najmlajših tekmovalkah je ena ekipa
osvojila 7., druga pa 17. mesto, najboljša med njimi je
bila Zala Brezovnik, ki je osvojila 11. mesto. V kategoriji deklice so Zala Potočnik, Tijana Spasojević, Aneja
Šumah in Lana Vrhnjak osvojile 4. mesto. Asja Kotnik
je v kategoriji kadetinje bila 1. Nuša in Nina Perše pa
sta v kategoriji mladinke osvojili 4. in 5. mesto. V Ko-
nom in padcem ste vztrajale
in še naprej tekmovale ter dokazale, da ste vsega zmožne.
Najpomembnejše pa je to, da
rade trenirate in se nekaj novega naučite. Upam, da vam
bo leto 2014 ostalo v dobrem spominu, še posebej Asji,
saj ne doživiš vsako leto, da
stojiš za svoj rojstni dan na
stopničkah in ti množica ljudi zapoje »vse najboljše«. Pri
vsem tem ne smem pozabiti
tudi na starše, ki pridno vozite svoje otroke na treninge,
na tekme in ste jim vedno v
oporo. Zahvaljujem se tudi za
to, da nam pomagate, ko vas
potrebujemo.
01 477 20 00
45
46
KOLESARSKI KLUB RAVNE
NA KOROŠKEM v sezoni 2014
Piše: Simon Došen, predsednik društva KK Ravne na Koroškem, fotografija: Polona Pečnik
Kolesarski klub Ravne na Koroškem je tudi v letu 2014
uspešno opravljal svoje poslanstvo – vzgojo mladih
gorskih kolesarjev. Majhna ekipa tekmovalcev pod
vodstvom trenerja Roberta Kordeža se je letos še okrepila, saj smo v svoje vrste privabili kar nekaj najmlajših
tekmovalcev, ki bodo svoj razcvet doživeli v prihodnjih
letih. Tekmovalna ekipa se je zasidrala v zgornji polovici klubov in smo kljub zelo omejenemu proračunu
med petimi najuspešnejšimi klubi v gorskem kolesarstvu v Sloveniji. V sezoni 2014 smo nastopili na več
kot 35 tekmovanjih v olimpijskem krosu, maratonih
in vzponih najvišjega ranga v Sloveniji, Avstriji, Italiji
in na Hrvaškem. Prvič letos imamo tudi državnega reprezentanta med mladinci, Roka Nagliča, ki se je preizkusil tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v St.
Wendlu v Nemčiji, kjer osvojil 32. mesto, na svetovnem prvenstvu v Hafjelu na Norveškem pa je bil 39. S
tem je dosegel najboljši slovenski uvrstitvi med našimi
mladinci. Tako je postal stalni član mladinske reprezentance. Trdo delo se mu je obrestovalo tudi na domačih tleh, saj je v l. mladinski kategoriji postal državni
prvak v krosu, zmagovalec Pokala Slovenije, absolutni
zmagovalec domače tekme XCO Ravne 2014, osvojil
je naslov državnega prvaka v vzponih, postavil rekord
proge Krejanovega memoriala in še bi lahko naštevali.
Tudi ostali fantje so dosegali številne zmage in uvrstitve na stopničke. Teo Pečnik je v kategoriji U 13 postal
državni podprvak v krosu in ponovno zmagal v pokalu
Slovenije v krosu. Poleg tega je osvojil drugo mesto na
državnem prvenstvu v eliminatorju, kjer je nehvaležno
četrto mesto v isti kategoriji zasedel Žan Belaj. Tomaž
Šinigoj je osvojil tretje mestu na državnem prvenstvu v
krosu v kategoriji U 15, med prvo peterico je na tem nivoju prišel tudi Luka Bosman v kategoriji U 17. Ostalih
zmag in uvrstitev na stopničke na nižjih nivojih zaradi
pomanjkanja prostora na tem mestu niti ne moremo
strniti na eno stran, zato se lahko z njimi seznanite na
naši spletni strani. Za uspehe mladih tekmovalcev gre
zahvala njihovemu trenerju Robertu Kordežu, ki se mu
je pri pripravah na sezono 2015 kot pomočnik pridružil
Blaž Podričnik.
Ne smemo pozabiti uspehov ostalih naših članov v kategorijah masters in amater Jerneja Šinigoja, Mateja
Pečnika, Aleša Čibeja in ostalih. Tekmovalna ekipa je
skozi vso sezono redno trenirala vsak dan v tednu, kar
se odraža na rezultatih. Rekreativci smo se že tradicionalno zapeljali po dolini Labotnice, se udeležili Maratona v Radencih (tretja najštevilčnejša ekipa), Maratona
Franja, Bike festivala Pohorje, Krejanovega memoriala
itd. Organizirali smo vsakoletno tekmo XC Ravne na
Koroškem za Pokal Slovenije in rekreativno prireditev Ravensko kolesarjenje, ki je bila po udeležbi letos
najštevilčnejša. V mesecu marcu prihodnje leto bomo
z namenom promocije kolesarstva organizirali in vodi-
Državna prvaka v krosu Rok Naglič (U19) in Teo Pečnik (U13)
li Koroško XCO ligo, zato že
sedaj vabimo vse kolesarske navdušence, da se preizkusijo v tem lepem športu.
Želja je tudi izgradnja vsaj
enega »pump tracka« na
Ravnah. Novost v letu 2015
bo tudi ekipa v enduro kolesarstvu, saj se v staro jato
vračajo mnogi bivši člani, ki
bodo ustanovili enduro sekcijo. Torej še en razlog več,
da se nam pridružite!
Delo v klubu, naše aktivnosti, rezultate na tekmah in
športnih prireditvah objavljamo na naši spletni strani
www.kkravne.net, kjer so
na ogled še številni drugi
dogodki. Za zdravje s kolesom naprej!
47
DRUŠTVO ROKOMETNA ŠOLA
RAVNE – KDO SMO?
Piše: Polonca Paškvan, DRŠ
Ekipna fotografija (skoraj) vseh članov
Poklon občinstvu po končani tekmi
Trenerjevi napotki pred tekmo
Začetki rokometa na Ravnah segajo v
leto 1954, ko je bil na predlog Milana
Kopača pri TVD Partizan ustanovljena rokometna sekcija, ki se je že leta
1955 preselila k športnemu društvu
Fužinar. Rokometna sekcija je vztrajala celih 40 let, nato pa zaradi pomanjkanja igralcev ter neustrezne dvorane
prenehala delovati.
Z namenom, da se ta atraktivna igra
ponovno vrne na Ravne, so rokometni navdušenci junija 2012 ustanovili
Društvo Rokometna šola Ravne, katerega vizija je, da bi bilo omenjeno
društvo NAJBOLJŠI rokometni klub na
Koroškem. Po dveh letih delovanja
se je društvo razširilo tako v članstvu
kot v smislu strokovnega tima. Junija 2012 je bilo v društvo včlanjenih
10 dečkov in 12 deklic. Vodilo pa ji je
troje strokovnih delavcev. Danes 25
dečkovsestavlja tri ekipe (ekipa mlajši
dečki A, ekipa starejši dečki B, ekipa
MINI ROKOMET). Najmlajši člani našega društva trenutno še samo trenirajo. Kaj kmalu pa bodo lahko pokazali
svoja pridobljena znanja v igranju mini
rokometa.
Starejši ekipi nas pod vodstvom
štiričlanskega trenerskega tima zastopata v slovenski državni ligi.Trenutno ekipa mlajših dečkov A preizkuša
svoje rokometno znanje z vrstniki
društev: Ormoža, Rač, Celja, Slovenj
Gradca, Velenja, Moškanjcev in Ptuja.
Starejši dečki B pa preizkušajo svoje
sposobnosti v tekmah proti ekipam:
Krškega, Sevnice, Brežic in Radeč.
Obe ekipi sta borbeni in požrtvovalni.
Kažejo se že prvi rezultati dvoletnega
dela, ki si jih lahko ogledate na spletni
strani društva (www.rokomet-ravne.
si). Seveda si vsi želijo še boljših rezultatov, ki pa bodo dosegljivi takrat,
ko bodo mladi rokometaši imeli poleg
usposobljenih trenerjev, aktivnih in
številnih treningov ter ustreznih rekvizitov za trening tudi primeren prostor
za treniranje. Žal niti ena od treh telovadnic na Ravnah ne ustreza normativom za rokomet.
Pa kljub temu si želimo v naše društvo
pritegniti čim več mladih igralcev, ki se
bodo med nami naučili kolektivnosti,
vztrajnosti in športnega načina življenja.
Tako kot drugi športniki se tudi mi zavedamo pomena besed, ki jih je pred
dvajsetimi leti zapisal takratni predsednik Športne zveze Ravne, gospod
Jože Šater: »Strnite in pomnožite vaše
vrste in vaši uspehi bodo v prihodnje
še večji!«
V Strojnski Reki brez športa ne gre
Piše: M. Dretnik
Leto 2014 je Športno društvo
Strojnska Reka začelo z menjavo vodstva in z veliko Klančnikovo plaketo za
50-letno negovanje tradicije odbojke
ter desetletja aktivnega dela na ostalih področjih športa. Priznanje pa je
hkrati spodbuda vnesti čim več športnega duha tudi v prihodnje v ta zaselek med Tolstim vrhom, Stražiščem in
48
Zelenbregom, žal pa z minimalnimi, v
glavnem sponzorskimi sredstvi, ampak s toliko večjo voljo in veseljem. Poleg redne vadbe v telovadnici pozimi in
na igriščih pri Mladinskem domu poleti
je društvo letos organiziralo nekaj večjih prireditev.
• 7. pohod na Šteharski vrh ob tednu športa v spomin na Jožeta Ša-
terja je prav tako kot vsi prejšnji
uspel. Pohodnikov je bilo sicer nekoliko manj, na kar pa je vplivala
obilica različnih prireditev v nedeljo,
25. maja. V več skupinah so se po
različnih poteh vzpenjali do vrha,
kjer je bil zbor opoldne. Malica, klepet in obvezen vpis v knjigo, nato
pa so prijetno druženje nadaljevali
Naš sedmi pohod na Šteharski vrh
v pozno popoldne, ko so se zadnji
pohodniki po vmesnih postankih
odpravili proti domu.
• Turnir v odbojki na mivki River City
open 2014 je potekal 28. 6. 2014
z udeležbo 10 ekip. Igrali smo na
igrišču pri Mladinskem domu po
sistemu vsak z vsakim v dveh skupinah, nato pa polfinale in finale.
Zmagala je ekipa Krajnc + Prikeržnik, drugo mesto je osvojila ekipa Rejec + Pušnik, tretje mesto pa
ekipa Filipančič + Bogataj.
• Športno društvo se lahko pohvali,
da je vreme organizaciji turnirja mešanih odbojkarskih ekip v
Strojnski Reki res naklonjeno, saj
jim je doslej uspelo vse izpeljati. V
soboto, 30. 8. 2014, je bil organiziran že šestindvajseti. Na njem je
tekmovalo šest ekip, ki so igrale
vsaka z vsako na dva dobljena niza
do 15. Igralo se je do večernih ur,
zmagala pa je ekipa »Yagababa«
pred »Munki« in tretjeuvrščeno
ekipo »Ta mladi«. Med turnirjem
so bile letos organizirane tudi animacije za otroke (športne igre, risanje, barvanje, peka palačink, …) in
predstavitev delovanja ter uporabe
avtomatskega defibrilatorja. Turnirja se je udeležilo veliko gledalcev,
še posebej pa je potrebno omeniti
otroški živ žav, saj so ves dan uživali
ob in na igriščih. To dejstvo vse razveseljuje, saj obeta, da se bo tradicija nadaljevala in da bodo športne
vrednote v tem zaselku našle svoje
mesto tudi v prihodnje.
• V soboto, 20. 9. 2014, se je na tenis
igrišču Frenk odvijal turnir v tenisu
za moške posamezno. Organiziralo ga je športno društvo, in sicer za
člane športnega društva in za člane Tenisa Frenk. Celodnevno druženje na in ob teniškem igrišču ter
nadvse razburljive tekme so vse
sodelujoče navdušile za organizacijo tega turnirja tudi v prihodnje.
Zmagovalec je bil Matej Skerlovnik
pred Juretom Dretnikom in Urošem
Abrahamom. Društvo s športnimi
prireditvami za to leto še ni zaključilo, saj bodo v mesecu novembru
odbojkarice organizirale že tradicionalni rekreativni ženski odbojkarski turnir ekip iz Mežiške doline in
širše Koroške.
20 let Tenisa Frenk
Piše: M. Dretnik
Praznovanje 20 let Tenisa Frenk se je
odvijalo v nedeljo, 5. oktobra 2014, in
sicer s turnirjem, na katerem je bilo
zaradi prazničnega vzdušja večje število gledalcev in ostalih povabljenih
gostov. Ob dvajsetletnici sta lastnika
igrišča Branko (Frenk) in Helena (Lenka) Merkač dejala, da se zaključuje eno
obdobje in da je že čas za kakšne spremembe. Vse igralce tenisa, ki so teh
dvajset let osvajali teniško znanje in se
predajali teniški igri na tem igrišču, sta
razveselila z izdajo biltena »Leto 2014
– praznično teniško leto v Strojnski
Reki. 20 let Tenisa Frenk.« Skupna je
bila ugotovitev, da je bilo veliko lepih
trenutkov preživetih na igrišču in ob
njem. Vse je dodatno bogatilo pridobljeno teniško znanje, druženje, spoznavanje novih prijateljev, udeležba na
raznih teniških turnirjih, ...
In kot je zapisala avtorica Helena
Merkač v biltenu: »Samo skupaj smo
zmogli na igrišču v majhnem zaselku
Strojnska Reka zapisati neponovljivo
teniško zgodbo!
Samo skupaj z vami smo zmogli živeti
tenis v vsej lepoti in pestrosti rednih
ur igranja, tečajev, tekmovanj ter druženj ob njem in zaradi njega.«
49
50
Utrinki iz ravenske
plavalne zgodovine
Piše: Urednik; fotografijo je prispevala Marjana Počanič
Ravensko plavanje ima dolgoletno
tradicijo, zato veliki uspehi sedanje
generacije gotovo niso naključje.
Že v tekmovalni sezoni 1958/1959
so na Ravnah gostili kar nekaj tekmovalnih ekip. Koroški fužinar je
takrat objavil pričujočo fotografijo in
pod njo zapisal: »S plavalnih tekem
na Ravnah: Velenje–Slovenj Gradec–
Mežica–Ravne.
Zmagali so člani plavalne sekcije našega SK Fužinar, zato jih toliko raje pokažemo«
(KF, 28.8.1959, št. 10–12, str. 27.)
S plavalnega četveroboja Velenje-Slovenj Gradec-Mežica-Ravne na
Koroškem. Čepijo (z leve na desno): Rudi Kokol, Dani Polanc, Rudi
Gerdej, Peter Krebs, Tone Spanžel. Stojijo (1. vrsta): Nuša Štampah,
Lotka Gostenčnik, Mojca Vravnik, Marija Breznik, Rija Polajner, Grega
Klančnik, Marjana Bobek, Franja Gašper, Albin Bobek. Stojijo (2. vrsta:)
Verner Kristan, Berti Gostenčnik, Mirko Vetter, Milan Rodič, Drago-Nac
Dolinšek, Karli Godec, Jože Breznik, Maks Kokal, Drago Polanc, Mirko
Rozman, Tone Ivartnik.
Ob 50-letnici koče Planinskega
društva Ravne na Koroškem
NA NARAVSKIH LEDINAH
Piše: Alojz Pristavnik, fotografija: Štefan Vevar
Izgradnja koče - nadaljevanje
S pričujočim sestavkom nadaljujemo
članek Ob 50-letnici koče Planinskega
društva Ravne na Koroškem na Naravskih ledinah, izgradnja koče. Objavljen
je bil v glasilu Ravenski razgledi leta
2014 v številki 11, na straneh 41, 42. V
njem smo obudili spomin na prizadevanja mladega ravenskega društva (PD),
ki je v svetu med gorskima masivoma
(Strojno in Uršljo goro) iskalo kraj za
izgradnjo svoje planinske postojanke,
ki bo popotnikom varno zavetišče in
hkrati kraj za uresničevanje idej in za-
misli ravenskih in slovenskih planincev.
Kakor nam je že znano, so začeli leta
1958, nadaljevali pa v letih 1961 in
1962, z izgradnjo svoje planinske koče
na travniku pod Narovskim križem na
Zgornjih Narovskih ledinah (po kmetu
Narovniku). Voditelji ravenskega PD so
z izbiro tega kraja za svojo kočo izbrali
kraj z veliko sonca in bogatimi razgledi
na vzhodne odrastke Kamniško-Savinjskih Alp in Vzhodnih Karavank, še
posebej pa na svet ob Peci. Z naslonitvijo na stare in dobro uhojene poti na
Uršljo goro in na poti med Koroško in
štajersko deželo so dejavnosti na svoji
bodoči koči povezali s to podedovano
kulturno in naravno dediščino in hkrati s tem povečali možnosti uspešnega
gospodarjenja na svoji, nastajajoči koči.
Na kraju, kjer bo stala koča, so v teh
letih z veliko prostovoljnega dela kljub
pomanjkanju finančnih sredstev zgradili temelje za novogradnjo in postavili
leseno uto ter zbrali del potrebnega
materiala za elektrifikacijo postojanke.
Vendar na tem kraju kljub delovnemu
zagonu po decembru 1962 iz povsem
nepojasnjenih razlogov gradnje niso
več nadaljevali. Nismo odkrili potreb51
S svečane otvoritve koče na Naravskih ledinah 24. maja 1964
ne dokumentacije za gradnjo koče. Po
nam že znanem najemu rudarske koče
Rudnika Mežica na Spodnjih Narovskih
ledinah 17. maja 1963 je PD Ravne na
Koroškem preusmerilo vse moči na
preureditev te koče v današnjo Kočo na
Naravskih ledinah, za kar so uporabili
že omenjeni zbrani, gradbeni material
in material lesene ute (podrli so jo po
sklepu v decembru 1964).
V nadaljevanju našega članka o izgradnji koče navajamo še nekaj manj znanih, a za zgodovino Koče na Naravskih
ledinah pomembnih dejstev. Lega te
bodoče planinske postojanke ravenskega PD je nekoliko manj ugodna kot
ona na Zgornjih Narovskih ledinah, saj
je tu manj razgledno in sončno, a še
vedno dovolj blizu že omenjenim potem, predvsem oni na Goro. Naravne
in kulturno-zgodovinske danosti za uspešno poslovanje nove planinske postojanke so ugodne, da pa bo uspešna
še na gospodarskem področju, je v največji meri odvisno od njenih lastnikov in
gospodarjev, od njihove odgovornosti,
delavnosti, poštenosti in še česa, saj se
že po videzu in urejenosti vsake koče
prepozna, kakšni so njeni gospodarji.
Kakor je znano, je rudarsko kočo 1952
zgradil Rudnik Mežica. V letih do 1962
so v bližnji okolici izvajali raziskovalna
dela. Za njimi so ostali sedaj že zasuti
in zazidani rovi in njihova imena: Uršula
rov – nad cesto proti obojnim Ledinam,
Podkop in rov Kalasankcius, oba pod
skalami pod planinsko postojanko, pri
zadnjem pa po mnenjih naših pripovedovalcev (geolog in rudarskih tehnik)
moremo domnevati, da je iz obdobja
pred 1945, saj po tem letu rovov po
svetniških imenih zaradi komunistične
totalitarne ureditve niso smeli več poimenovati.
Rudarsko kočo in poznejšo planinsko
postojanko ravenskega PD so do dokončanja ceste na Spodnje Narovske
ledine 1966 oskrbovali po cesti Sleme
(gorski prehod na cesti med Črno na
Koroškem in Šoštanjem)–Križan–Na-
rovnik–rudarska koča. Druga smer oskrbovanja je bila: po cesti do Smučarske koče ali do kmetije Savinc, od tu pa
prevozi blaga z vpregami (prevozniki:
predvsem Ošven in Pokrov).
Do otvoritve Koče so jo notranje preuredili. Pri tem je imelo ravensko PD,
takrat in pozneje, kar nekaj težav. Ob
najemu rudarske koče niso od Rudnika Mežica prejeli nobene dokumentacije o postojanki, ta ni obstajala, saj je
bila črna gradnja. Ob tem je še moralo
razrešiti odnose z Lovsko družino Pogorevc, ki je po dogovoru z Rudnikom
Mežica kot privilegij uporabljala manjšo sobico (Bila je za točilnim pultom, z
vhodom od zunaj.). Težavo je razrešilo
ravensko PD v avgustu 1964, ko je na
lastne stroške pri kmetu Narovniku
uredilo manjšo sobo za potrebe omenjene lovske družine, izpraznjeno sobo
na Koči pa so uredili za potrebe oskrbnikov.
Luč je v koči zagorela 1. avgusta 1963.
Električni vod, eno fazo, so zgradili iz
smeri Godčevega grabna. Ta vod so domnevno 1977 nadomestili z dvofaznim
vodom, zakopanim kablom iz smeri
kmeta Karničnika v Jazbini.
Oskrbovanje koče z vodo in uporaba
le-te v sanitarijah je do izgradnje vodovoda po 1970 potekala tako, kakor jo
je še uporabljal Rudnik Mežica. Po pitno vodo so hodili k izvirom nad krajem
Rupe, za ostale potrebe so uporabljali
kapnico. Pri tem so razmišljali še o uporabi hidravličnega ovna (bidra), z njim bi
črpali vodo do koče.
S pomočjo arhivskega gradiva ravenskega PD in spominov pripovedovalcev smo k že znanemu dodali še nekaj
drobcev in jih rešili pred pozabo.
Združenje veteranov vojne za
Slovenijo območja Mežiške doline
Piše: Zdravko Moličnik, predsednik Območja ZVVS Mežiške doline
Združenje veteranov vojne za Slovenijo Območja Mežiške doline je domoljubna, samostojna nestrankarska in
nevladna organizacija, ki se združuje
v ZVVS.
52
Ta združuje tiste udeležence priprav
na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so
ne glede na svojo politično in svetovno
nazorsko prepričanje, aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma v
neposrednih obrambnih aktivnostih v
vojni za obrambo samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju
17. maj 1990–26. oktober 1991. Naš
član lahko postane vsakdo, ki spreje-
Svečan podpis listine o sodelovanju med ZVVS - general Ladislav Lipič, in ZSČ- general Alojz Steiner
ma naša statutarna pravila in v procesu osamosvojitve ni deloval proti interesom Slovenije.
Območno združenje ZVVS Mežiške
doline sodeluje s sorodnimi domoljubnimi organizacijami: Koroškim domoljubnim društvom Franjo Malgaj, Policijskim združenjem SEVER za Koroško,
Društvi za ohranjanje vrednot NOB
Mežiške doline, Lovsko zvezo Koroške,
gasilskimi društvi, Slovensko vojsko,
Zvezo častnikov.
Dan ZVVS je 17. maj, ko se je leta 1990
začel projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) in dan zavrnitve
ukaza za oddajo orožja iz skladišč Teritorialne obrambe, katerega izvajalci
so preprečili popolno razorožitev TO
ter vzpostavili obrambne sile novo nastajajoče države kot tudi materialno
tehnične pogoje za kasnejšo uspešno
vojaško obrambo pred vojaško agresi-
Usposabljanje zastavonoš na Obretanovem
jo Jugoslovanske ljudske armade v letu
1991.
Območno združenje ZVVS Mežiške
doline deluje javno in v javnem interesu.
Ustanovni občni zbor O ZVVS Mežiške
doline je bil 22. 12. 1995, na katerem
je bil za prvega predsednika izvoljen
Branko Kaker, istočasno je bil ustanovljen strokovni odbor za izgradnjo
veteranskega doma na Obretanovem,
predsednik tega odbora je postal Maksimiljan Gorenšek, ki je leta 2002
postal predsednik združenja in ga je
vodil vse do 2012.
Prizadevni veterani smo vzorno uredili dom na Obretanovem, kjer v sezoni
poteka redno dežurstvo konec tedna,
tu smo uredili tudi stalno razstavo
orožja, ki smo ga uporabili v vojni za
samostojno Slovenijo v letu 1991, to
zbirko bomo s časoma še dopolnjevali.
Zelo aktivna je naša športna sekcija,
ki se redno udeleži smučarskih tekmovanj, ki jih prireja ZVVS. Na našem
domu poteka tradicionalno vsakoletno
urjenje zastavonoš – praporščakov,
letošnjega se je udeležilo 85 predstavnikov ZVVS, ZSČ, SEVER, Koroške
lovske zveze, gasilci, društva NOB,
vojaški gorniki ter gostje iz širše Slovenje.
Za članstvo se je odločilo 514 veteranov, ki redno plačujejo članarino, ki
znaša 11 evrov. Želeli bi, da bi se nam
pridružilo še več udeležencev osamosvojitvene vojne, saj je naš namen
druženje in ponosno poudarjanje našega prispevka v procesu osamosvojitve Slovenije. Več o redni dejavnosti
našega združenja lahko izveste na internetnem naslovu korvet.eu.
Veteranski pozdrav!
»VIZIJA NIČ
V LOKALNI SKUPNOSTI«
Pišeta: Miroslav Črešnik, pomočnik komandirja in Vinko Mlakar, komandir policijske postaje, policijski inšpektor
Fotografije: Zoran Kralj, vodja policijskega okoliša Prevalje
Policijska postaja Ravne na Koroškem
izvedla strokovni posvet
Policijska postaja Ravne na Koroškem
je v letu 2008 pričela s samostojnim
izobraževalnim projektom s področja
varnosti cestnega prometa, ki ga izvaja pod sloganom »PROMETNA VARNOST – OBNOVIMO ZNANJE, OHRANIMO ŽIVLJENJA«.
Koncept projekta, ki poteka že šesto
leto, je v osnovi ostal nespremenjen,
njegov namen je vseskozi, da se z znanjem na področju cestnoprometnih
predpisov poveča upoštevanje prometnih pravil in ravnanj voznikov in ostalih udeležencev v cestnem prometu.
Večina izobraževanj v okviru projekta
se je izvedla skupaj z ostalimi institucijami, ki se ukvarjajo s prometno
varnostjo, kar se je pokazalo kot zelo
dober pristop.
Na Policijski postaji Ravne na Koroškem se zavedajo, da prometna var53
Črešnik, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ravne na Koroškem,
se s področjem preventive ukvarja že
dvajseto leto in je za tovrstno izobraževanje strokovno usposobljen (ima
dovoljenje za učitelja cestnoprometnih predpisov ter z dovoljenjem generalnega direktorja policije poučuje
cestnoprometne predpise, prav tako
ima izpit za trenerja varne vožnje).
nost ni odvisna samo od njihovega
dela, ki ga izvajajo z usmerjenim delom na točkah, kjer je prihajalo in prihaja do prometnih nesreč, do hujših
prekrškov, ter občasno na delih cest,
kjer si udeleženci to sami želijo. Policisti s svojo vidnostjo umirjajo promet,
z ugotavljanjem prekrškov pa skušajo
vplivati na ravnanje udeležencev, ob
tem pa vsa leta dodatno izvajajo različne preventivne aktivnosti.
Na prometno varnost vpliva še vrsta drugih dejavnikov, med katerimi
so najpomembnejši cesta, vozilo in
voznik. Policisti pri nadzoru prometa ugotavljajo tehnično brezhibnost
vozil in ob kršitvi ukrepajo v skladu z
zakonodajo, spremljajo stanje ceste in
vzdrževalce cest obveščajo o pomanjkljivostih.
Zavedajo pa se, da je VOZNIK tisti, ki
lahko največ pripomore k prometni
varnosti, zaradi česar je celoten projekt usmerjen k izobraževanju na področju prometne varnosti, kar izhaja
že iz slogana. Avtor projekta Miroslav
54
Lastni projekt Policijske postaje Ravne
na Koroškem je bil že v osnovi zasnovan na sodelovanju vseh služb, ki skrbijo za prometno varnost. Izkušnje Policijske postaje Ravne na Koroškem pri
sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in
ostalimi subjekti so zelo pozitivne, saj
so pri različnih izvedbah in predavanjih
k sodelovanju pristopili tudi ostali, ki
se ukvarjajo s prometno varnostjo na
območju Policijske postaje Ravne na
Koroškem, ti pa so: Svet za vzgojo in
preventivo v cestnem prometu Občine
Ravne na Koroškem, Občine Prevalje,
Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem, AVP – izpitni center Slovenj
Gradec, Nacionalni inštitut za javno
zdravje, območna enota Ravne na Koroškem, Zveza šoferjev in avtomehanikov, Okrajno sodišče Slovenj Gradec,
Reševalna služba Koroške, ekipa Rdečega križa Slovenj Gradec, Zdravstveni
dom Ravne na Koroškem, Cestno podjetje Celje, Primotehna Maribor, Društvo motoristov Relax, Motoristično
društvo Blue knights Slovenija I, AMD
Dravograd, AMZS Center varne vožnje
Vransko, Šola vožnje Relax, Šola vožnje
Felix, Šola vožnje AMD Slovenj Gradec,
Šola vožnje AMD Ravne na Koroškem,
Srednja šola Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne na Koroškem, Osnovna
šola Prežihovega Voranca, Osnovna
šola Koroški jeklarji in ostale osnovne
šole, Postaja prometne policije Celje in
Policijska uprava Celje.
Prometna varnost na območju Policijske postaje Ravne na Koroškem se iz
leta v leto izboljšuje. Na območju Policijske postaje Ravne na Koroškem, ki
pokriva Občino Ravne na Koroškem,
Občino Prevalje, Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem, od leta 2007
ni bilo prometne nesreče s smrtnim
izidom, kar je prav gotovo vzpodbuden podatek in dodatna motivacija za
vse, da ugodno stanje prometne varnosti ohranimo.
V okviru projekta Policijske postaje
Ravne na Koroškem je bilo v izobraževanje vključenih okoli 2.200 različnih
udeležencev v cestnem prometu (vozniki, pešci, starejši, vozniki začetniki
…). Izvedenih je bilo 33 različnih predavanj, seminarjev, okroglih miz.
Tokratni posvet 19. aprila 2014 je bil
namenjen izmenjavi izkušenj strokovnjakov s področja prometne varnosti
ter ostalih subjektov, ki se ukvarjajo
s prometno varnostjo. Želja organizatorjev je, da se prometna varnosti v lokalni skupnosti v prihodnjih letih še izboljša, s čimer bi se približali VIZIJI NIČ
(nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno
poškodovanih v prometnih nesrečah).
Organizator Policijska postaja Ravne na Koroškem je bila zadovoljna z
udeležbo, saj so se vabljeni odzvali
na vabila. Prisotne je pozdravil župan
Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž
Rožen. Od županov so bili prisotni še
župan Občine Prevalje, dr. Matija Tasič,
in župan Občine Mežica, Dušan Krebel.
Posveta so se udeležili tudi: vršilec
dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa (AVP), mag. Igor Velov,
predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, ki je bil hkrati predstavnik
AMZS, Jure Prestor, predsednik sveta
AVP, Barbara Klemen, članica sveta
AVP, Janko Torej in Staš Potočnik iz
Avto moto društva Ravne na Koroškem, predsednica Okrožnega sodišča
v Slovenj Gradcu, mag. Petra Čas, in
okrajna sodnica Barbara Čoderl, inštruktor varne vožnje AMZS Center
varne vožnje Vransko, Brane Legan,
direktor Zdravstvenega doma Ravne
na Koroškem, mag. Stanislav Pušnik,
Branka Božank iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Ravne na Koroškem, Jadran Žerjal,
pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje, Aleksander Celan Vzdrževanje in obnova cest, izvršni direktor Šole vožnje Relax, Boštjan Urek,
Jože Gruden iz Šole vožnje Felix, Anton
Matjašec, tajnik Zveze šoferjev in avtomehanikov, predsednik izpitne komisije na UE Slovenj Gradec, Boštjan
Knez, predsednica Sveta za vzgojo
in preventivo Občine Ravne na Koroškem, mag. Jelka Klemenc, predsednik
Sveta za vzgojo in preventivo Občine
Prevalje, Ivan Krajnc, predsednik Sveta
za vzgojo in preventivo Občine Mežica,
Igor Pšeničnik, član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Črna na Koroškem, Danilo Emeršič,
članica Sveta za preventivo Občine
Dravograd, Dragica Jurjec ter ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, Stanislav
Osojnik.
Strokovne prispevke so predstavili:
vršilec dolžnosti direktorja Agencije
za varnost prometa, mag. Igor Velov,
predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, ki je bil hkrati predstavnik
AMZS, predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, mag. Petra Čas,
inštruktor varne vožnje AMZS Center
varne vožnje Vransko, Brane Legan, in
direktor Zdravstvenega doma Ravne
na Koroškem, mag. Stanislav Pušnik,
dr. med. specialist.
sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ob tem pa poudarila,
da je med kršitelji zelo malo voznikov
začetnikov.
Vršilec dolžnosti, Igor Velov, je
predstavil delovanje Agencije za varnost prometa ter spremembe, ki se
pripravljajo na področju usposabljanja
voznikov, predstavljeni so bili tudi podatki o smrtnih žrtvah po posameznih
občinah za leto 2013.
V drugem delu v razpravi je predstavnik šole vožnje Relax, Boštjan Urek,
izpostavil težave pri opravljanju dela v
šolah vožnje, ker so se pojavili posamezniki, ki usposabljanj ne opravljajo,
kot to zahteva zakonodaja. Predstavnik Policijske uprave Celje, Jadran Žerjal, pomočnik komandirja na Postaji
prometne policije Celje je predstavil
delo policistov na področju zagotavljanja varnosti motoristov ter opozoril na
pričetek motoristične sezone.
Predsednik Zavoda Varna pot, Robert
Štaba, je pohvalil zastavljen projekt za
izboljšanje prometne varnosti ter sodelovanje vseh navedenih predstavil
kot »recept« za izboljšanje prometne
varnosti ter dodal, da s to obliko dela
izvajamo aktivnosti, ki so že pokazale
dobre rezultata.
Inštruktor AMZS Centra varne vožnje
Vransko, Brane Legan, je predstavil
delo na poligonu varne vožnje ter programe, ki jih izvajajo za različne skupine udeležencev, pri čemer je poudaril
pomembnost tečajev za voznike motornih koles, saj se je motoristična sezona že začela.
Magistra Petra Čas je predstavila
podatke o številu izrečenih ukrepov
prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja in predlogov za odložitev
Zadnji prispevek je podal direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem,
mag. Stanislav Pušnik, ki je predstavil
kontrolne zdravniške preglede, ki jih
morajo opraviti vozniki, ki zaprosijo za
odložitev sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Po mnenju organizatorja, Policijske
postaje Ravne na Koroškem, je tovrstna oblika izobraževanja, ki se že sedmo leta izvaja v sodelovanju s celotno
lokalno skupnostjo, korak do boljše
prometne varnosti.
Policijska postaja Ravne na Koroškem
bo s projektom »PROMETNA VARNOST – OBNOVIMO ZNANJE, OHRANIMO ŽIVLJENJA« nadaljevala in se
odzvala na želje in potrebe vseh starostnih skupin v lokalni skupnosti, saj
je bilo na strokovnem posvetu potrjeno, da gre za pravi pristop, ki temelji
na načrtnem delu, izobraževanju vseh
udeležencev v cestnem prometu.
55
56
Iz delovanja Občinske organizacije
ZB za vrednote NOV
Piše: Maksimilijan Večko
V letnih programih naše organizacije
je okoli trideset aktivnosti, ki so razporejene preko celega leta. Preveč prostora bi zavzelo, če bi tu opisovali eno
za drugo, zato se v nadaljevanju osredotočam na eno, ki smo jo v program
vpeljali pred štirimi leti in bi lahko bila
zanimiva za večje število ljudi.
Poimenovali smo jo Učna ura zgodovine, posvečena pa je prihodu 14. divizije
v naše kraje in njenimi aktivnostmi na
tem področju. Odvija se vsako leto na
prvo nedeljo v juniju. Začne se s pohodi
iz različnih izhodišč, konča pa na Obretanovem pod Uršljo goro s srečanjem
in pogovorom. Tema pogovora so bile
do sedaj dvakrat spomini na srečanja
naših ljudi z borci štirinajste, zadnje
srečanje pa je bilo posvečeno pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, borcu in
vodji kulturniške skupine divizije, ki je
padel pred sedemdesetimi leti.
Prvi stik borcev in ljudi iz naše občine
po prihodu v naše kraje se je zgodil 13.
marca 1944. Za ta dan ima Matevž
Hace v svojih Komisarjevih zapiskih1
zapisano:
»… ponoči smo šli čez vas Kotlje. Vodili
so nas mladi koroški terenci. Pri Rimskem vrelcu so nekateri pili kislo vodo.
Zjutraj smo se ustavili v gorskem naselju pri Godcu in v sosednjih nižje ležečih hišah.«
V nadaljevanju navaja, da so se tam
zadržali cel dan in imeli različna srečanja z borci lokalnih partizanskih enot in
okoliškimi prebivalci.
Naslednji njegov zapis, pomemben za
naše kraje, nosi datum 19. marec2. Zapis nosi omenjeni datum, bil je to torek, zato sklepamo, da se je dogodek
odvijal v nedeljo, 17. marca. Tega dne
je bilo večje število partizanov štirinajste na Javorju nad Črno. Hace je o
tem zapisal:
»Od nekje je prišel starejši duhovnik,
se odkrival in pozdravljal naše borce,
ki so mu odzdravljali, nato pa s počasnimi koraki odšel v cerkev.«
To beležimo tudi zato, ker je takrat na
Javorju bil župnik ravenski rojak, Ludvik Viternik. V lepi, domoljubni luči ga
je prikazal Hace tudi v nadaljevanju
dopisa (citiram):
»Duhovnik je pridigal o ljubezni do domovine. 'Povem vam, dragi verniki, da
za domovino, našo slovensko domovino, ni nobena žrtev prevelika. Vsa krščanska ljubezen naj bo sedaj posvečena borcem v gorah. Izdajalca pa ne
sme biti med nami. Slovenci smo in za
slovensko domovino se borimo v teh
težkih časih. Pomagajte z vsemi močmi slovenskim borcem v gorah. Pred
sovražniki pa držite kljune, ne jezikajte
tja v en dan'. Končal pa je z besedami:
'Za svobodo in našo izmučeno domovino ni nobena žrtev prevelika!' Nekaj
naših borcev je prepevalo na koru.
Ženske so si brisale oči, moški pa so
smrkali in si kimali.«
Hace je te besede dal v narekovaje;
gotovo je župnika Viternika nekoliko po svoje interpretiral, a dva dni po
dogodku je smisel župnikove pridige
vendarle znal pravilno povzeti.
Ko tako obujamo spomine na prva
srečanja naših domačinov z borci »štirinajste«, smo večinoma odvisni od
zapisov, ki jih iščemo na različne načine. Živih prič je vedno manj med nami,
a ko najdemo koga, da pride med nas
in nam z živo besedo opiše dogodke,
smo tega posebej veseli. Na srečanju
junija 2013 je bil med nami tudi Beno
Kotnik – Lubas. Zelo zanimivo je dopolnil in razširil Hacetov opis obiska
njegovega očeta pri štabu 14. divizije,
10. aprila 1944.3 Hace je o tem zapisal:
»Danes je prišel v naš štab okrožni
aktivist Beno Kotnik iz Kotelj na Koroškem, starejši osivel človek. Z njim je
prišel tudi njegov sin. Beno Kotnik je
počasi razlagal, kako je na Koroškem.
Pravil je tudi, da dobro pozna Prežihovega Voranca, ki trpi nekje v internaciji.
'Morda ga ne bom nikoli več videl. Pa
tako dobra prijatelja sva bila.'«
Beno Kotnik, mlajši, je bil takrat, ko je
spremljal očeta v Razborje na sedež
14. divizije, star trinajst let, a vse si je
dobro zapomnil in zanimivo ga je bilo
poslušati.
1 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, druga knjiga, Mladinska knjiga 1959, stran 118. 2 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, ... , stran 122. 3 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, ... , stran 136.
57
Na teh naših srečanjih smo obravnavali tudi Franca Černeta (v nemških
dokumentih Franz Tscherne), od 1943
do jeseni 1944 komandir orožniške
postaje na Ravnah (takrat Guštanj).
Černe je bil rojen Trboveljčan, ki pa se
je po okupaciji aktivno vključil v vrste
okupatorjevih služabnikov. V začetku
je svojo izdajalsko vlogo igral na Gorenjskem, ko pa je postal tam preveč
kompromitiran, so ga zaradi zaslug
Nemci prestavili na Ravne in ga nagradili in postavili za komandirja orožnikov. Po odhodu z Raven je bil premeščen v Brežice, ob koncu vojne pa se
je umaknil v rodne Trbovlje in se tam
pritajil. Bil pa je preveč krvav, zato je bil
odkrit in 23. julija aretiran. Proces proti
njemu je bil v Ljubljani 26. marca 1946.
Bil je obsojen na smrt z obešanjem na
okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi izdajstva in sodelovanja v sovražnikovi
vojski in policijskih enotah. Na sodbo
se je pritožil, vendar je bila pritožba 7.
maja 1946 zavrnjena in junija je bila
opravljena eksekucija.
V sodnem postopku proti njemu vsi
njegovi zločini še niso bili znani. Mnogo let kasneje je bil najden dokument,
ki je bil prvič objavljen leta 1980 v
Kranjskem zborniku. To je poročilo o
sodelovanju pri nemški ofenzivi proti
14. diviziji, ki se je začela 6. in trajala
do 26. februarja 1944. Poročilo je Černe napisal kmalu po koncu ofenzive,
ko se je vrnil na Ravne in ga nato dostavil na orožniško komando v Pliberk.
V poročilu je posebej poudaril, da se je
akcije udeležil kot prostovoljec. To je
bil nemški vir dogodkov 22. februarja
na področju Zavodenj in okolice. Poleg
nemškega dokumenta obstoja tudi
poročilo štaba XIV. divizije Glavnemu
poveljstvu NOV in PO Slovenije. Takrat ko se je dokument našel, so živele
še žive priče dogodka in z navzkrižnim
primerjanjem vsebine dokumentov in
spominov prič se je lahko izločil verodostojen potek spopada pri Žlebniku.
Nedvomno je bilo ugotovljeno, da je
nemški vojak, ki je vzel življenje slovenskemu pesniku Karlu Destovniku
Kajuhu dejansko Franc Černe, sin slovenske matere in nemški podrepnik
ter medvojni komandir guštanjskih
orožnikov.4
Tako spoznavamo na teh srečanjih
dogodke, ki se navezujejo na prebivalce Raven in okolice ter borce štirinajste. Seveda je vsebina bistveno bolj
poglobljena, kot dopušča skopo odmerjen prostor v našem glasilu.
Zato vabim vse, ki vas naše teme zanimajo, da se nam pridružite vsako leto
na prvo junijsko nedeljo ob 11. uri pri
Obretanu pod Uršljo goro.
4 Podroben opis dogajanja 22. februarja 1944 pri Žlebniku lahko preberete v Svobodni misli (25. marca 2011), avtor dr. Emil Cesar.
100 let Čebelarskega društva
Ravne na Koroškem
Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem
Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem v letošnjem letu praznuje 100 let
delovanja. V letu 1914 je bila kot ena
od 24 podružnic Slovenske čebelarske
zveze za Koroško ustanovljena čebelarska podružnica Guštanj (sedaj Ravne na Koroškem), v katero so bili poleg
guštanjskih čebelarjev vključeni tudi
čebelarji iz Kotelj in Tolstega Vrha. Delo
ravenskih čebelarjev vse do danes po
zaslugi zvestih zanesenjakov ni zamrlo
kljub dvema svetovnima vojnama ter
številnim tegobam, ki tarejo čebelarje.
Danes je v društvo včlanjenih 50 čebelarjev iz različnih koncev Koroške. Jedro
društva še vedno sestavljajo ravenski
in tolstovrški čebelarji. Čebelarji čebelarijo s povprečno 6 panji, pretežno
tradicionalno slovenskega AŽ-panjskega sistema (po Antonu Žnidaršiču).
Največji čebelar Janez Jamnik čebelari
58
s 40 AŽ-panji. Čebelarji Čebelarskega
društva Ravne na Koroškem in koroški
čebelarji na sploh spadajo med manjše čebelarje v Sloveniji, kar je posledica težjih, alpskih pogojev čebelarjenja,
poleg tega pa jih po besedah čebelarjev samih, pri delu bolj kot pridobitna
dejavnost žene ljubezen do čebel in
narave. Čebelarsko društvo Ravne na
Koroškem se je v zadnjih letih precej
pomladilo, kar je dober obet za prihodnost čebelarjenja na Koroškem.
Povprečna starost čebelarjev je v zadnjih par letih iz 66 let padla na 62 let
in upamo, da se bo podoben trend še
nadaljeval. Najboljši primer pozitivnega trenda je družina, pri kateri na
posestvu aktivno čebelarijo kar tri generacije čebelarjev; dedek, zet in vnuk,
ki je hkrati z 12 leti najmlajši čebelar v
društvu.
Prireditev ob obletnici je potekala 21.
avgusta 2014 v Kulturnem centru Ravne na Koroškem. Čebelarji so ob tej priložnosti predstavili svoje delo in delovne pripomočke v zanimivi razstavi ter v
almanahu. Osrednja prireditev je potekala v veliki dvorani s številnimi domačimi nastopajočimi. Tako so se z ljudskim petjem predstavili MePZ Urška,
citrarka Tina Geč, pevka Gaja Mlakar
ter Ansambel Priložnostni muzikanti, zgodbo o čebelici pa so predstavile
Ema, Urška in Zala Kordež. Poseben
čar so dali prireditvi tudi Pihalni orkester železarjev Ravne ter praporščaki iz
sosednjih ter pobratenih društev. Moderator prireditve je bil Aljaž Verhovnik.
Takšna častitljiva obletnica ne bi bila
mogoča brez zvestih čebelarjev in njihovih podpornikov, zato so se le-tem
podelila priznanja.
Pekavov čebelnjak v Šentanelu (foto: Vladimir Ramšak)
Maks Kajzer je prejel društveno priznanje za več kot 30 let dela v upravnem odboru društva, ter uspešnem
predsedovanju v zadnjih 12 letih,
Drago Kerbev za 29-letno opravljanje
naloge tajnika v čebelarskem društvu,
dr. Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem, je prejel društveno
priznanje za vsestransko podporo
čebelarstvu v občini, še posebej pri
organizaciji počastitve 100. obletnice
Čebelarskega društva Ravne na Koroškem.
Odlikovanja Antona Janše III. Stopnje
za dolgoletno uspešno čebelarjenje in
aktivno delo v organih Čebelarskega
društva Ravne na Koroškem so prejeli:
Rajko Božič, Peter Čas, Janez Jamnik,
Upravni odbor ČD Ravne na Koroškem v letu 2014; z leve v prvi vrsti: Maks Kajzer, Anton Pušnik, Ludvik Kordež, Drago Kerbev, v 2. vrsti: Andrej Lah, Anton Pirnat, Rudi Krenkar in Vladimir Ramšak; manjka Rajko Božič
Rudi Krenkar, Marijan Lah, Alojz Mager,
Anton Pirnat in Branko Pirnat.
Odlikovanja Antona Janše II. stopnje so
prejeli: Jože Nabernik, ki je član čebelarskega društva od leta 1950. Leta 2004
je bil izvoljen v upravni odbor, kjer je bil
vseskozi aktiven. Čebelari povprečno z
desetimi družinami. Je dober čebelar in
vedno pripravljen pomagati v društvu.
Anton Pušnik se je včlanil v čebelarsko
društvo leta 1983. Leta 2001 je bil izvoljen v upravni odbor, že leta 2002 je
prevzel blagajniške posle, ki jih uspešno opravlja še sedaj. Čebelari s povprečno 15 do 20 družinami.
Vladimir Ramšak je član čebelarske-
ga društva od leta 1996. Leta 2001 je
bil izvoljen v upravni odbor, kjer poleg
drugih zadolžitev opravlja tudi zadolžitev praporščaka. Čebelari s povprečno
šestimi družinami.
Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem je prejelo odlikovanje Antona
Janše I. stopnje, ki jo podeljuje Čebelarska zveza Slovenije in je najvišje
priznanje za delo na področju čebelarstva v Sloveniji. Prav tako je zasluženo
prejelo tudi Listino o priznanju Občine
Ravne na Koroškem za 100 let aktivne
dejavnosti društva, strokovni pristop
k čebelarjenju in doprinos k zdravemu
razvoju narave ter za prispevek k promociji in ugledu občine v slovenskem
prostoru.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Piše: Danica Hudrap
V petek, 21. novembra 2014, se je ponovno obeležil dan slovenske hrane, s
katerim ljudi opozarjamo in osveščamo o pomenu oskrbe prebivalstva s
kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktivnosti
tega dneva je tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga v vrtcih in
osnovnih šolah letos izvedli že tretje
leto zapored. Nastal je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
Namen projekta in dneva je spodbu-
janje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, ki je
sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in zato
višjo hranilno vrednost. Zaradi bližnje
proizvodnje se lahko uporablja manj
59
aditivov, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem
okusu. Z naročanjem živil od lokalnih
pridelovalcev/predelovalcev posredno
pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo
trajnostno rabo površin, namenjenih
pridelavi hrane, ohranjamo delovna
mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno
pridelano hrano ter tako izboljšujemo
prehransko varnost prebivalstva.
pridelava žit. Pomemben poudarek bo
tudi na splošnem ozaveščanju mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in
izvajanja športnih aktivnosti.
Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal tudi po ravenskih vrtcih in šolah. Čebelarjem oziroma predsedniku Čebelarskega društva Ravne na
Koroškem, Ludviku Kordežu, se je na
zajtrku v šolah in vrtcu pridružil tudi
podžupan Občine Ravne na Koroškem
Aljaž Verhovnik.
Osnovni cilj projekta je izobraževati,
obveščati in ozaveščati šolajočo mladino (in vzporedno tudi širšo javnost)
o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih
lokalno pridelanih živil slovenskega
izvora, pomenu kmetijske dejavnosti
za okolje širše in pomenu čebelarstva
za kmetijsko pridelavo, gospodarske
dejavnosti. Posebej bodo izpostavljene posamezne kmetijske panoge: čebelarstvo, prireja mleka, sadjarstvo,
Jutro na OŠ Koroški jeklarji se je pričelo z radijsko oddajo šolskega radia Piskač. Seveda, kot se na ta dan spodobi,
s poudarkom na zdravi prehrani. Dokaj
pestremu pogovoru, ki je bil hkrati tudi
zelo zanimiv in poučen, sta se preko
šolskega radia pridružila oba obiskovalca in podžupan Občine Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik, je mlade tudi
nagovoril. Spodbudil jih je k zdravemu,
rednemu prehranjevanju in spoštovanju narave ter čebel. V avli šole je bila
na ogled razstava s predstavitvijo pripomočkov za čebelarjenje ter pokušino medu. Predstavniki Čebelarskega
društva Ravne na Koroškem so pripravili izčrpno predstavitev in se pogovarjali z učenci. Ludviku Kordežu sta se
pridružila še Maks Kajzer, član upravnega odbora Čebelarskega društva
Ravne na Koroškem, in Drago Kerbev,
tajnik Čebelarskega društva Ravne na
Koroškem ter predsednik Čebelarske
zveze Koroške. Mladi so z zanimanjem
prisluhnili njihovi predstavitvi. Šolske
aktivnosti so ta dan zajemale tudi peko
medenjakov, pripravo pogrinjkov, devetošolci pa so izvedli naravoslovni dan.
Predsednik Čebelarskega društva
Ravne na Koroškem, Ludvik Kordež,
in ostali čebelarji ter podžupan Občine
Ravne na Koroškem, Aljaž Verhovnik,
so se kasneje udeležili Tradicionalnega
slovenskega zajtrka še v Vrtcu Ravne,
kjer so vzgojiteljice in otroci vrtca pripravili program na temo slovenski zajtrk in življenje čebelic.
Panoramski izlet nad Koroško
Piše: Društvo prijateljev mladine Koroške, Klavdija Zbičajnik Plevnik, dipl. upr. org., organizatorka humanitarne pomoči
V četrtek, 22. 5. 2014, smo preživeli lep in sončen popoldan na Letališču Slovenj Gradec. Damijan
Cehner, lastnik AVIOFUN-a in tudi sam pilot, je otrokom omogočil brezplačen panoramski izlet.
S tem dejanjem je otrokom pričaral
doživetje poleta z letalom, ki si ga sicer nikoli ne bi mogli privoščiti. Sam
polet je potekal z letalom Pilatus PC6, v skupinah z osmimi otroki. V zraku
nad prekrasno koroško pokrajino smo
bili okoli 15 minut. Otrokom iz vseh
razredov OŠ Juričevega Drejčka, njihovim spremljevalcem in učiteljem je bilo
tako omogočeno doživetje letenja.
Sanje zelo velike večine otrok so leteti
z letalom in te sanje je g. Damijan otrokom uresničil, s tem pa se je za vedno vpisal v njihova srca kot prvi pilot.
V imenu Društva prijateljev mladine
Koroške in projekta botrstva, na katerega se je g. Cehner s to ponudbo odzval, se mu najlepše zahvaljujemo.
60
Praznik sladoleda v Portorožu
Piše: Društvo prijateljev mladine Koroške, Klavdija Zbičajnik Plevnik, dipl. upr. org., organizatorka humanitarne pomoči
Nedelje so po navadi takšne, da radi
malce dlje poležimo v postelji, a nedelja, 22. 6. 2014, je bila drugačna,
prav posebna. Že zgodaj zjutraj smo se
zbrali pred OŠ Juričevega Drejčka, Ravne na Koroškem. Sama sem prišla pol
ure pred odhodom avtobusa, v dobri
veri, da bom prva, a bila sem … zadnja!
Igrišče pred šolo je bilo že polno otroškega ščebetanja. Pisani nahrbtniki so
se svetili v soncu in v otroških očeh. Mi
gremo pa na morje!
Društvo Sončna riviera, skupaj z občino Piran, nam je pripravilo atraktiven
izlet. Če rečem atraktiven, pomeni izlet
za mlade in malo starejše »po srcu«.
Še posebej pa za vse otroke iz socialno ogroženih družin, katerih starši si
drugače ne morejo privoščiti takšnega izleta. Pa smo se odpeljali: mali in
malo manj mali otroci, spremljevalke
in spremljevalci, predsednica Društva
prijateljev mladine Koroške, mag. Vesna Lujinović, pridružili so se nam tudi
prostovoljci iz Gimnazije Ravne, ga. Renata Boštjan – koordinatorica projekta
Dvig socialnega in kulturnega kapitala
v lokalnih skupnostih za razvoj enakih
možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, in jaz.
Avtobus se je po dolgi vožnji s Koroške
(s kratkimi postanki smo potrebovali
skoraj 5 ur!) le ustavil na velikem makadamskem parkirišču v Luciji. V prijetni borovi senčki ob robu parkirišča
smo jo dočakali, »našo« Ksenijo. Bila je
naša veza in zagotovilo, da bo vse potekalo sproščeno in ravno prav za polno
mero novih dogodivščin. Z nasmeškom
na obrazu se je pripeljala na majhnem
skuterju, nam razdelila kupone za sladoled in pizzo, zemljevid za devet lo-
kacij od Lucije do Portoroža, kjer se je
dogajalo na polno: plesalci, čarovniki,
slikarji, Disney figure, otroške delavnice
… in sladoled! Če vam povem, da smo
prišli samo do pete točke, potem vam
bo vse jasno. Nekaj časa smo si morali
vzeti tudi za kopanje, še posebej zato,
ker smo imeli v svoji sredini kar nekaj
otrok, ki so prvič videli morje. Uro odhoda smo kar nekajkrat premaknili na
»kasneje gremo«, dokler se ni dalo več
odlašati z odhodom. Ksenija je otrokom poklonila še rumene majice z napisi Praznik sladoleda, da so tudi doma
med počitnicami svetili kot sonca. Zavarovalnica Maribor PE Slovenj Gradec
pa je otrokom podarila odsevnike, da
smo se bolje videli v množici poletnega vrišča. Kaj naj rečem za konec? Nedelja je bila pisana, sladka, zabavna,
na trenutke tudi komična in predvsem
morsko mokra. Hip - hip – hura!
Pod lipami na zadnjo oktobrsko
nedeljo v kotljah
Piše: Bojana Verdinek, predsednica KS Kotlje; fotografije: Danica Hudrap
26. oktobra je bil lep dan; zjutraj malo
meglen in mrzel, a že proti poldnevu so
si sončni žarki izborili svojo pot do naših Kotelj in njenih ljudi.
Z obiskom prireditve v čast krajevne-
mu prazniku pod lipo pred cerkvijo so
nas počastili g. župan Občine Ravne
na Koroškem dr. Tomaž Rožen, svetniki, častni občan Raven na Koroškem
g. Tone Golčer, častna krajanka (edina
preživela udeleženka hotuljskega ta-
bora leta 1943 in dobitnica zlate plakete Zveze združenj borcev za vrednote
NOB) tov. Marija Mauzar – Jelka, borci
2. svetovne vojne iz Mežiške doline, na
čelu s predsedniki organizacij Zveze
borcev, predstavniki Območnega zdru61
ženja veteranov vojne za Slovenijo,
praporščaki, mnogi Hotuljci in Hotuljke
ter drugi.
V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester železarjev Ravne;
mladi iz podružnične OŠ Kotlje, ki so
nam sporočili, da imajo radi mir, da jim
ta veliko pomeni in da zaupajo odraslim; Urban Kotnik kot moderator prireditve in bralec pripovedi Pavle Šimčič – Srebre, zapisane v Hotuljskem
taboru – 40 let, ter odlomka iz romana
Marjana Kolarja Zvezde in križi.
Kar je bilo v preteklosti dobro, ne gre
pozabiti, saj nam lahko daje luč za naše
delo v prihodnosti, tako nam grozodejstva 2. svetovne vojne kažejo, kako
ne smemo živeti, kakšni ne smemo biti.
Letošnje leto je bilo leto volitev in v
Kotljah se je oblikoval nov Svet KS v
sestavi: Majda Adamič, Tatjana Merkač, Nada Navršnik, Jani Prednik, Boris
Štriker in Bojana Verdinek, ki je postala predsednica KS Kotlje za mandat
2014–2018. V govoru pod lipami je
spregovorila o izzivih, ki jih vsak čas
postavlja pred ljudi. Danes v slovenskem prostoru živimo v miru, v njem
lahko svobodno kreiramo svojo usodo.
Ljudje smo različni v svojih potrebah,
imamo pa tudi veliko skupnega in to
je naše izhodišče. Kjer je volja, je tudi
pot in če so k temu dodani še znanje,
sposobnost, sodelovanje in materialna zmožnost, je uspeh zagotovljen.
KS Kotlje je teritorialno velika in je tudi
sicer močna skupnost, posebej kar se
tiče različnih dejavnosti oz. društev.
62
Velikokrat rečemo:
· Dobro, da imamo gasilce.
· Ali gremo na prireditev? Si v petek
šel na slavnostno akademijo?
Si slišal, kaj je rekel Partljič?
· Sprašujemo Kako je kaj z našimi
čebelarji? So preživele naše čebele?
Bo kaj medu?
· Bodo zapeli tudi rožmarinovci?
10 let Solzic tudi ni kar tako.
Ali bodo le še pele?
· Kaj če bi se malo ustavili na
lovskem domu?
· Kaj je novega na Obretanovem?
Kaj so veterani postavili?
· Kako je z našimi spomeniki?
Člani Zveze borcev so že vse uredili.
· Kaj pa aktivisti RK? Ali se tudi letos
dobimo pri Dulerju?
· Kako pa kaj mladi? Končali so pro jekt Dar na dar. Ali že kaj načrtujejo?
Vsa društva in druge organizirane
skupine pomembno prispevajo k boljši kvaliteti življenja v Kotljah. Delujejo
prostovoljno na osnovi interesov in
predvsem potrebe po druženju. Seveda govorimo o ljudeh, o dolgih seznamih članov in simpatizerjev, katerih
delo ni neopaženo in je prav, da to poudarimo in se vsem zahvalimo za trud.
Naše Kotlje ne bi bile tako naše, če jih
ne bi oblikovali ta pravi ljudje.
Svet KS Kotlje je v mandatu 2011–2014
nakazal več kritičnih točk, npr. ureditev
parkirišč pri šoli, nedokončan priključek
v Kefrov mlin, neoznačene ulice v naseljih Kotlje I in II in počasi se bodo priključile še Kotlje III, preozka pot do vrtca,
obzidje pokopališča, status gradu Šrotnek, Rimski vrelec itd. Največji projekt
za Kotlje, ki čaka nov Svet v naslednjem
obdobju, pa je pridobitev večnamenske
dvorane. Kulturni dom je dotrajan, prostori so neugledni in predvsem mrzli ter
ne omogočajo uporabe sodobnih avdiovizualnih sredstev, ko organiziramo različne kulturne dogodke. Sanacija doma
se zdi neutemeljena tudi zaradi zapletov
s stavbnim zemljiščem in zemljiško parcelo, na kateri stoji. Kulturni dom je v sili
razmer telovadnica predvsem šolarjem.
Obratovalni stroški ne pokrivajo zadovoljstva občanov. Torej v Kotljah nujno
rabimo večnamensko dvorano, ki bo
služila: kulturi, športu in društvenim dejavnostim. Za družbo je pomembno, da
je v ravnovesju med potrebami in uresničitvami. Zavedamo se, da je naših želja in potreb veliko in da do uresničitve
lahko pride le s tvornim, strokovnim in
poštenim doprinosom vseh, ki so udeleženi. Na tako sodelovanje upamo, ko
se bomo pogovarjali o nujnih projektih
v našem kraju. Pri tem računamo na
krajane, na tiste, ki že sedaj aktivno
sooblikujejo naš vsakdan, na tiste, ki še
mogoče stojijo ob strani, da nam ponudijo nove vsebine, in še kako računamo
na dobro sodelovanje z Občino Ravne,
g. županom dr. Tomažem Roženom, in
z vsemi svetniki, še posebej tistimi, ki v
naši, hotuljski zgodbi tudi živijo.
Tako kot se je dan začel, se je tudi iztekel – v miren in lep večer. Po pasulju
v kulturnem domu, ogledu gasilske
razstave in podelitvi pokala zmagovalcu tekmovanja v streljanju na glinaste
golobe smo se zadnji obiskovalci razšli
z željo, da bi Hotuljci v prihodnje še bolj
sodelovali v vsem, kar je pred nami, zakaj MI VSI SMO USTVARJALCI – izkoristimo ta potencial.
Paket SQL
Grafo
Izvlecite
prave
informacije
Optimalna rešitev
za vaše podjetje
Spletna aplikacija za analize
Programski paket po vaši meri: modularen,
in pregled poslovanja.
prilagodljiv, prilagojen vašim potrebam.
Vedno. Od koderkoli.
Sklop programov InfoSys PaketSQL predstavlja celovito
rešitev za popolno in enostavno vodenje celotnega poslovanja
podjetja. V enotnem delovnem okolju se zajemajo poslovni
dogodki od njihovega nastanka do zaključka - tako na nabavni
dogodki se zajamejo le enkrat in se od tam vežejo naprej za
Cloud
potrebe naknadnih obdelav. Z enim programom se lahko vodi
Zajem prejetih računov. Uvoz e-računov.
poslovanje za več podjetij in za več poslovnih let.
Izdani računi v klasični in elektronski obliki (XML,PDF).
kot tudi na prodajni strani poslovanja podjetja. Vsi poslovni
Spletna poslovna aplikacija.
Potni nalogi, plačilni nalogi.
Neposredna povezava z računovodskim servisom.
Blagajniški prejemki, blagajniški izdatki.
HW
BackupSQL
Osebni računalniki in tiskalniki priznanih proizvajalcev.
Arhiviranje podatkov našega informacijskega sistema na
Načrtovanje, postavitev in vzdrževanje lokalnih omrežij.
naše strežnike.
Postavitev in vzdrževanje strežnikov.
E-hramba ostalega dokumentarnega gradiva (PDF,DWG,...)
Protivirusna zaščita.
PODROČJA UPORABE
MODULARNOST
VZDRŽEVANJE
SVETOVANJE
- proizvodna in storitvena podjetja
- izbira med številnimi moduli
- garancija in sprotne posodobitve
- nastavitev zahtevam stranke
- računovodski servisi
- povezave in prenosi med
- sledenje zakonskim spremembam
- šolanje uporabnikov na mestu
občine, šole, javni zavodi
poslovalnicami, strankami
- dograditve in prilagoditve vašim
uporabe programa
- zdravstvo (povezava na ZZZS)
- povezava s spletno trgovino
potrebam
- arhiviranje in zaščita podatkov
- društva
- oddajanje obrazcev na DURS, ...
STORITVE IN TRGOVINA
PROIZVODNJA
U P R AVA I N Š O L S T V O
ZDRAVSTVO
RAČUNOVODSKI SERVISI
Partizanska cesta 20a, 2390 Ravne na Koroškem
Računalniški inženiring
d.o.o.
t:(02) 620 0 620
|
f:(02) 620 0 629
| [email protected]
w w w. i n f o s y s . s i
63
NADARJENA MLADA GLASBENIKA
IZ KS STROJNSKA REKA
Piše: Silva Ban
Naš članek, v katerem običajno predstavimo delovanje KS Strojnska Reka, je v tokratni številki
Ravenskih razgledov malo drugačen. Odločili smo se, da v prispevku predstavimo naša mlada sokrajana, ki uspešno promovirata svoj kraj, občino in navsezadnje Slovenijo v tujini. Za vse, kar sta
dosegla, je potrebno veliko truda, vaj, neprespanih noči, odrekanja in predvsem talenta. To sta Tilen
Hudrap in Urša Štumpfl Močnik.
Kdo je Tilen Hudrap?
Z glasbo se ukvarja več kot 20 let. Multiinstrumentalist (poleg bas kitare igra
tudi kitaro, kontrabas, harmoniko, klarinet, saksofon in bobne) je kot mladi
klarinetist že pri enajstih letih osvojil
srebrno plaketo na državnem tekmovanju in se pridružil Pihalnemu orkestru železarjev Ravne. Z orkestrom je
nastopil na svetovnem prvenstvu na
Nizozemskem. Pri dvanajstih je začel
igrati bas kitaro in kaj kmalu ustanovil
svoj prvi band. Pri petnajstih je prvič
nastopil na mednarodnem festivalu
Kaltenbach v Avstriji s skupino Wartune in začel pisati zgodovino. V Sloveniji je odigral na stotine koncertov in se
udejanil kot najaktivnejši basist na sceni kadarkoli (trenutno igra v petih skupinah (Vicious Rumors, Keller, Thraw,
Scepsis, Nature). Po dolgih letih odrekanja se je pred leti, kot prvi Evropejec
v zgodovini, pridružil legendarnemu
ameriškemu bandu iz San Francisca,
Vicious Rumors. Skupina deluje 35 let,
med drugim je vplivala na največji band
na svetu, Metallico. Tilen ob pogovorih z Metallico, Iron Maiden in ostalimi velikani glasbene zgodovine vedno
rad omeni Slovenijo. Že pred tem je v
zadnjih letih nastopal po celi Evropi,
na primer v Angliji, Belgiji, Nizozemski,
Nemčiji, Švedski, Italiji, Češki in drugje.
Igral je v Južni Ameriki (Brazilija, Argentina, Čile itd.), Srednji Ameriki (Mehika),
po celotni Severni Ameriki (kot prvi Slovenec kadarkoli v več kot 30 zveznih
državah (New York, Las Vegas, Chicago,
Detroit, Indiana, Boston, Los Angeles
itn.), na najbolj ekskluzivnem festivalu
vseh časov, 70 000 tons of Metal sre64
di oceana na poti iz Miamija/ Bahamov
mimo Kube na kultni križarki Majesty of
the Seas, ki sprejeme 3500 ljudi. Redno
potuje in igra po celem svetu, zadnji dve
leti v Sloveniji preživi približno 7 mesecev (kjer tudi uči), 5 pa na turnejah.
V nadaljnjih letih je študent anglistike
in slavistike na Univerzi v Celovcu postal uradni slovenski predstavnik enega
največjih festivalov na svetu (Wacken
Open Air, vsaka edicija preseže 100
000 ljudi), dolgoletni novinar portala Paranoid-zine kot tudi organizator
več kot sto dogodkov in koncertov v
KMKC Kompleks od leta 2007. Lani je
kot prvi glasbenik z balkanskega območja podpisal pogodbo z legendarnim
ameriškim proizvajalcem kitar Spector
iz New Yorka, kjer se je znašel v družbi
milijonarjev kova Gene Simmons (Kiss),
Rex Brown (ex-Pantera), Ian Hill (Judas
Priest) itd. Je učitelj in mentor bas kitare
na MetalRock Akademiji v Ljubljani, kjer
svoje dolgoletno znanje deli z mnogimi
učenci.
Kljub kultnem statusu skupine in edinstvenim dosežkom po celem svetu
ostaja preprost in se rad vrača v svoj
rodni kraj, predvsem pa domači »Rekagrabn«.
Urša Močnik Štumpfl
Je šestnajstletna dijakinja 2. letnika
Zvezne gimnazije in Zvezne realne
gimnazije za Slovence v Celovcu, ki
se vzporedno izobražuje še na dveh
konservatorijih in sicer: Konservatoriju v Celovcu in na Konservatoriju
Johann Joseph Fux v Gradcu, pri mednarodno priznanem profesorju violine
Helfriedu Fistru.
Svojo glasbeno pot je pričela pri šestih
letih na ravenski glasbeni šoli, kjer je
končala tudi nižjo glasbeno šolo za klavir. Nadaljevala je na zasebni glasbeni
šoli Melodija Muta, Glasbeni in baletni
šoli Antona Martina Slomška v Mariboru in Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski
Velenje. Že kot devetošolka je bila izredna dijakinja na Konservatoriju Johann
Joseph Fux v Gradcu. K temu jo je spodbudil prof. Helfrid Fister, ki je prepoznal
njen talent na svoji poletni šoli v Avstriji
in na tekmovanjih v Italiji, kjer je bil član
ocenjevalne komisije. Med njima se je
spletla posebna vez in odločitev za prestop na graški konzervatorij ni bila težka, kljub številnim odrekanjem.
Pri sedmih letih se je začela doma in v
tujini udeleževati različnih poletnih šol
za violino, komorno igro ter orkester.
Poletne šole so jo dodatno bogatile, saj
je spoznavala vedno nove tehnike, nadgrajevala znanje, spoznavala drugačne
pristope in navezovala stike z izjemnimi
ljudmi svetovnega slovesa. Za sabo ima
številne individualne nastope, sodelovala je v raznih komornih zasedbah,
godalnih orkestrih, v srednješolskem
Simfoničnem orkestru Fran Korun Koželjski Velenje, ki je gostoval v različnih
krajih Slovenije in se udeleževal številnih revij in tekmovanj. Z godalnim
orkestrom so posneli zgoščenko, na
kateri je bila prvič izvajana Serenada za
godala na lok, Benjamina Ipavca. Bila je
med tremi učenkami, ki so bile povabljene v Združeni simfonični orkester
Slomškovih ustanov, s katerim so igrali
na dobrodelnem koncertu v Gallusovi
dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Posebej ponosna je na solistične nastope v SNG Maribor, kristalni dvorani Grand hotela v Rogaški Slatini, v St.
Paulu v Avstriji, Zatonu pri Zadru in
drugod. Urša je bila pobudnica, da smo
tudi na Ravnah lahko prisluhnili temu
70-članskemu simfoničnemu orkestru,
kjer se je predstavila kot solistka.
Na mednarodnih tekmovanjih je v izje-
mni konkurenci vedno dosegala zavidljive rezultate.
Za svoje dosežke in udejstvovanja na
kulturnem področju je za leto 2010
prejela Prežihovo plaketo Občine Ravne na Koroškem kot najmlajša prejemnica doslej.
V svetu glasbe poleg talenta, pridnosti,
vztrajnosti zelo pomembno vlogo odigra tudi profesor, njegova širina, osebnost, predanost poklicu, odnos do
dijaka … Urša ga je našla in tako se je
odločila za izobraževanje v tujini. To je
zanjo poseben izziv, saj jo tudi osebnostno bogati. Kljub temu da živi v Mladinskem domu, mora znati preudarno
razporejati čas, da realizira vse dejavnosti, vsa odgovornost je v njenih rokah, mora biti popolnoma samostojna
in se znajti v tujem okolju. Ni ji težko, saj
ima jasno zastavljen cilj.
S svojim glasbenim znanjem dopolnjuje dejavnosti v gimnazijskem programu
kot članica zbora in spremljevalna instrumentalistka. Nazadnje so svoj delež prispevali ob 600-letnici ustoličenja
zadnjega koroškega kneza na Gosposvetskem polju pri Gospe Sveti.
Njena glasbena pot in gimnazijske dejavnosti so jo že popeljale v številna
evropska mesta: Dunaj, Salzburg, Gradec, Trst, Celovec, Zadar, Genova, Cremona, London, … kjer nadgrajuje svoje
glasbeno znanje, spoznava različne
kulture, pridobiva nove prijatelje in se
jezikovno izpopolnjuje.
Njene sanje se korak za korakom
uresničujejo. Želi si, da jo bodo pripeljale do cilja, ki pa ostaja v svetu umetnosti vedno nedokončan.
PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUŠTVO KOTLJE
Piše: Emil Pušnik, predsednik PGD Kotlje
Prostovoljno gasilsko društvo Kotlje
je bilo ustanovljeno pred 91 leti z namenom pomagati ljudem v nesreči. To
načelo je udejanjilo tudi, ko je žled zajel
našo občino.
Člani našega društva so opravili 840
prostovoljnih delovnih ur, da smo omo-
gočili normalne komunikacijske poti za
naše občane. Lahko rečemo, da je bila
to največja reševalna akcija v naši občini v zadnjem obdobju. Pokazale so
se dobre lastnosti glede organizacije
in slabe na področju opremljanja naših
gasilskih enot.
Kljub vsemu pa je naše prostovoljno
gasilsko društvo letos prevzelo novo
gasilsko vozilo Mercedes Sprinter 4 x 4.
Sredstva za vozilo sta zagotovila Občina Ravne 60 % in 40 % PGD Kotlje. Vozilo služi za redno dejavnost in operativno usposobljenost našega društva.
65
Ko je žled zajel našo občino
V našem društvu so aktivne vse generacije: od pionirjev, mladincev, članov,
članic, veteranov in veterank, v domu
pa se odvija tudi bogata društvena dejavnost kraja, saj dom koristijo različna
hotuljska društva.
Naše novo gasilsko vozilo Mercedes Sprinter 4 x 4
Gasilci v Kotljah smo prisotni na vseh
prireditvah v kraju, saj s svojo materialno opremljenostjo pomagamo izpeljati
krajevne dogodke. Smo nepogrešljivi
pri varovanju šolskih otrok v začetku
septembra, oktobra, ki je mesec požar-
ne varnosti, pa prirejamo razne vaje in
ostale dejavnosti, ki so vezane na dejavnost društva.
PGD Kotlje je eden od stebrov zaščite,
reševanja in pomoči našim občanom in
naše poslanstvo negujemo že 91 let.
DU RAVNE
Piše: Jože Prednik, predsednik Društva upokojencev, fotografije: Jože Jostl
66
Pokal industrijskih mest - Ravne, 22. 10. 2014
Balinarski piknik, Šentanel 2014
Naši člani-športniki s priznanji in pokali
Leto se izteka, aktivnosti Društva
upokojencev prav tako. Razen manjših
sprememb, je vse potekalo po zastavljenem programu.
Naše aktivnosti se začnejo z zimskimi
športi, seveda, če je sneg. Letos je bila
poseka zelena, tekmovanje v alpskem
smučanju Koroške pokrajinske zveze
je bilo v Dravogradu.
Ostala tekmovanja so bila izvedena po
programu. Kot so društvena tekmovanja, tekmovanje KPZ in državna tekmovanja. Tekmovali smo v kegljanju,
balinanju, pikadu, streljanju z zračno
puško, kegljanju na vrvici, biljardu, pikadu, igranju šaha, ribištvu in tenisu.
Aktivna je tudi rekreacijska skupina
članic društva, ki se sestaja v telovadnici.
Na kulturnem področju je aktiven
ŽPZ, likovniki se izkažejo z vsakoletno
razstavo svojih del v grajskem razsta-
višču. V januarju, kot že nekaj let, je bil
v prostorih društva tudi literarni večer.
Za 8. marec je bila gledališka predstava, namenjena ženam ob dnevu žena.
Organizirana so bila družabna srečanja
za člane društva in drugo. Aktivni so
pohodniki, ki poskrbijo za vsakomesečne pohode po bližnji okolici.
Letovali so v Izoli, Moravcih in Dobrni.
Čas smo si popestrili z izleti doma in
čez mejo.
Posvečamo tudi skrb starejšim občanom, predvsem na stanovanjskem in
socialnem področju. Ta komisija tudi
obiskuje naše starejše občane za njihove življenjske jubileje. Prostovoljci
delajo na projektu Starejši za starejše
že deveto leto. Prav tako sodelujemo z
občino in srednjima šolama na projektu Mladi za starejše – gre za nudenje
pomoči in druženje z mladimi.
Letos v maju je začel delovati Medge-
neracijski center, katerega soustanovitelj je Društvo upokojencev. Pokazalo
se je, kako potrebni so bili prostori, kjer
se družijo vsi, ne glede na starost, ta je
včasih ovira, da generacije ne najdejo
možnosti sobivanja. Razne aktivnosti,
ki jih je, zahvaljujoč programu, v centru
veliko, privabljajo vse generacije.
Naj na zaključku zapišem, da je Društvo upokojencev prisotno z aktivnostmi še posebej pri praznovanju v
lokalnih skupnostih s svojimi programi.
Za uspešno izpolnjevanje programov
so zaslužni vsi, ki aktivno delajo v
dejavnostih, posebej vodje komisij in
sekcij, ki skrbijo, da poteka vse, kot je
potrebno za dobro in skrbno izpeljane
programe v zadovoljstvo nas vseh.
Ob zaključku leta voščim mirne božične praznike, v letu 2015 pa veliko
zdravja in dobre volje.
Pohodniška skupina pri Društvu
upokojencev Ravne na Koroškem
Piše: Fanika Grošelj, fotografije: Jože Jostl
Pohod na Košenjak, 17. 9. 2014
V okviru Društva upokojencev Ravne na
Koroškem deluje tudi pohodniška skupina. Skupina vodnikov skrbno načrtuje
pohode. Napisani so (kdaj in kam) na
koledarju društva upokojencev. Pohodi
so enkrat mesečno, poti so nezahtevne, primerne za vse pohodnike.
Člani Društva upokojencev in tudi
nečlani, ki si želijo na pohod, se prijavijo
v društveni pisarni, kjer dobijo vabilo z
opisom poti. Vsak pohodnik gre na pohod na lastno odgovornost.
Na dan pohoda se ob 8. uri zjutraj zberemo na parkirišču pred Društvom
upokojencev Ravne na Koroškem. Vodja pohoda preveri prisotnost prijavljenih
pohodnikov in naroči oz. sporoči število
toplih malic na že predhodno dogovorjene domačije, kmetije, gostišča … Za
organizacijo prevozov pa vedno poskrbi
S pohoda Podgora 2014
ga. Mojca Hober, za kar se ji najlepše
zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi vsem
šoferjem, ki nas vozijo do začetkov naših poti in nam tako omogočijo pohode.
Vsakega pohoda se veselimo. Pred
nami je lep dan, poln doživetij, sprostitve. Odpeljemo se do dogovorjenega
mesta, nato pa veselo, z dobro voljo in
običajno s palicami nadaljujemo pot. Na
pohodih se razgibamo in pridobimo novih moči. Počasi se vzpenjamo, se pogovarjamo, ob krajših postankih občudujemo naravo, ob daljših pomalicamo,
vmes se ustavimo tudi ob kakšnem
spomeniku, ob biserih naše kulturne
dediščine, si ogledamo notranjost cerkvice, se seznanimo z zgodovino le-te.
Nadaljujemo pot mimo lepo urejenih
kmetij. Višje ko gremo, večji in lepši so
razgledi. Pred nami se razprostirajo
gozdovi, travniki, njive, hribi. Ob vsakem letnem času nudijo drugačno sliko – spomladi v vseh odtenkih zelene,
poleti nekoliko odeti v meglico, v jeseni
v čudovitih jesenskih barvah. Tako pridemo do cilja. Tam pa nas že čaka okusna enolončnica, ki jo pripravijo prijazne
gospodinje. Občutimo toplino in prijaznost domačije in vonj domačega kruha
ter dišavnic, prisotnih v juhi. Krepčamo
se z juho, klepetamo, se smejimo. Po
daljšem počitku se podamo v dolino,
vse do avtomobilov.
Vsi smo zadovoljni. Naužili smo se svežega zraka, se razgibali in naklepetali.
Preživeli smo čudovit dan.
Vsem vodnikom se za skrbno pripravljene in izvedene pohode iskreno zahvaljujemo.
IZ ZGODOVINE LEKARNE
RAVNE NA KOROŠKEM
Piše: Irena Pušnik, mag. farm., spec., direktorica Koroške lekarne
Prve lekarne v Evropi so nastale v 13.
stoletju. Z zdravili so oskrbovale prebivalce v svoji bližnji in daljni okolici.
Seveda so bila to predvsem zdravila
pripravljena iz zdravilnih rastlin, pa
tudi raznih mineralov in posušenih delov eksotičnih živali.
Lekarna Slovenj Gradec je zdaleč
najstarejša lekarna na področju današnje Koroške. Ustanovljena je bila leta
1706 z namenom, da se uredi lekarniška dejavnost na področju Mislinjske
doline. Prebivalci Mežiške doline so se
dolga leta z zdravili oskrbovali v lekarni
v sosednjem Pliberku, potem pa smo
leta 1926 dobili prvo lekarno v Mežiški
dolini, in sicer na Prevaljah. Ustanovil
jo je magister Nikola Jordanič in jo poimenoval Lekarna pri Sveti Mariji.
Z razvojem Guštanja oziroma Raven
so se kazale potrebe po ustanovitvi
67
Sodobna lekarna na Ravnah
javne lekarne na Ravnah. Že v poročilu
o delu oblastnega Ljudskega odbora (
LO ) v Mariboru za leto 1949 med drugim beremo, da bo »v bližnji prihodnosti treba graditi tudi nove prostore lekarne v …Guštanju «. Pritiski na oblasti
so se v naslednjih letih stopnjevali in
končno je okrajni LO Slovenj Gradec na
svoji seji dne 4. 4. 1953 sprejel sklep o
ustanovitvi okrajne lekarne s sedežem
na Ravnah na Koroškem. Na osnovi
tega sklepa je bila izdana ustrezna odločba dne 28. 10. 1953. Lekarna Ravne
je začela poslovati 8. 12. 1953, njena
prva upravnica je bila Bojana Veržun,
mag. farm., nasledila jo je Marija Ridl,
mag.farm. Od leta 1964 do leta 1998
je bila vodja lekarne Ravne Meta Kolar,
mag.farm., nasledila pa jo je zdajšnja
vodja Karolina Švajger, mag.farm. Kot
so se v 60-tih letih širile in razvijale
Ravne tako je vse pomembnejšo vlo-
Stara lekarna (1953-1964) - oficina
go odigrala lekarna Ravne – pripojitev
lekarne Črna s postajo v Mežici, Prevalje v letu 1963. Sledilo je v 70-tih
letih konstituiranje v TOZD (Temeljno
organizacijo združenega dela) in leta
1976 smo imeli delovno organizacijo
Koroška lekarna s sedežem na Ravnah
s tremi TOZD-i (TOZD Lekarna Ravne,
TOZD Lekarna Radlje ob Dravi, TOZD
Lekarna Slovenj Gradec). Leta 1983 je
postala Koroška lekarna enovita delovna organizacija v sklopu SOZD-a
Koroško zdravstvo.
4. 4. 1991 se je delovna organizacija
Koroška lekarna preimenovala v Javni
zavod Koroška lekarna Ravne na Koroškem; z Odlokom o ustanovitvi leta
2002 pa v Koroško lekarno, javni zavod, katerega ustanoviteljice so vse
občine Koroške regije. Lekarna Ravne
na Koroškem je že kmalu po ustanovitvi prevzela vodilno vlogo tako
po organizacijski kot strokovni plati.
Postala je največja lekarna v zavodu
ter učna lekarna.
Lekarna Ravne na Koroškem poleg
celodnevne oskrbe z zdravili omogoča dostop do lekarniških storitev
v času dežurne službe (ob delavnikih
do 22.00 ure ter nedeljah in praznikih
v obsegu 7 ur na praznični oziroma
nedeljski dan). S svojim kadrovskim
potencialom med prvimi od lekarn javnega zavoda Koroške lekarne v prakso uvaja nove, dodatne storitve, ki v
ospredje lekarniške dejavnosti postavljajo pacienta (farmacevtska skrb,
pregled uporabe zdravil, osebna kartica zdravil).
Delo in pomen Lekarne Ravne na Koroškem v preteklih 60-tih letih znova
potrjuje naše vodilo: Prav je, da se na
poti v prihodnost zavedamo korenin
preteklosti.
REFERENČNA AMBULANTA,
NOVOST NA PRIMARNEM NIVOJU
Piše: Asist. Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med. spec. spl. med.
Primarno zdravstvo je temeljni nosilec zdravstvenega
varstva tako v svetu kot
pri nas. Obremenjenost družinskih zdravnikov v Sloveniji
je glede na število obiskov
pri zdravniku med prvimi v
Evropi in uvedba referenčnih
ambulant pomeni uvedbo
novega, boljšega načina dela
na primarnem nivoju.
68
Referenčne ambulante so ambulante
družinske medicine, kjer deluje okrepljen tim in sicer poleg zdravnika in
srednje medicinske sestre oziroma
zdravstvenega tehnika pri obravnavi
bolnika sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra (DMS) v polovičnem
delovnem času. V običajni ambulanti
družinske medicine je razmerje v prid
kurativnih pregledov 5 % : 95 %, v referenčni ambulanti pa je to razmerje
75 % : 25 %. Za pridobitev statusa referenčne ambulante je potrebno iz-
polnjevati nekaj pogojev, od ustrezne
infrastrukture, človeških virov do načrtovanja, planiranja, kakovosti in varnosti. Prve referenčne ambulante so
začele z delovanjem s 1. 4. 2011, takrat sta bili od 60 ambulant v Sloveniji
dve tudi na Koroškem; ena v Slovenj
Gradcu in ena na Prevaljah, sedaj pa
se njihovo število povečuje vsako leto.
Konec leta 2013 je bilo njihovo število
v Sloveniji že 352, npr. v ZD Ravne pa
od septembra 2014 deluje osem referenčnih ambulant.
V prvem letu delovanja referenčnih
ambulant je bilo področje dela DMS
omejeno na vodenje urejenih kroničnih
bolnikov z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), sladkorno
boleznijo tipa II, kasneje se je začelo
izvajati preventivno presejanje, najprej
za srčnožilne bolezni, kasneje tudi za
sladkorno bolezen, povišan krvni tlak,
kajenje in pitje alkohola, osteoporozo,
sledi še depresija in benigna hipertrofija prostate.
DMS obravnava bolnike s kroničnimi
boleznimi po protokolu, vodi registre
kroničnih bolnikov, deluje na področju
preventive, predvsem srčno-žilnih bolezni. Glede na rezultate pregleda preiskovanca naroči na kontrolo k sebi ali
izbranemu osebnemu zdravniku. DMS
ob vodenju kronične bolezni preveri
urejenost bolezni, zdravljenje bolnika,
izmeri parametre, razloži rezultate,
predvsem pa si za pacienta vzame bistveno več časa, kot ga ima na voljo
izbrani osebni zdravnik. Novost v delu
referenčnih ambulant je dispanzerski način dela, kjer se zavarovance na
preglede aktivno vabi in sicer opredeljene bolnike nad tridesetim letom
starosti.
V referenčni ambulanti na Prevaljah je
bila po dveh letih delovanja opravljena
kratka anketa in ugotovljeno je bilo, da
po oceni pacientov referenčna ambulanta izpolnjuje pričakovanja bolnikov,
pacienti zaupajo DMS, bolj ji zaupajo
ženske kot moški, ženske so bolj seznanjene z delom referenčne ambulante. Anketiranci so menili, da so ljudje
premalo seznanjeni z delom referenčne ambulante, želeli bi več informacij
preko javnih občil, z zloženkami ali
osebno.
Z uvedbo referenčnih ambulant želimo izboljšati obravnavo in zadovoljstvo tako pacientov in zaposlenih,
doseči manj pritožb pacientov, načrtno vodenje bolnikov, zmanjšanje
frekvence obiskov, ne pa zmanjšati dostopnosti. Cilj je, da bi sčasoma
postale vse ambulante družinske
medicine referenčne ambulante in
tako bi bile vsem bolnikom dani enaki
pogoji za obravnavo.
Koroško društvo
za boj proti raku
Piše: Nada Manojlović
Svoje poslanstvo širimo preko različnih razpoložljivih metod
dela, tako direktnih (predavanja, svetovanja, razgovori, učne
delavnice, informacijske stojnice, demonstracije, ...) kakor tudi
posrednih, preko lokalnih medijev in zdravstveno vzgojnih gradiv. Pri tem zajemamo vse starostne skupine prebivalstva. Prisotni smo pri informiranju mladih staršev v materinskih šolah,
osveščamo otroke v osnovnih in srednjih šolah, aktivni smo
tudi v delovnih organizacijah in lokalnih skupnostih.
Delavnice in stojnice so zelo dobro
obiskane. Ponujamo naš zdravstvenovzgojni material, dajemo nasvete,
demonstriramo samopregledovanje
dojk in mod na modelih, pokažemo
posledice kajenja na lutki, … Delujemo
po smernicah Evropskega kodeksa, ga
implementiramo in motiviramo ljudi k
aktivnemu upoštevanju le-tega
.
Zdravstveno-vzgojno delo opravljamo
tudi v sodelovanju z drugimi sorodnimi akterji (zdravstvene organizacije,
društva), s katerimi se vedno bolj povezujemo.
Naše aktivnosti so vezane na obeležitve pomembnih dni, tednov (teden
boja proti raku, svetovni dan brez tobaka, rožnati oktober, mesec boja proti zasvojenostim, …), ko smo izvedli kar
nekaj akcij (stojnice, različna predavanja, medijsko obveščanje, …), seveda
pa aktivnosti potekajo čez vse leto ob
obeležjih, značilnih za posamezno lokalno skupnost.
69
ALKOHOLIZEM NAJBOLJ
PRIZADENE OTROKE
Piše: Mateja Švab, spec. na področju preprečevanja in zmanjševanja škode povezane z uživanjem drog
Alkohol je najbolj razširjena
legalna droga v Sloveniji, saj
imamo približno 200 000
alkoholikov. Če k temu prištejemo še njihove partnerje
in otroke, število prizadetih
oseb zaradi alkohola skokovito naraste. Torej, alkoholizem
v družini ne uničuje le samega
uživalca alkohola, ampak prizadene vse družinske člane,
še najbolj nedolžni pa so v celotni zgodbi otroci.
Otroci so v družinskem sistemu zelo
ranljivi in podzavestno storijo vse, da
ostane družina skupaj, saj to pomeni
njihovo lastno preživetje in tako sprejemajo nase vse družinske konflikte in
travme, da zmanjšajo njihovo silovitost
(Perko, 2008). Otroci si zaslužijo imeti treznega očeta in trezno mamo, ki
bosta sposobna dajati in sprejemati
ljubezen. Zato spregovorite o tem,
naredite STOP alkoholizmu in drugim
zasvojenostim. Pokličite nas!
V Društvu Projekt Človek vam nudimo:
· svetovanje, podporo in motivacijo
pri urejanju zasvojenosti z alkoho lom ali drugimi drogami;
· pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju abstinence, pri iskanju zapo-
slitve in urejanju stanovanjske problematike, pri utrjevanju delovnih
navad, samostojnosti in odgovornosti, pri urejanju družinskih odnosov …
Več informacij:
DRUŠTVO PROJEKT ČLOVEK
Regijski sprejemni center Koroške
Čečovje 12a, Ravne na Koroškem
051/637-267 in 059/720-271
www.projektclovek.si
[email protected]
Naredimo kaj za svoje zdravje
Piše: Max Kragelnik, Društvo diabetikov Mežiške doline
Sladkorna bolezen je ena izmed
zelo zahrbtnih boleznih, saj jo
včasih zaznamo zelo pozno,
zato je prav, da si večkrat kontroliramo krvni sladkor v krvi.
Zaskrbljujoče je, da se število sladkornih
bolnikov v Sloveniji iz leta v leto povečuje in je višje od evropskega povprečja. V
državah EU naj bi imelo sladkorno bolezen okoli 6 %prebivalstva, v Sloveniji
pa celo 7,5 %. Raziskave, ki jih je v letu
2012 opravil Nacionalni inštitut za jav70
no zdravje, kažejo, da ima v starosti od
25 do 74 let sladkorno bolezen 6,6 %
prebivalstva Slovenije – odstotek s starostjo povečuje tako, da ima sladkorno
bolezen med starejšimi od 65 let več kot
15 % prebivalstva. Glavni kazalci glede
stanja sladkorne bolezni pri nas opravičeno vzbujajo skrb, zato moramo glede
preprečevanja nastanka sladkorne bolezni največ postoriti sami.
Pri tem je zelo pomembna zdrava prehrana, normalna telesna teža in gibanje
oziroma rekreacija. Razveseljivo je, da
pri upoštevanju zdravega načina živ-
ljenja lahko dolgo časa zelo učinkovito
nadziramo ustrezno raven sladkorja v
naši krvi.
Društvo diabetikov Mežiške doline deluje v našem okolju že 25 let. Smo eno
izmed najaktivnejših društev v Mežiški
dolini, saj delujemo v vseh občinah Mežiške doline in v vseh večjih zaselkih oziroma krajevnih skupnosti (občina Črna
na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne
na Koroškem ter v večjih KS kot so Žerjav, Leše, Kotlje itd.) V društvo je vključeno okoli 630 članov oziroma krajanov
Mežiške doline. V društvu se posebej
Tradicionalni pohod Leše – Volinjak
zavzemamo za naslednje aktivnosti:
• sodelujemo s pristojnimi državnimi
in drugimi organi ter sorodnimi
društvi pri razreševanju oseb s sladkorno boleznijo;
• organiziramo predavanja o zdravljenju sladkorne bolezni, zdravi prehrani,
zdravem načinu življenja in druga predavanja, povezana s to tematiko;
• organiziramo strokovne ekskurzije
in najmanj dvakrat letno organiziramo poceni okrevanja v naših termalnih zdraviliščih;
• v vseh večjih krajih organiziramo
kratke tedenske rekreativne pohode;
• vsakodnevno lahko naši člani subvencionirano koristijo športne ob-
Okrevanje v zdravilišču Rogaška Slatina
jekte, predvsem DTK na Ravnah, kjer
lahko koristijo tudi oba bazena za plavanje;
• vsakoletno organiziramo v vseh
krajih najmanj eno brezplačno meritev krvnega sladkorja in holesterola;
• vsakoletne piknike in druženja ob
koncu leta člani izkoristijo za boljše
spoznavanje in zabavo, ki koristi premagovanju stresa in s tem tudi boljšemu zdravju;
• posebno pozornost posvečamo
sodelovanju s koronarnim društvom
in drugimi sorodnimi društvi. Že nekaj let se udeležimo srečanja z našimi
prijatelji v Metliki ter se poveselimo
na skupnem pikniku in rekreativnem
pohodu, ki je sestavni del vsakega
srečanja;
• na vsakoletnem občnem zboru oziroma srečanju vseh članov društva
začrtamo svoje delo v prihodnje in
ocenimo dosedanje delo;
• vsak ponedeljek in torek je ob času
delovanja diabetične ambulante v
Zdravstvenem domu na Ravnah odprta tudi naša pisarna (DDMD, Ob
Suhi 11 - ob čakalnici zobnih ambulant v I. nadstropju levo).
Naj dodamo še tel. št., na kateri lahko dobite vse informacije, če se želite
pridružiti našemu društvu:
02 82 220 233.
PROSTOVOLJKA LETA 2013
Piše: Društvo Sožitje Mežiške doline in Tončka Vrbnjak
Mladinski svet Slovenije
je spomladi objavil razpis
za sodelovanje v natečaju
Prostovoljec leta 2013. Častni
pokrovitelj projekta je bil
predsednik republike Slovenije
gospod Borut Pahor. Komisija
za priznanja pri Društvu Sožitje
Mežiške doline je na predlog IO
za priznanje Prostovoljec leta
2013 prijavila Tončko Vrbnjak.
viteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja pripravil prireditev z razglasitvijo
najboljših prostovoljcev in prostovoljskih
projektov za leto 2013, ki jo je v ljubljanskih Križankah gostila Mestna občina
Ljubljana. V natečaj Prostovoljec leta je
letos 134 različnih prijaviteljev prijavilo
187 posameznikov.
Podeljena priznanja natečaja
Prostovoljec leta 2013
Priznanje Prostovoljec leta 2013
je prijela tudi dolgoletna članica,
prostovoljka in vodja Kluba prijateljev
pri Društvu Sožitje Mežiške doline
Tončka Vrbnjak.
Mladinski svet Slovenije (MSS) je v petek, 27. junija 2014, pod častnim pokro-
Priznanja so podelili ministrica dr. Anja
Kopač Mrak, minister dr. Jernej Pikalo,
župan mestne občine Ljubljana Zoran
Janković ter predsednica Mladinskega
sveta Slovenije Tea Jarc.
71
Tončka Vrbnjak
se vam predstavi
Rodila sem se leta 1952 v delavski družini s petimi otroki. Imela sem težko otroštvo, saj je delal samo oče, mati pa je bila
doma. Kot najstarejša hčerka sem s štirinajstimi leti šla delat v Železarno Ravne kot fizična delavka. Poročila sem se
z osemnajstimi leti in rodila sina Robija.
On mi je za vedno spremenil življenje, saj
je otrok s posebnimi potrebami. Seveda
sva z možem želela za Robija vse najboljše. Hodil je v šolo za slušno prizadete
v Mariboru, ker se ni mogel prilagoditi in
biti ločen od doma, sva ga pri devetih le-
tih vzela domov, kjer je dokončal osnovno šolo s prilagojenim programom. Bil je
in je še vedno zelo čustveno navezan na
družino. Da bi bil čim bliže domu, je šel na
usposabljanje v CUDV, kjer je še danes.
Povezali smo se z Društvom Sožitje Mežiške doline, ki nam je veliko pomagalo,
kako in kaj in kako do raznih informacij
o delovanju z ljudmi s posebnimi potrebami. Leta 1989 se je ustanovila skupina
prostovoljcev, ki je vodila skupino oseb
s posebnimi potrebami Mežiške doline.
Sama sem se jim priključila leta 1990.
Od takrat sem aktivna na več področjih.
Vodim skupino 70 odraslih, ki se imenuje KLUB PRIJATELJEV, ki deluje že 20 let.
Kot vodja sem že 10 let. Naš cilj je druženje, pohodništvo, obiski raznih ustanov:
šole, sodišča, radia, družimo se z vojnimi
veterani, gasilci, taborniki, obiskujemo
razne prireditve, igre.
Kot prostovoljka se udeležujem VŽU taborov, ki se odvijajo čez poletje. Imam
redne stike s CUDV, kjer so mi podelili
priznanje in plaketo za plemenitost mojega dela z osebami s posebnimi potrebami. Tudi Društvo Sožitje Mežiške doline mi je podelilo bronasto priznanje za
aktivno delo v društvu. Delo z osebami s
posebnimi potrebami me osrečuje in izpopolnjuje moje življenje, da je bogato in
polno prijetnih in lepih občutkov.
10 LET PEVSKEGA ZBORA
MLADA SRCA
Piše: REZKA PETEK, ZBOROVODKINJA
Naslovna stran zgoščenke
pevskega zbora Mlada srca
S podelitve listine ''Občina po meri invalidov'' za leto 2013, ki jo je prejela Občina Ravne na Koroškem. Slavnostno podelitev je popestril tudi pevski zbor Mlada srca.
V PEVSKEM ZBORU MLADA SRCA,
DRUŠTVA SOŽITJE MEŽIŠKE DOLINE, SMO
ZAČELI PREPEVATI LETA 2004. IDEJA SE JE
PORODILA NAŠI PREDSEDNICI DRUŠTVA
DANICI OZIMIC NA MEDGENERACIJSKEM
TABORU, 2. 11. 2004, KJER SMO MED
RAZNIMI DELAVNICAMI TUDI ZAPELI. IDEJA
JE BILA TAKOJ SPREJETA. USTANOVILI SMO
ZBOR PEVCEV IZ ŠTIRIH KOROŠKIH OBČIN –
ČRNE, MEŽICE, PREVALJ IN RAVEN, KJER
IMAMO TUDI SEDEŽ. NA PREDLOG FRANCIJA
PONGRACA SMO SI NADELI IME »MLADA
SRCA«. OD TAKRAT REDNO VADIMO ENKRAT
TEDENSKO IN SMO SE NAUČILI ŽE VELIKO
PESMI. DA PESMI ZVENIJO ŠE BOLJ UBRANO,
NAS NA SINTISAJZER SPREMLJA DAMIR
JUVAN. Z MALCE TREME IN Z NASMEHOM
NA USTIH ZAPOJEJO TAKO KOT ZNAJO –
BREZ NOT, A IZ SRCA IN ZA DUŠO.
PREPEVALI SMO ŽE V VSEH KOROŠKIH
OBČINAH IN ŠIROM PO SLOVENIJI. TO JIM
OMOGOČA, DA SPOZNAVAJO NOVE KRAJE
NAŠE DOMOVINE IN NAVEZUJEJO NOVA
ZNANSTVA IN PRIJATELJSTVA. VSAKO LETO
SODELUJEMO NA PEVSKI REVIJI »NAŠE
72
PESMI NAJ DONIJO« NA KOROŠKEM, NA
DRŽAVNI GLASBENI REVIJI »ZAPOJMO,
ZAIGRAJMO, ZAPLEŠIMO« ŠIROM PO
SLOVENIJI IN NA MEDNARODNEM
FESTIVALU »IGRAJ SE Z MANO«. S SVOJIMI
NASTOPI PROMOVIRAMO DRUŠTVO SOŽITJE
MEŽIŠKE DOLINE. DA SMO SE VELIKO
NAUČILI, SMO DOKAZALI Z IZDAJO CDPLOŠČE, KI SMO JO POSNELI OB NAŠI 10.
LETNICI DELOVANJA IN JE NA NJEJ 17 PESMI.
MARJETKA MORI, JANA ROBNIK, FRANJA
PŠENIČNIK, TOMAŽ OZIMIC, TONČI KRAJNC,
MIRAN PETEK, MIRAN KREJAN, JANEZ
STERMEC, JANKO LIPOVŠEK, EDI ROGINA,
FRANCI PONGRAC, IN JOŽICA PUŠNIK.
BRONASTO GALLUSOVO ZNAČKO SO
PREJELI SAŠO FIRBAS, STANKO KOMPREJ,
GREGOR JUH, SAMO ČEGOVNIK, JANEZ
JUVAN, DAMIR JUVAN, MOJCA ŠMON,
SABINA ZIRENSTEIN IN ŽELJKO ŠEFEROVIČ.
PONOSNI SMO, DA SMO TUDI MI KAMENČEK
V MOZAIKU KULTURE NA RAVNAH, SAJ NAM
JE NA ZBORU ČLANOV DRUŠTVA ŽUPAN
OBČINE RAVNE, DR. TOMAŽ ROŽEN PODELIL
LISTINO O PRIZNANJU OBČINE RAVNE NA
KOROŠKEM ZA DELOVANJE V OBČINI. NA
ZBORU ČLANOV DRUŠTVA SO PEVCI OD
JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA
IZPOSTAVA RAVNE NA KOROŠKEM PREJELI
SREBRNE IN BRONASTE GALLUSOVE
ZNAČKE ZA 10 IN 5 LET DELOVANJA V
ZBORU.
SREBRNO GALLUSOVO ZNAČKO SO PREJELI
VERONIKA ČEBULJ, LILIJANA BOGDANIČ,
NA DRŽAVNI REVIJI ZAPOJMO, ZAIGRAJMO,
ZAPLEŠIMO PA SMO V MURSKI SOBOTI
PREJELI PRIZNANJE ZA DESETO
SODELOVANJE NA TEJ REVIJI.
ŠE NAPREJ BOMO Z VESELJEM PELI, SAJ
NAS PESEM DRUŽI, NAS BOGATI IN NAM
POLEPŠA ŽIVLJENJE.
NAŠ ZBOR JE ČLEN V VERIGI ZA OHRANJANJE
LEPE SLOVENSKE PESMI, PETJE JIH
NOTRANJE BOGATI IN JIM OMOGOČA
OSEBNOSTNO RAST. MLADA SRCA, KOT SE
IMENUJEMO, POJEJO IZ SRCA IN ZA SRCA
TISTIH, KI NAM PRISLUHNEJO. PEVSKI ZBOR
VODIVA REZKA PETEK IN JOŽICA PUŠNIK.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
RAVNE NA KOROŠKEM
Piše: Veronika Novinšek, vodja soc. oskrbe na domu
IZVAJALEC SOCIALNE OSKRBE NA DOMU V
MEŽIŠKI DOLINI OD LETA 1991 DO LETA 2014
Pomoč družini na domu,
katere osnovno vodilo je zagotavljanje oskrbe po meri
človeka, se je dokazala kot
pomembna, uspešna oblika
pomoči v bivalnem okolju, saj
zlasti starejšim in invalidnim
osebam omogoča, da jesen
življenja kakovostno preživijo
v svojem domačem okolju,
kjer so bivali in delali skozi
življenje.
Zakonodajalec je predvidel dve obliki
izvajanja: pomoč na domu kot socialno
oskrbo na domu in kot mobilno pomoč
za osebe z motnjo v duševnem razvoju. V Mežiški dolini se je kot potrebna
in zaželena oblika pomoči uveljavila
socialna oskrba na domu.
CSD Ravne je bil med prvimi izvajalci
v Sloveniji, ki je v dogovoru z občinami Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem, že v letu
1991 pričel razvijati in izvajati storitve pomoči na domu.
V začetnem obdobju izvajanja storitve
je bil na ravni države Slovenije oblikovan standard in normativ storitve v
letu 1995. S sprejemom Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih
socialno varstvenih storitev in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen
storitev v letu 2002 je bil nato tudi
enotno urejen izračun cene storitve.
Storitev je za uporabnike plačljiva.
Zaradi narave zaposlitve izvajalcev
(subvencija države preko programov
aktivne politike zaposlovanja) pa je bila
cena storitve za uporabnike, v prvih letih izvajanja, zelo nizka in za veliko večino povsem brezplačna. To je bil tudi
razlog , da smo do leta 2002 storitev
mesečno izvajali pri več kot 100 uporabnikih iz Mežiške doline. Po spremembi zakonodaje v letu 2002, ki je
določila višji prispevek uporabnikov
in občin, pa je število uporabnikov
močno upadlo in do danes ni preseglo 50 uporabnikov mesečno.
Prve izvajalke pomoči na domu v letu
1991 so bile aktivne iskalke zaposlitve, ki so želele pomagati starim in
invalidnim ljudem in jih je CSD Ravne
vključil v javno delo preko Zavoda RS
za zaposlovanje. Šest let je program
v CSD Ravne potekal izključno preko
različnih oblik vključevanja iskalcev
zaposlitve v programe aktivne politike
zaposlovanja in šele v letu 1997 je CSD
Ravne, za izvajanje pomoči na domu, s
petimi delavkami sklenil delovno razmerje za določen čas. Dve delavki sta
zaposleni še danes, tri delavke pa so
v času zaposlitve v programu izpolnile
tudi pogoje za starostno upokojitev.
Z namenom zagotavljanja strokovnosti pomoči je Socialna zbornica Slovenije v letu 2000 oblikovala program
preverjanja znanj za poklic socialne
oskrbovalke. Med prvimi v Sloveniji so
ga uspešno opravile naše delavke in
s tem potrdile, da so usposobljene za
delo z uporabniki.
Danes zakonodaja določa, da je socialna oskrba na domu namenjena
upravičencem, ki imajo zagotovljene
bivalne in druge pogoje za življenje v
svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni
pa se ne morejo oskrbovati in nego-
vati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil,
s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi
družini ali v drugi organizirani obliki.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in lahko obsega:
- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih,
- gospodinjsko pomoč,
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
V CSD Ravne, v mesecu decembru
2014, storitev po domovih uporabnikov opravlja 7 za to delo usposobljenih socialnih oskrbovalcev, ena delavka kot koordinatorka programa in
ena javna delavka za pomoč ranljivim
skupinam. Socialno oskrbo na domu
mesečno izvajamo pri 42 uporabnikih v vseh krajih Mežiške doline, od
teh jih je 24 iz Občine Ravne na Koroškem.
Organizacija javne službe za pomoč na
domu spada v pristojnost občin, ki z
višino subvencije tudi uravnavajo ceno
storitve. Subvencije vseh štirih Mežiških občin nad določeno zakonsko
mejo potrjujejo, da imajo naše občine
izjemen posluh za pomoči potrebne,
saj je cena ure socialne oskrbe za
uporabnika, ki znaša 3,53 evrov, med
najcenejšimi v državi.
Socialni oskrbovalci so v okolju prepoznavni kot zagnani in vestni delavci,
z izrazitim občutkom za delo s starejšimi, bolnimi in invalidnimi ljudmi. Pri
svojem delu se tudi sami bogatijo in so
o svojih izkušnjah zapisali:
73
»Služba socialnega oskrbovalca na
domu je nekaj posebnega. Včasih gre
vse po načrtih, drugič se kaj zalomi.
Vsak dan je nov kos sestavljanke, ki jo
z leti sestavljamo v celoto. V vsaki hiši
se moramo prilagoditi navadam ljudi.
Oni sprejmejo nas, mi sprejmemo njih
in jim pomagamo po naših najboljših
močeh. Od njih se lahko marsičesa naučimo, če jih le poslušamo in slišimo.
Ta služba zahteva veliko truda, iznajdljivosti ter fizične in psihične pomoči.« (Renata Marošek, socialna oskrbovalka)
lostne trenutke. Delo poteka na terenu in ker so nekateri uporabniki precej
oddaljeni, nam včasih vremenske
razmere ponagajajo in otežijo prihod
do njih, vendar ... ko prispeš do njih
in vidiš njihov nasmeh, orošene oči in
besedo: »A, da ste lahko prišli?« so v
trenutku pozabljene vse ovire na poti.
Zasluge za uspešno delovanje naše
službe gredo tudi koordinatorki Veroniki, ki nas vodi, usmerja in brez nje
delo ne bi potekalo tako nemoteno in
kvalitetno.« (Sonja Pečovnik, socialna
oskrbovalka)
»Izvajanje pomoči na domu je zahtevno, a hkrati prijetno delo, saj uporabnika sprejmeš kot svojega družinskega člana in z njim deliš tako lepe
in vesele kot slabe, razburljive in ža-
V skladu z usmeritvami države, da se
izvajanje storitve prenese na domove
starostnikov, smo se v tem letu z občinami dogovorili, da bo s 1. 1. 2015
izvajanje storitve pomoči na domu za
Občino Ravne na Koroškem prevzel
Koroški dom starostnikov Črneče,
izvajanje storitve za občine Prevalje,
Mežica in Črna na Koroškem pa Dom
starejših na Fari, Prevalje.
S prenosom izvajalca se storitve ne
spreminjajo, k novemu delodajalcu pa
prehajajo tudi naši zaposleni socialni
oskrbovalci.
Za CSD Ravne na Koroškem se tako
dolgoletno obdobje vodenja in neposrednega izvajanja programa pomoči
na domu zaključuje, ne pa tudi naše
sodelovanje z uporabniki, ki bodo pomoč potrebovali in iskali in jih bo naša
služba še naprej usmerjala in motivirala za sprejemanje in vključevanje v
storitve.
SOCIALNA OSKRBA NA DOMU –
OSMIŠLJENOST ŽIVLJENJA
Piše: oskrbovanka Marija
Živim.
Živim življenje.
Živim drugačno življenje.
Vsak dan znova to moje,
zame drugačno življenje
osmišljam.
Živeti ne pomeni preživeti. Pomeni,
da deluješ v polnosti s sposobnostmi,
ki jih v tebi čuvajo duše, um in telo. Z
boleznijo so se mi zaprla skoraj vsa
vrata za dejavnosti in sanje ob začetku upokojitve. Bolezen mi je postavila
nevidni zid.
74
Takrat začneš vrtati po sebi in iz kotičkov svetov potegneš sposobnosti, ki
v tebi spijo. In začneš živeti po novih
merilih, z novimi dejavnostmi.
Za OSMIŠLJANJE pa potrebujemo pomoč: DRUŽINE, ZDRAVSTVA, SOSEDOV, ZNANCEV, LJUDI, USTANOV, DRŽAVE, DRUŠTEV, …
Moji domači so mi pred dvema letoma
ponudili pomoč CSD Občine Ravne na
Koroškem. Že prej sem se naučila organizirati si in zaprositi za pomoč. To
ni najbolj lahka šola. Po začetnih pogovorih sem se z dejavnostjo dobro
seznanila. Proučila sem katalog storitve pomoč na domu, dodala svoje predloge in sklenila dogovor.
KATALOG obsega natančen razvid del
standardnih storitev socialne oskrbe
na domu:
1. TEMELJNA DNEVNA OPRAVILA,
2. GOSPODINJSKA OPRAVILA,
3. OHRANJANJE SOCIALNIH STIKOV.
Informacijo o tej dejavnosti CSD Ravne na Koroškem, ki pa ni organizirana
povsod po Sloveniji, sem zapakirala v
osebno zgodbo. To pomoč dobivam od
»ta mladih«, ki mi na tak način lažje
pomagajo, da sva z možem lahko še v
domačem okolju in skrbiva sama zase.
SODELOVANJE MED CSD
IN OSKRBOVANCEM
· Če se pojavi pomanjkljivost,
jo sproti povem in poskušam
dodati predlog za izboljšavo.
· Zaupanje in dialog sta temelj
oblike te pomoči.
· Gojimo pozitivne oblike pohval.
· Vodstvo centra naj dobro pazi
·
na osebje, ker dobro in
kvalitetno dela.
Njihovo delo dobi med upravičenci
dodano vrednost, ko soc. oskrbovalke naredijo nekaj, kar ni napisano
v katalogu.
Ker prihaja nov letni krog, še tole:
ZA VSE, IN VSEM,
ki prihajate v naše domove,
ki prinašate mir in nasmeh,
ki urejate domovanje,
gojite samozavest z našim videzom
in skrbite za realne človeške odnose.
Na vaših avtomobilih ni bleščečih
nalepk.
Vaše obleke povedo,
da ste samo ljudje.
LJUDJE zapisani z veliko.
Ostanite še dolgo z nami.
Čuvajte sebe in svoje najdražje.
Četa ljudi,
ki ne zmoremo vsega sami,
pogosto razmišljamo o vas.
Želimo vam prijazen svet,
dobrosrčne varovance,
ki bodo slišali in začutili
vse dobro,
kar prinašate v naše domove.
AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA
OZRK Mežiške doline
Območno združenje Rdečega
križa Mežiške doline, v okviru
katerega delujeta Krajevna
organizacija Rdečega križa
Ravne in Kotlje v sodelovanju z
Rdečim križem Slovenije, deluje
po temeljnih načelih in pomaga
pomoči potrebnim ljudem.
V letu 2014 je bilo iz blagovnih rezerv in
intervencijskih zalog EU prejeto 1.256 kg
testenin, 1.079 kg moke, 568 l olja, 154
kg sladkorja, 661 kg riža in 2.727 l mleka.
Razdeljenih je bilo 186 prehranskih paketov in pralnega praška iz sredstev
FIHO. Akcija zbiranja hrane v trgovinah
TUŠ, MERCATOR IN LIDL se nadaljuje.
Darovalcem se najlepše zahvaljujemo.
Pomoči potrebnim občanom nudimo
pomoč pri plačilu položnic ( najemnina,
ogrevanje, LOG, zdravstveno zavarovanje, elektrika, šolske potrebščine) . V letu
2014 smo za plačilo položnic namenili
8.700 EUR.
Ob Tednu Rdečega križa od 8. do 15.
maja, poteka sprejem tretješolcev med
Mlade člane Rdečega križa. Ob sprejemu
jim poklonimo priložnostno darilo, mentorice RK na šolah pa pripravijo sprejem.
Na Debelem rtiču je letovalo 9 otrok in
dve starejši osebi, v zdravstveni koloniji v
Punatu na otoku Krku pa 10 otrok.
Skozi celo leto potekajo krvodajalske ak-
cije v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu,
v mesecu juniju pa smo organizirali dve
terenski krvodajalski akciji na Osnovni
šoli Prežihovega Voranca.
Posebno skrb namenjamo tudi pridobivanju novih krvodajalcev, zato v sodelovanju z Gimnazijo Ravne vsako leto organiziramo predavanje o krvodajalstvu
za dijake četrtih letnikov.
Vsako leto se ravenski krvodajalci udeležujejo srečanja krvodajalcev v Veržeju.
V mesecu oktobru smo izvedli proslavo
krvodajalcev, ki so darovali kri 50-krat
in več – takih krvodajalcev je iz Občine
Ravne na Koroškem 72. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo humano
dejanje.
Ob koncu leta v sodelovanju z obema
Krajevnima organizacijama RK in Občino Ravne izvedemo srečanje starejših
občanov in obiske starejših na domovih.
Prav tako prostovoljke Rdečega križa
obiščejo in obdarijo starejše za njihov
visok jubilej, obiščemo tudi stanovalce
Doma v Črnečah in na Prevaljah in jih ob
novem letu obdarimo.
Ustanovljeno imamo tudi ekipo Prve pomoči, ki bi v primeru elementarnih nesreč nudila pomoč prizadetim občanom.
Občani si lahko vsako prvo sredo v mesecu od 15.00 do 17.00 ure v skladišču
Rdečega križa (v stavbi Upravne enote
na Čečovju) izberejo obleko in obutev.
75
V Koroškem
medgeneracijskem centru
zabeležili skoraj 2000 obiskov v 6 mesecih
Piše: Marjana Kamnik, strokovna vodja KMC
sprejeli kot izziv v smislu delovanja v
skupnosti in vstopa v okolje, kjer lahko
ponudimo strokovno pomoč pri izvajanju različnih socialnovarstvenih storitev,
aktivnosti in dejavnosti.
Pisanost buč
Predavanje - dr. Peter Praper
Občina Ravne na Koroškem je z željo
kvalitetnega bivanja vseh generacij za
delovanje Koroškega medgeneracijskega centra ponudila bogate prostore na
odlični lokaciji. V Koroškem domu starostnikov smo povabilo k sodelovanju
Koroški medgeneracijski center je že
postal središče, kjer potekajo raznolike
dejavnosti , v katerih se pletejo medsebojne vezi vseh generacij. Ponuja možnost novih povezav in novih socialnih
mrež med vsemi generacijami na osebni ravni in med različnimi vladnimi in
nevladnimi organizacijami.
Center je prostor za druženje, pogovor,
prijateljevanje, učenje, delo, medsebojno
pomoč in samopomoč, medgeneracijsko
spoznavanje in sodelovanje, vzgojo za
dobre odnose, svetovanje, informiranje,
zabavo in sprostitev.
Odprt je za vse, ki želijo, zmorejo in hočejo s povezovanjem in sodelovanjem
soustvarjati prijazno skupnost za ljudi
vseh starosti. Dejavnosti so zasnovane
na potrebah, interesih in željah sodelujočih. Koroški medgeneracijski center
je torej odziv tega, kar ljudje na Ravnah
potrebujejo, si želijo in kjer je dragocena
tako pomoč kot družba.
Dejavnosti smo razdelili na izobraževalne, rekreativne in prostočasne.
Zelo uspešna je glasbena delavnica. Prvo
je vodila stanovalka iz Koroškega doma
starostnikov. Gospa je odlična pianistka
in pevka in ji tako ni bilo težko navdušiti člane, ki so se že združili v skupino
»Koroški mix«. Zdaj jo vodi prostovoljka,
gospa Jelka Lečnik, ki je tudi sama ena
najaktivnejših članic centra. »Koroški
mix« je pod njenim vodstvom izvedel že
več odmevnih nastopov. V zboru sodelujejo tudi stanovalke Koroškega doma
starostnikov, ki so tako pridobile nove
prijateljice.
V centru ponujamo informacijsko točko,
torej strokovno pomoč (za starejše in
mlade v smislu prepoznavanja stiske) in
pomoč pri iskanju pomoči.
Vse planirane aktivnosti so dobro obiskane. 165 smo jih organizirali od odprtja in prešteli skoraj 2000 obiskov.
To je začetek zgodbe Koroškega medgeneracijskega centra, pri kateri ni pomembno, kdo daje in kdo prejema, gre
le za harmonijo med različnimi generacijami.
SKUPNOSTNA PSIHIATRIČNA
OBRAVNAVA NA KOROŠKEM
Piše: Milanka Kokal
Leta 2013 je za posledicami samomora
v Sloveniji umrlo 448 ljudi. Koroška je
bila v tem letu regija z najvišjim samomorilnim količnikom.
Samomor? A ni bolje odložiti le nekaj
bremena, kot da nosiš zdaj vse in potem
nič? Kdo pa je popoln?
76
Mnoge samomore bi lahko preprečili s
povečano pozornostjo do soljudi, pravočasnim iskanjem pomoči zase ali za
drugega, ponudbo čim več oblik strokovne pomoči in ozaveščanjem o problemu.
Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh
opazimo brezup, nemir, nemoč, ko člo-
vek vse vidi črno, se ne mara in ima občutek, da zanj ni nikomur mar. Jemljimo
resno, če izgubi veselje do življenja in
smisel, se umakne iz družbe, še posebej,
če govori o smrti in samomoru. Bodimo
pozorni na izjave, kot so na primer: najraje bi kar umrl … saj je vse skupaj brez
pomena … ne zdržim več … kar šel bi ...,
še posebej, če prej oseba ni govorila na
ta način. Ob takšnih izjavah si vzemimo
čas in povprašajmo človeka, kaj misli s
tem. Ni dovolj, da rečemo 'saj bo bolje',
treba je zares prisluhniti. V hudi stiski
človeka nikoli ne puščajmo samega, vse
dokler nimamo zagotovljene ustrezne
pomoči in varnosti. Spodbudimo ga, da
poišče pomoč. Marsikdo v psihični stiski ne zmore iti do strokovnjaka, zato
je prav, da mu pri tem pomagamo, na
primer tako, da mu uredimo obisk pri
osebnem ali dežurnem zdravniku ali ga
tja pospremimo kar sami. Na stisko opozorimo tudi njegove najbližje, svetuje
predstavnica Nacionalnega inštitutu za
javno zdravje.
V septembru 2013 se je v Sloveniji pod
vodstvom idejne vodje prof. dr. Vesne
Švab pričel izvajati poskusni projekt
Skupnostne Psihiatrične Obravnave –
SPO. Prvi štirje timi skupnostne psihiatrične obravnave so začeli delovati na
območju Novega mesta, Sevnice, Murske Sobote in Koroške, torej tam, kjer je
pokritost in dostopnost do psihiatrične
pomoči najslabša.
Skupnostna psihiatrična obravnava pomeni zdravljenje bolnika z duševnimi
motnjami v njegovem domačem okolju. Najpomembnejši razlog za pristop k
osebi z duševnimi težavami v domače
okolje je, da ljudje v psihiatričnih bolnišnicah ne želijo dolgo živeti, temveč
se želijo zdraviti in dobiti podporo blizu
svojega doma, to je tam, kjer imajo na-
ravne podporne mreže in domače ljudi.
Podatki kažejo, da so zelo bolni ljudje z
duševnimi težavami pogosto doma, do
strokovne pomoči pa običajno ne pridejo.
Na Koroškem je SPO začela delovati v
septembru 2013. Svoje prostore ima na
Ravnah v zdravstvenem domu. Njena
največja prednost je celovita, usklajena,
nepretrgana, hitro odzivna in posamezniku prilagojena obravnava, ki temelji na celoviti oceni potreb. Program se
nanaša na obvladovanje kroničnih duševnih motenj, težavnih in resnih zdravstvenih problemov, ki vodijo v hudo
invalidnost, samomorilno ogroženost,
finančne, socialne in zdravstvene obremenitve družin bolnikov ter občasno v
dejanja, ki so nevarna za druge ljudi.
Skupnostni način dela omogoča povezovanje služb in storitev na lokalni ravni.
Dobro načrtovanje obravnave in pravočasno ukrepanje sta odvisna od dobrega
pretoka informacij med osnovnim zdravstvenim varstvom, socialnimi, zaposlitvenimi, izobraževalnimi in psihiatričnimi
službami. Dejavnosti skupnostne psihiatrične obravnave so preventivne, terapevtske in rehabilitacijske.
Za obravnavo oseba ne potrebuje napotnice!
Dosegljivi so na telefonski številki
041 358 630 od ponedeljka do petka
med 7.30 in 14.30 uro ali na e-mail
[email protected]
OZARA
DA SOCIALNA VKLJUČENOST NE BO SAMO BESEDA
PRIHODNOSTI, AMPAK DEJANJE SEDANJOSTI
Piše: Sanela Urbas, strokovna delavka OZARA, d. o. o.
»Daj vsakemu dnevu možnost, da bo
najlepši dan v tvojem življenju.«
Mark Twain
Smo storitveno in invalidsko podjetje
OZARA, d. o. o., ki na podlagi javnega
razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvaja
neprofitni program Socialna vključenost,
namenjen podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti.
Kot podjetje, ki je namenjeno usposabljanju, zaposlovanju in socialnemu
vključevanju brezposelnih invalidov, težje zaposljivih brezposelnih oseb z ovirami in omejitvami pri zaposlovanju, ki
izhajajo iz bolezni, okvare ali funkcijske
omejitve, smo seznanjeni s problemati-
ko socialne izključenosti le-teh, zato se
trudimo prednosti vključevanja v program približati čim večjemu številu ljudi
ciljne populacije.
Kdo se nam lahko pridruži?
Vsi, ki imate odločbo o nezaposljivosti
(status invalidnosti s strani ZRSZ), invalidi I. kategorije (ZPIZ) in osebe z motnjo
v telesnem in duševnem razvoju.
77
Zakaj bi se nam pridružili?
Zato ker je to priložnost za spremembo
v vašem življenju; ker boste imeli priložnost krepiti vašo socialno mrežo; ker
boste imeli priložnost ohraniti stare in
razviti nove delovne navade, spretnosti
in sposobnosti; ker se boste vključili v
socialno okolje in pridobili nove prijatelje;
ker boste lahko sodelovali v kreativnih
delavnicah in urili svoje ročne spretnosti;
ker se boste lahko udeležili izletov, sprehodov, izobraževanj, tečajev in usposabljanj; ker boste v primeru stiske in/ali
drugih težav dobili strokovno podporo in
pomoč in ne nazadnje, ker boste za aktivno vključevanje v program tudi denarno nagrajeni.
Kje nas najdete?
Na Lepi poti 4, 2380 Slovenj Gradec.
Koga lahko pokličete in vprašate za dodatne informacije?
051 262 612 – Sanela Urbas,
strokovna delavka in
02 885 88 70 – Ozara, d. o. o.,
Lepa pot 4, 2380 Slovenj Gradec
Vabljeni, da se nam pridružite!
ALABASTRNA POSODICA in 20 let
Biblične skupine župnije Ravne
Piše: Helena Merkač
Gotovo ste že slišali za zgodovinski osebi
Heroda in Herodiado!
Oba sta omenjena v Svetem pismu in
torej verjamete, da je Sveto pismo zgodovinska knjiga. Vsaj na kakšnem cerkvenem pogrebu ste v žalosti in nemoči
nad usodo gotovo prisluhnili psalmistu v
besedah Iz globočine kličem k tebi, Gospod, Gospod, sliši moj glas!
Tako ste se prepričali, da je Sveto pismo
seveda verska knjiga.
Gotovo poznate zgodbo (in popevko) o
vdovi, ki je za razliko od bogatih darovala
samo dva novčiča. Uči nas, da je darovati plemenito dejanje, tem bolj čim manj
ima človek.
Tako veste, da je Sveto pismo tudi vzgojna knjiga.
Na poročnem obredu včasih preberejo
znamenite besede o ljubezni: Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa
bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva
in ko bi poznal vse skrivnosti … Besede,
prava poezija!
Torej verjamete, da je Sveto pismo tudi
pesniška knjiga!
Pa obrabljeni frazi, da je Sveto pismo
»mati« knjig in »knjiga knjig« ste gotovo
že slišali …
Torej o Svetem pismu veliko veste!
Kaj pa za alabastrno posodico, ki je tudi
omenjena v Svetem pismu? Ste slišali
zanjo?
Ne? Nič hudega!
Je pa omenjena v Svetem pismu!
Kje? V kateri zavezi? Kateri evangelist
poroča o njej?
78
No, glejte, prav odgovore na takšna
vprašanja dobimo v bibličnih skupinah.
Ampak niso najpomembnejši in v biblične skupine ne hodimo zaradi njih!
Kdo je prinesel alabastrno posodico?
Komu? S kakšnim namenom? Kakšnega
se je pokazal? Kaj nas je s tem naučil?
Kdaj mi komu pokažemo posebno pozornost in mu damo najvrednejše, kar
imamo? Itd.
Kot voditeljica sem se od vsega
začetka zavedala, da nisem predavateljica, da se ne zbiramo zato,
da bi odlomke obravnavali strogo
študijsko. Ljudi sem skušala čim
bolj opozarjati in uvajati v simboliko, da so na primer ob besedah
pastir, gora, svetloba … sami iskali
pomene nekoč in danes. Da so
iskali besede, stavke in dopustili,
da se jih dotaknejo. Mislim, da je
prav to člane najbolj privlačilo in
jih še danes ohranja v skupini in
povezuje s Svetim pismom. Razumljivo je, da je bilo v prvih letih
delovanja skupine potrebne več
strokovne razlage in so bili člani
sami nekoliko manj aktivni, danes
pa je obratno. Člani so sami zelo
aktivni, vsak si želi z drugim deliti
bogastvo Besede, ki ga nagovarja,
in tako se s pomočjo Božje Besede
medsebojno opogumljamo za
vsakdanje življenje.
Marija Prikeržnik, iz članka v reviji
Božja beseda danes
Šele tu se začne poslanstvo biblične
skupine: pri iskrenih odgovorih posameznikov na biblične izzive, ki pa imajo v
idealnem še nadgradnjo: živeti po Besedi
iz Svetega pisma, kar pa seveda pomeni
živeti za Ljubezen.
Sicer pa so podatki ob 20-letnici biblične
skupine v Župniji Ravne naslednji:
- november 1994 – v stari veroučni
učilnici prvo srečanje;
- ena najstarejših bibličnih skupin
v slovenski Cerkvi;
- pobudnica in voditeljica:
dipl. teol. Marija Prikeržnik;
- srečanje vsak drugi in četrti torek
v mesecu po večerni sveti maši;
- program: 50 temeljnih odlomkov
stare in nove zaveze, Markov evange lij, svetopisemske osebe, Jezusove
prilike in Jezusovi čudeži, Pavlova pis ma, Razodetje, nedeljski odlomki
Božje besede; pripravlja voditeljica;
- število članov konstantno, med 10 in
15; trije že pokojni, nekaj jih preneha lo, novih malo; poprečna starost
čez 60 let;
- vsako leto v postnem času tridnevne
duhovne vaje v tišini v različnih slo venskih domovih duhovnosti;
- vsako leto posebna pozornost nedelji
Svetega pisma;
- vsako leto srečanje z drugimi biblični mi skupinami v dekaniji;
- letos skupina organizatorica škofij skega srečanja bibličnih skupin;
- člani skupine pisci člankov v Božjo
besedo danes, revijo Slovenskega
bibličnega gibanja, ki jo ureja doc.
dr. Snežna Večko;
- vsako leto na državni praznik 25.
junija zaključni izlet;
- med prvimi zunaj Ljubljane skupina
organizatorica svetopisemskega
maratona.,
- julija, avgusta in septembra počitnice.
20-letnico smo praznovali v nedeljo, 12.
oktobra, v ravenski cerkvi: s štiriurnim
neprekinjenim branjem Svetega pisma
(mini svetopisemskim maratonom) ter
s slovesno sveto mašo in pogostitvijo v
Župnijskem domu.
»Lepo ste povabljeni, da še globlje spoznate knjigo, ki je stara več kot dva tisoč
let, pa vendar je njena beseda še živa in
učinkovita …«
Vabilo ravenskega župnika Slavka Beka
izpred 20 let je seveda aktualno še danes.
Projekt Dar za dar je prejel
naziv “Naj prostovoljski projekt“
Piše: Marko Kocuvan
Med 229 prijavami, 187 prostovoljci
posamezniki in 42 projekti je projekt iz
Kotelj prejel krono, priznanje Mladinskega sveta Slovenije, ki ga že 12 let
podeljujejo prostovoljkam in prostovoljcem. 12-letni projekt izdelovanja,
šivanja voščilnic in obnova kulturne
dediščine je prepričal tudi strokovno
komisijo. Častni pokrovitelj projekta je
bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Predstavniki mladih iz Kotelj so prizna-
nje ponosno prejeli v imenu vseh 100
otrok in mladih ter več kot 200 ostalih sodelujočih, ki so skupaj v 12 letih
ustvarili najmanj 200.000 prostovoljnih
ur. Ob dogodku je mlade posnela ekipa
RTV Slovenije. Prispevek je bil predvajan v večerni oddaji Odmevi. Slavko Bobovnik je med drugim povedal, da v Sloveniji deluje “180.000 prostovoljcev” in
dodal: “Danes (27. 6. 2014) so se zbrali
tisti, ki so si prislužili naslov prostovoljec minulega leta”.
Žal so bile vstopnice za razglasitev rezultatov močno omejene (le 5) – vsaj
20 mladih bi si zaslužilo biti prisotnih na
slovesnem dogodku.
“Največje priznanje je dobila skupina
mladih iz Kotelj na Koroškem,” navaja
avtorica prispevka. Koordinator projekta Tomaž Kocuvan je v prispevku povedal: “Raztreseni mladi iz cele vasi smo
postali skupnost. Iz tega, ker držimo
skupaj, so nastale neverjetne stvari.”
Več o dogodku, fotografije in prispevek
79
iz TV-oddaje, si lahko ogledate na domači spletni strani www.kotlje.si.
Mladi so hvaležni za prejeto nagrado.
Ponosni pa so gotovo mnogi Hotuljci,
saj sredi vasi stoji lepa cerkvica posvečena sveti Marjeti, ki se ji je na pobudo mladih in s prostovoljnim delom
povrnil skozi stoletja izgubljeni sijaj.
Bogu hvala za mlade župljane! S svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom že vrsto let dober glas o Kotljah
in župniji raznašajo širom po Sloveniji
in tujini. Na koncu so izdali tudi knjigo
z naslovom Dar za dar z izčrpnim opi-
som vsega opravljenega dela.
Projekt Dar za dar je bil s prejetim nazivom postavljen ob bok največjim in
najodmevnejšim projektom v Sloveniji.
Še en dokaz, da je projekt pravi čudež in
blagoslov pod Uršljo goro. Naj še dolgo
odmeva …
DELOVNO PODROČJE UPRAVNE
ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM
Nekatere pomembnejše informacije za občane
Piše: Vlasta Božnik, načelnica
Z namenom, da bi lahko občani še
učinkoviteje uresničevali svoje pravice in obveznosti v okviru storitev, ki
jih izvaja upravna enota, smo v nadaljevanju pripravili nekatere pomembnejše informacije po posameznih
vsebinskih sklopih oz. področjih.
tnimi storitvami za poslovne uporabnike, pri čemer bodo sledili načelu, naj
»potujejo podatki in ne ljudje«.
Vse novosti v zvezi s portalom e-VEM
si je možno ogledati na spletni strani
http://evem.gov.si/evem/drzavljani/
zacetna.evem.
Podjetja in samostojni
podjetniki
Posodobitev GERK
Nadgradnja državnega portala za
podjetja in samostojne podjetnike
e-Vem omogoča kakovostnejše in
preglednejše informacije, poenostavitev poslovanja podjetij ter prispeva
k znižanju stroškov. Na njem so objavljena pojasnila tudi glede vsebine,
ne le postopkov, ki so bili objavljeni že
doslej. Podatke je mogoče najti denimo po t. i. življenjskih dogodkih podjetja, tako od samega razmišljanja o
odprtju, preko odprtja in poslovanja,
do zaprtja podjetja. Prav tako so na
portalu dostopni pogoji, ki jih je treba
izpolnjevati za opravljanje dejavnosti.
Poleg tega prinaša tudi poslovni koledar, kjer bo podjetnik lahko v vsakem
trenutku obveščen, komu, kdaj in
kako mora poročati o svojem poslovanju. Vključuje še iskalnik po vsebini,
točke Vem z zemljevidom ter e-postopke znotraj posamezne vsebine.
Pri nadgradnji portala je bila
vzpostavljena enotna uredniška politika državnih poslovnih portalov. V
prihodnosti naj bi se sistem e-vem
razvil v enotno poslovno točko s sple80
(grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč) v letu 2014/2015
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano je v oktobru vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev posredovalo obvestilo o novem izpisu iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG)
na podlagi spremembe in dopolnitve
Zakona o kmetijstvu in novega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Glavne spremembe so združitev
soležnih GERK-ov istega KMG-ja v
bloke, določitev največje upravičene
površine, spremembe pri članih kmetije, novosti za planine, nove vrste in
ukinitev nekaterih vrst rabe GERK-ov.
Z obvestilom so bili vsi nosilci pozvani, da na pristojni upravni enoti uredijo oz. uskladijo vse podatke, ki na obvestilu niso posebej navedeni oz. niso
točni. To je še posebej pomembno za
nosilce kmetijskih gospodarstev, ki
želijo v letu 2015 vložiti zbirno vlogo
za subvencije, in tiste, ki so upravičenci v ukrepih kmetijsko okoljskih
plačil (KOP).
Novo stanje GERK-ov oziroma blokov
si občani lahko ogledajo na spletnem
naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/, v
aplikaciji 'Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG'. Na istem
spletnem naslovu v rubriki 'Aktualno'
najdete tudi razširjena navodila glede
novosti v RKG in obrazce za sporočanje sprememb v RKG.
Na območju UE Ravne na Koroškem
je bilo v letu 2014 skupno
evidentiranih 1005 kmetijskih
gospodarstev, 573 od teh pa je
imelo v obdelavi skupno okrog 4832
ha kmetijskih zemljišč. Na območju
Občine Ravne na Koroškem je bilo
v letu 2014 evidentiranih 354
kmetijskih gospodarstev, 203 od teh
pa so imela v obdelavi skupno okrog
1493 ha kmetijskih zemljišč.
Nov način prijave
kratkotrajnega dela in
ostale novosti
Na podlagi novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
se je ukinila potrditev prijave kratkotrajnega dela pri upravni enoti. Sedaj
se je potrebno prijaviti pri Območni
enoti Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12 – prijava/
odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Pavšal se plačuje mesečno v trenutni
višini 4,58 EUR. Delodajalec dokazuje legalno opravljanje kratkotrajnega
dela s to prijavo.
Podrobnosti glede pogojev za prijavo
kratkotrajnega dela določa zakon.
Nova ureditev osebnega
dopolnilnega dela
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno uvaja novo ureditev
osebnega dopolnilnega dela. Od 1.
1. 2015 naprej se mora posameznik
pred pričetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela priglasiti pri
Agenciji RS za javnopravne evidence
in storitve (AJPES). Priglasitev opravi posameznik sam preko spletnega
portala AJPES z digitalnim spletnim
potrdilom ali osebno na upravni enoti. Posameznik, ki je priglasil osebno
dopolnilno delo, lahko opravlja delo
za osebo, ki ima vrednotnico. Ta velja
za koledarski mesec, njena vrednost
pa je določena v pavšalnem znesku 9
EUR.
Seznam del, ki se bodo lahko opravljala kot osebno dopolnilno delo, bo
določen v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu, ki mora biti sprejet do
31. 12. 2014.
Uveljavitev pravice do
tehničnega pripomočka in
prilagoditve vozila
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila določata
ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, in sicer:
- sofinanciranje tehničnih pripomoč kov za invalide s senzornimi okvara mi (gluhi, naglušni, slepi, slabovidni
in gluhoslepi) v višini 85 % vrednosti tehničnega pripomočka,
- sofinanciranje prilagoditve vozi la ali sofinanciranje nakupa novega
prilagojenega vozila gibalno oviranim invalidom, ki lahko vozilo
sami upravljajo, ter invalidom, ki
vozila sami ne upravljajo, prilagoditev vozila pa je nujno potrebna
za vstop invalida v vozilo in varno
vožnjo v višini 85 % vrednosti prilagoditve vozila oz. razlike v ceni
novega neprilagojenega vozila.
Vlogo se odda na upravni enoti,
podrobnejše informacije in obrazci
vlog pa so dostopni na spletni strani
Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/izenacevanje_moznosti_invalidov/
Prenehanje obveščanja o poteku veljavnosti osebnih dokumentov in prometnih dovoljenj
Skladno z usmeritvami pristojnega ministrstva smo upravne enote prenehale pošiljati vljudnostna obvestila o prenehanju veljavnosti osebnih dokumentov in prometnih dovoljenj.
Glede na to vse občane pozivamo, naj bodo pozorni na potek veljavnosti prometnega dovoljenja,
da se bodo izognili neljubim posledicam (plačilo globe). Preko državnega portala E-uprava se lahko naročite na samodejno obveščanje o poteku osebnih dokumentov. Storitev, ki se imenuje spletni opomnik, se izvede s
kvalificiranim digitalnim potrdilom in omogoča, da uporabnik prejme sporočilo o poteku veljavnosti identifikacijskih
dokumentov na elektronski naslov in/ali preko SMS-obvestila, in to en mesec, 14 dni in tri dni pred potekom veljavnosti. Obvestilo prejme za dokumente, ki jih sistem e-uprave pridobi iz uradnih evidenc, in sicer: osebna izkaznica,
potni list, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, orožni list, tehnični zapisnik. Vlogo za pridobitev digitalnega
spletnega potrdila SIGEN-CA lahko podate v sprejemni pisarni upravne enote.
Povezava na e-upravo je naslednja: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/opomnik/
PRI LOČEVANJU ODAPADKOV SO
NEKATERI ŠE VELIKI PACKI
Piše: M. P.
Nedavno so bile v medijih velike razprave okrog primera v Ljubljani, ko so
inšpektorji v zabojniku za smeti našli
kuverto z naslovom in lastnika kuverte
oglobili za 800 evrov, saj je bil to za inšpektorje zadosten dokaz, da meščan
odpadkov ni ločeval, kot mu narekuje
odlok. Epilog še ni znan, dejstvo pa je,
da so komunalni inšpektorji na delu in
so glede (ne)ločevanja odpadkov že
začeli pisati kazni tudi na Koroškem.
Tudi v Mežiški dolini in Občini Ravne na
Koroškem so problemi glede ločevanja
odpadkov. Mag. Ivan Plevnik, direk-
tor družbe Kocerod, pravi, da je največ
težav ravno v Mežiški dolini, čeprav je
JKP Log dobro poskrbel za vso potrebno infrastrukturo, da bi lahko občani
vestno in dosledno ločevali odpadke
tako doma kot na ekoloških otokih.
Štefan Šumah, direktor JKP Log,
pravi, da večina prebivalcev Raven
in drugih občin v Mežiški dolini zgledno ločuje odpadke, problemi pa lahko nastanejo pri večstanovanjskih
objektih, kjer že en sam stanovalec
lahko uniči prizadevanja vseh osta-
lih. Največ problemov je v blokovskih
naseljih in na ekoloških otokih, kjer
pa v zadnjih časih nadzorujejo odlaganje tudi z mobilnimi kamerami.
Obstajajo primeri, ko so kamere ujele
posameznike, ki so v zabojnike metali odpadke, ki tja ne sodijo. Pri JKP
Log odkrijejo veliko kršiteljev in jih
tudi prijavijo pristojnemu medobčinskemu inšpektoratu, vendar Štefan
Šumah pravi: »Ni naš namen kaznovati. Z doslednim ločevanjem bomo
varovali naravo, dosegali večji odstotek reciklaže, v Kocerodu bo manj
81
V Kocerodu ob predhodnem
ločenem zbiranju odpadkov
in kasnejši obdelavi teh
odpadkov ostane za odlaganje
na komunalnih deponijah še
okoli 15 odstotkov zbranih
odpadkov.
okvar na strojih in posledično bo to
pripeljalo k temu, da stroški zbiranja
in predelave odpadkov ne bodo tako
visoki in se bo to poznalo tudi pri položnicah. Opozoriti pa je treba, da bo
prej ali slej prišlo tudi do diferenciacije
cen med občinami in takrat bodo na
boljšem občani tistih občin, kjer bo ločevanje odpadkov uspešnejše. Zaradi
neločevanja odpadkov nato nastanejo problemi v Kocerodu, kjer nastajajo
okvare, te stanejo, in na koncu se vse
to lahko pozna tudi pri višini položnice, ki jo plačujemo.«
V JKP Log in Kocerodu pravijo, da bi radi
vplivali na zavest prebivalcev, da neodgovorno ravnanje z odpadki pomeni
višjo ceno in seveda večje obremenje-
vanje okolja, v katerem živimo. Tudi
prijazno sosedsko opozorilo tistim, ki
so nemarni in ne ločujejo odpadkov,
bo velikokrat zaleglo. Zaradi enega ali
dveh stanovalcev v bloku lahko pade
slaba luč na vse stanovalce.
V vseh štirih občinah Mežiške doline
JKP Log letno zbere več kot 6300 ton
odpadkov. Zaradi nedoslednosti občanov pri ločevanju je z odpadki iz naše
doline v predelavi v Kocerodu več težav kot z odpadki, ki jih zberejo v Dravski in Mislinjski dolini. Med odpadki
se znajdejo tudi veliki kosi železa, ki
poškodujejo drage naprave v Kocerodu in škode se merijo v več tisoč evrih.
V Kocerodu dnevno predelajo 70 ton
odpadkov, ki se jih zbere v koroški
regiji, kar pomeni okoli 80 dekagramov na prebivalca Koroške na dan.
Najbolj zaželeni so suhi odpadki, ki
so primerni za recikliranje. V občini Ravne na Koroškem lahko občani
z večjo odgovornostjo in zavestjo
do čistega okolja – in konec koncev
tudi do družinskega proračuna – naredimo še veliko. To pa ne pomeni,
da v zadnjih letih ni bilo napredka.
V Kocerodu delajo natančne analize
in vsak Korošec na leto ustvari okoli
315 kilogramov odpadkov. S predhodnim ločenim zbiranjem ter nadaljnjo
obdelavo suhih, mokrih, bioloških in
kosovnih odpadkov v različnih proizvodnih objektih Koceroda uspejo
večino teh odpadkov tako izločiti, da
za odlaganje na komunalnih deponijah ostane samo še 43 kilogramov
na prebivalca na leto oziroma manj
kot 15 odstotkov. To je dober rezultat, vendar ga je mogoče izboljšati. V
dobro vseh nas.
KRIŽEV POT NEKEGA KRIŽA
Piše: Jože Prednik
Na tromeji občin Dravograd, Ravne in
Slovenj Gradec stoji cerkev sv. Neže.
Njeno mesto ni na vrhu hriba,ampak v
kotanji, skrita in obdana je z gozdovi. In
zakaj je tako? Ustno izročilo pravi, da je
sv. Neža na Vrheh iskala kraj, kjer bi si
dala postaviti cerkev. Prosila je nekega
kmeta, če lahko postavi cerkev na njegovem travniku. Kmetu je bilo travnika
žal, saj je bil lep in cvetoč in je svetnico
zavrnil. Užaljena sv. Neža je zato dala
postaviti cerkev v najglobljo kotanjo
daleč naokoli, kmeta pa je kaznovala
za njegovo ošabnost in njegove prelepe cvetlice spremenila v osat in kamenje. Tako legenda.
Okoli leta 2000 in še nekaj let pozneje
82
je ob cerkvi vsako leto potekalo srečanje treh županov in seveda prebivalcev občin. Prireditev je bila posebej
organizirana za to priložnost. Nagovor
in pozdrav županov, sledila je glasba,
ples folklorne skupine in druženje. Žal
tega ni več.
Veliko je zgodb, ki so povezane s krajem in Železarno. Ena je naslednja po
pripovedovanju udeležencev in mojih
spominih. Veliko mi je povedal gospod
Karel Polanc. To je zgodba iz sredine
60-ih let. Naslovil sem jo Križev pot
nekega križa.
Malo vstran od cerkve sv. Neže stoji
križ z razpelom. Pod njim so svojci in
vaščani pokopali talce iz gestapovskih
zaporov v Dravogradu, ki so jih okupatorji 1945. leta zverinsko pobili v gozdu nad cerkvijo, tam so tudi obeležja in
vsako leto 12. januarja poteka na tem
kraju spominska slovesnost.
Križ, ki je stal nad grobom teh usmrčenih nesrečnikov, je že razpadal. Razpelo je bilo potrebno temeljite prenove.
Župnik, ki je občasno maševal, je pri
maši opozarjal in prosil vernike, da naj
kaj storijo, da znamenje ne propade.
»Mežnarica« Micka, ki se je čutila odgovorno, je poskušala vse, kar je bilo
v njeni moči. »Križ moramo popraviti,«
je nagovarjala svoje krajane. Samo kdo
bi to lahko naredil? Pa se oglasi nekdo, ki je bil zaposlen v Železarni Ravne:
»To bo možno samo v fabriki. Tam je
mogoče dobiti vse pa se bo našel tudi
kdo, ki bo znal popraviti razpelo. Roka
je poškodovana, potrebna je nova. Križu pa ni pomoči in mora biti nov. V fabriki se bo gotovo našel les za izdelavo
križa.« Tako je modroval.
Problem je nastal, kako in s kom se
dogovoriti, ki bo poskrbel za pot v železarno in za popravilo. Po Koroški in
tudi širše je mnogo krajev, kjer so grobišča med vojno ustreljenih partizanov
in drugih rodoljubov. Pa se spomni
nekdo in reče, da pozna tistega gospoda, ki vse to ureja, da kraji teh žalostnih dogodkov ne bi bili pozabljeni.
Tako zadolžijo »mežnarico« Micko, da
to izpelje. Poiskala je tega gospoda in
stopila z njim v stik. Poznala ga je, saj
je bil znan lovec, član ZB, partizan, Karel Polanc. »On me ne bo odklonil, saj
gre za znamenje nad grobom nesrečnih talcev.«
Omenila mu je, kaj bi rada. Pa pravi
Polanc: »Težka bo, križ pa fabrika.«
Takrat so bili drugi časi. Odklonil pa ni.
Vesela je bila pogovora z njim. Kar on
obljubi, tudi stori, to je dobro vedela.
Prosila ga je še, da bi bilo to narejeno
in postavljeno do velike noči, časa je
bilo še slabe tri mesece.
Glavna naloga »mežnarice« je bila
opravljena. Kako spraviti razpelo v železarno in naprej, pa je bilo zaupano
Polancu.
Polanc ni dolgo razmišljal in se je odločil, da gre do samega vrha v železarni. Prilika se mu ponudi na prireditvi v Domu železarjev. V kavarni je bil
ples, zagleda direktorja Klančnika in
kar med plesom stopi k njemu. Omeni
mu, kaj bi rad. Klančnik je seveda poznal njegovo skrb za vsa ta spominska
obeležja, mislil je, da je to eno od njih.
Zamahnil je z roko in se zavrtel s plesalko. Polanc je bil vesel, saj je dobil
zeleno luč in led je bil prebit. Pot je bila
odprta. In že naslednji dan je delavec
kar v vrečki prinesel razpelo v »cimprsko« uto, kot je bilo dogovorjeno. Tam
so se tudi dogovorili, kaj in kje se bo to
dogajalo, da ne pride na ušesa tistim,
ki bi lahko temu nasprotovali.
Tako je vreča s križanim iz »cimprske«
ute prišla v modelno mizarno, kjer so
bili modelarji mojstri za izdelavo najrazličnejših modelov za livarno. Zato
jim tudi to ni delalo preglavic. Poiskati
je bilo treba samo še primeren les za
križ, ki ga bojo izdelali v »cimprski« uti
na brionih – tako so imenovali takrat
delavnice in skladišča na zahodni strani železarne. To naj bi bila tudi zadnja
postaja, kjer bo križ z razpelom zapustil železarno.
Med tem časom, bilo je na cvetno nedeljo, župnik opazi, da križa ni več na
svojem mestu. Poišče »mežnarico« in
jo vpraša, kje je križani.« »V fabriki je,
gospod župnik,« je hitela odgovarjati.
»Za božje deli, kaj pa dela Bog v fabriki?« je bil zaprepaden župnik. »Ja, pa ja
vete, gospod župnik, da je bil potreben
popravila«, je hitela »mežnarica.« »Pa
v fabriko ste ga spravili, kaj pa bojo tam
naredili z njim?« Hitela mu je pojasnjevati, kot je vedela in znala. Župnika so
njena pojasnila nekoliko pomirila. »Ali
TAM SMO DOMA
Jože Prednik
Tam smo doma, kamor ne pelje avtocesta.
Tam, kjer so prijazna mala mesta.
Tam, kjer lepe stare so vasi.
Po hribih posejane domačije,
kjer se za goro Peco sonce skrije.
Tam, kjer še vedno dremlje kralj Matjaž.
To je tam kjer Mojceji živijo,
kjer pesmi o Katrcah zvenijo.
Tam kjer v peklú, da v Péklu
žlahtno dehteče solzice cvetijo.
Tam pod goro, Uršljo goro,
kjer potolčeni Kramuh
garal je za vsakdanji kruh.
Tam kjer ajda še cveti.
Kjer Malgaj je dal življenje
za nas, za lepše dni.
Tam, kjer perkmandeljc knapom je nagajal.
Tam, kjer so stezice,
ki peljejo v domove preprostih ljudi.
Tam je tekla zibel naše govorice.
Tam en mav čez izaro.
No mav čez gmajnico
je naš dom.
Kjer se z železarskih peči še kadi.
Kjer fužinar železo oblikuje.
Ga valja, kuje, obdeluje.
Tam je Mežiška dolina.
Mesto Ravne.
Tam je Koroška.
Tam smo doma.
83
bo postavljen do velike noči?« je še bil
v skrbeh. »Kar gospod Polanc rečejo,
to drži in zagotovo bo ob pravem času
tudi vse na pravem mestu,« je hitela
pojasnjevati. »Ko sem se pozanimala,
kako delo napreduje, so mi rekli, da je
že na brionih.« Zdaj pa je duhovniku
vzelo sapo. Ko je prišel k sebi je rekel:
»Moj bog, ženska, kaj pa govorite, na
kakšnih brionih in kaj tam bog išče in
ali sploh veste, kje so Brioni?« Mene to
ne skrbi, je pač ena delavnica v fabriki,
tako so mi povedali in da sedaj že urejajo prevoz iz železarne.
Župnik vidi, da nista na isti liniji, zato
zamahne z roko in reče, da naj le poskrbi, da bo vse ob pravem času in na
pravem mestu. Ugotovil je, da so njeni
brioni drugje, kot pa tisti, ki jih je imel
on v mislih.
Med tem je Polanc pripravljal prevoz iz
železarne. Takrat so železarji nabavljali betonsko železo in karbidno apno v
železarni za gradnjo svojih individualnih domov. Z dovolilnico in s plačanim
računom so graditelji hiš lahko pripeljali naloženo skozi vratarja. Tako pot
je ubral tudi organizator za prevoz našega razpela iz železarne. Na traktorski prikolici je bilo naloženo betonsko
železo, na železo pa je bil položen križ,
pokrit s plahto. Tako je bilo dogovorjeno in tudi skrito očem. Čas prevoza
je bil določen in dogovorjen, ampak ko
pride voznik s traktorjem do vratarja,
pokaže zahtevane papirje za odvoz
iz železarne, takrat pa pristopi še en
vratar, ki se mu zdi čudno, zakaj je betonsko železo pokrito. Odkrije ponjavo,
pod njim pa zagleda križ s križanim.
Sledi alarm, vse do direktorja Klančnika. Takrat je bila še stara uprava.
Direkcija je bila blizu, sestal se je sam
vrh z odgovornimi. Prisoten je bil tudi
g. Polanc, ki se je čutil odgovornega
za vse to, kar se je dogajalo in zgodilo.
Spomnil je direktorja Klančnika na srečanje in pogovor v kavarni in bilo mu je
jasno, za kaj gre. Takoj se je znašel in
rekel: »Seveda vem, to je za tisto obeležje na grobu talcev.« Zadevo je uredil
Homan, ki je bil pristojen za te zadeve.
Vse se je dobro končalo v zadovoljstvo
enih in drugih. Tako nekako se je končala pot križa, ki stoji pri Sv. Neži.
Pa še o križu na stolpu farne cerkve sv.
Egidija ...
V 80-ih letih se je gospod Jaroš Kotnik
lotil obnove farne cerkve Svetega Egi-
dija. Predvsem zvonika. Stara kritina
je bila dotrajana. Zamenjali naj bi jo z
bakreno pločevino, prav tako križ na
vrhu zvonika. Pristojni so mu svetovali,
da mora biti križ iz nerjavnega jekla ulit
ali kovan. Pozanimal se je v železarni,
kjer so mu rekli, da naj se za dovoljenje
dogovori s sekretarjem ZK. Sekretar je
bil Ravenčan, prisluhnil je prošnji in želji gospoda Jaroša, nato pa rekel: »Fabrika je naša, cerkev je naša in tudi križ
bo naš.« Tako se je tudi zgodilo – bili
so že drugi časi.
Križ je bil ulit v livarni po modelu, ki je
bil izdelan v modelni mizarni. Izdelava
je bila zelo zahtevna zaradi konstrukcije. Po litju so se deli krivili. Litje so
ponavljali in v čistilnici ga jim je uspelo
poravnati. Križ, ki ga lahko vidimo na
stolpu cerkve sv. Egidija, je sestavljen
iz štirih delov, kot štirje trikotniki. Kvadratni profili so sestavljeni, speti z
vijaki, višina križa je nad dva metra in
ulit je iz nerjavnega jekla. Kolikor mi
je znano, je bilo to darilo takratnega
TOZD-a Jeklolivarne.
Prav je, da imamo spoštljiv odnos do
naše kulturne dediščine, kamor spadajo tudi sakralni spomeniki in spomeniki našim rodoljubom.
VELIK MOŽ NAŠEGA MESTA
Piše: Iveta Kuserbanj-Gradišek
Umrl je Ivan Gradišek, velik mož našega mesta. Bil je glasbenik in dirigent, glasbeni pedagog, predvsem pa
Človek z veliko začetnico.
Bil je človek plemenitih načel, v katera je verjel, jih živel in širil med ljudi
okrog sebe. Načel, ki morebiti najbolje predstavljajo Ivana Gradiška kot
osebnost, ki je med ljudmi in v njih kot
posameznikih pustila lep in neizbrisen
pečat.
Mladim je pogosto položil na srce: »Kar
ni težko, ne more biti lepo«. Sliši se zares preprosto, a velikokrat pozabimo
na to misel prav tedaj, ko bi jo najbolj
potrebovali pred očmi, ko se soočimo z
izzivi, ki od nas zahtevajo veliko, mogoče celo več, kot menimo, da zmoremo. Ivanu Gradišku tovrstno lepih
dosežkov ni manjkalo, začenši s pri84
Dirigent Gradišek, 24. 5. 1989
dobitvijo formalne glasbene izobrazbe
v izrazito kovinarski družini in železarskem okolju, ureditvijo delovanja
takrat majave Glasbene šole Ravne,
vzpostavitvijo pregledno in natančno
urejenega notnega arhiva orkestra, ki
je bil vzor daleč naokoli, ustanovitvijo
Mladinskega orkestra Glasbene šole
… pa vse do brezštevilnih uspešnih in
odmevnih nastopov, ki jih je izpeljal s
svojimi učenci in z orkestri. Nikoli ni šlo
hitro in nikoli zlahka, a Ivan je zmogel z
voljo, vztrajnostjo, znanjem in s srcem
prehoditi mnoge zavite in težke poti
do lepih trenutkov. Še več, znal je prek
trnja do zvezd pripeljati tudi mnoge
mlade ljudi in jih s tem pospremiti na
poti, ki v življenju pripeljejo do cilja.
»Vsak ne more biti učitelj,« je rad govoril in nadaljeval: »Kdor hoče postati
učitelj, mora najprej biti človek.« Ivana
Gradiška so imeli njegovi učenci radi.
Radi so ga imeli prav zato, ker je bil
zanje najprej človek, šele nato učitelj.
Strog, dosleden in pošten, z enakimi
pravili za vse in hkrati potrpežljiv, sočuten in duhovit. Radi so ga imeli zato,
ker jim je znal razumljivo in nevsiljivo,
»sempre allegro, un poco serioso, ma
non troppo«, približati lepote glasbenega sveta in jih tenkočutno voditi
skoznje ter jim odkrivati čarobnost, ki
se skriva med notami in takti. Radi so
ga imeli zato, ker so čutili, da jim iskreno in nesebično podarja del sebe ter
svojo ljubezen do glasbe.
»Omnia mea mecum porto,« pravi star
rimski rek. »Vse svoje nosim s seboj.«
Tudi Ivan Gradišek se je tega držal, a
vsega svojega ni nosil le zase, temveč
predvsem za druge. Vse življenje se
je razdajal. Podarjal je koščke svojega
srca in duše svojim najdražjim, svojim
učencem, prijateljem in znancem. Največji kos je namenil glasbi, ki je bila bit
njegovega življenja. Ko je potreboval
košček srca zase, pa mu je koščkov
zmanjkalo.
Bil je človek, ki je v vseh in vsem videl le dobro. Svoj pečat je pustil prav
v vsakem človeku, ki ga je imel čast
spoznati, svetu glasbe pa je zapustil velikansko zapuščino, ki bo ostala
večno.
Ivan Gradišek je bil dober starejši
brat, ljubeč soprog in oče ter najboljši
dedek. Umrl je, a ni odšel. Podarjeni
koščki njegovega srca in duše bodo v
vsakem od nas ostali za vedno.
Tam, na drugi strani mavrice, razveseljuje s svojim prešernim smehom,
srčnostjo, dobroto in znanjem. Pod
njegovo taktirko pa bo glasba angelov
odslej zvenela še bolj ubrano, lepše,
prav nebeško.
Novost v Glasbenem direndaju
Program zvočni vrt ponuja zvočne masaže s kristalnimi
in himalajskimi pojočimi posodami
Piše: MAJA OCEPEK, uni. dipl. prof. glasbe
Poleg zvočne masaže z gongom v programu Zvočnega vrta od decembra
dalje izvajamo tudi masaže s himalajskimi in kristalnimi pojočimi skledami.
Zvočna masaža s himalajskimi pojočimi skledami je oblika regeneracije,
stara tisočletja. Pojoče posode so ponavadi narejene iz zlitin petih do sedmih kovin: zlata (Sonce), srebra (Luna),
živega srebra (Merkur), bakra (Venera),
železa (Mars), kositra (Jupiter) in svinca (Saturn). Vsaka kovina ima poseben
zven harmoničnih tonov in nadtonov,
razmerja med kovinami v skledi pa
vplivajo na kakovost zvoka, le-ta pa
odzvanja v razmerju zlatega reza, ki ga
poznamo kot razmerje lepote in harmonije v naravi.
Kristalne sklede so narejene iz kremenovega peska, čistega naravnega
kvarca. Tudi mi imamo v telesu kristalno strukturo, zato hkrati z vibracijo
posode vibrira tudi naše telo.
Vsak človek je inštrument in simfonija,
je vibrirajoče telo, zato z lahkoto sprejema zvok kot most med energijskim
in materialnim svetom, uporablja ga
za regeneracijo in zdravljenje ter za
transformacijo zavesti in pomlajevanje.
Zvočna sprostitvena masaža s himalajskimi pojočimi posodami je zvočna
terapija, pri kateri se posode položijo
na telo. Zvočni terapevt posode pola-
ga po telesu in jih vodi v smeri meridijanov, hkrati pa na njih igra z maleto. Tako vibracijo zvoka ne le slišimo,
temveč jo sprejemamo in občutimo po
telesu, saj zvok potuje po meridijanih,
krvnih žilah in limfnih poteh. Zvočna
vibracija zavibrira celice, jih očisti preteklih blokad, napolni z novo frekvenco
ter jih spravi v ravnovesje in harmonijo. Pomirjajoči zvok nas pelje v globoko
fizično, mentalno in duševno sprostitev. Takšno sproščanje poskrbi za notranjo harmonijo, poveča se življenjska
energija, olajša ali sprosti se stresni
element, strah, žalost. Posledično se
prebuja in krepi tudi sposobnost telesa do samozdravljenja in vzdrževanja
imunskega sistema.
85
V glasbenem Direndaju smo vse
programe, ki sledijo liniji zvočnega
sproščanja, poimenovali
ZVOČNI VRT.
Ti programi so naslednji:
• Gong in zvočna sprostitev za
nosečnice
• Zvočna zazibalka za dojenčke
in mamice
•
•
•
•
Gong in zvočna sprostitev
za otroke s posebnimi
potrebami
Gong in zvočna sprostitev za
otroke in starše
Sprostitev z masažo zvoka
kristalnih in himalajskih
pojočih skled
Bachovi cvetni plesi in plesi za
naravo
Urnik Zvočnega vrta:
PONEDELJEK
SREDA PETEK SOBOTA 9.00–12.00
9.00–12.00
17.00–19.00
9.00–12.00
Pri nas lahko naročite tudi darilne
bone. V mesecu decembru nudimo
prvim 10 udeležencem zvočne
masaže 50 % Popust. (041/673-916)
Solna hiša Solineja
Piše: Jana Ogris
»Življenje je polno čudežev, kot so
na primer modro nebo, sončni žarki,
otroške oči. Zelo lahko uživamo tudi
v našem dihanju – jaz v njem uživam
vsak dan. Mnogi ljudje pa začnejo ceniti
radosti dihanja šele, ko dobijo astmo ali
imajo zamašen nos.«
Thich Nhat Hanh
Hiter tempo življenja, pomanjkanje
prostega časa in stres so mnogi od
dejavnikov, ki nas izčrpajo in nam
vsakdan naredijo prenaporen.
V mesecu decembru odpira na Koroškem svoja vrata solna hiša Solineja,
ki vam bo v vaše življenje prinesla novi
val energije in sprostitve.
V naših prostorih vam ponujamo solno
terapijo – haloterapijo, katere namen
je odpravljanje in lajšanje težav z dihanjem, bolezni kože ter številnih alergij.
To je učinkovita in popolnoma naravna metoda zdravljenja brez stranskih
učinkov.
Solna terapija se izvaja v solnih sobah,
ki je imitacija naravne solne jame. Zrak
je napolnjen z aerosolom, ki ga ustvari
86
halogenerator, ki pošilja majhne delce
aerosola v prostor in tako ustvarja mikroklimo naravnih solnih jam.
Solna terapija je klinično preizkušena
metoda, ki nima škodljivih učinkov na
telo, saj ne vsebuje nobenih kemičnih
sestavin. Aktivira razstrupljanje telesa in krepi imunsko odpornost.
Primerna je za odrasle in otroke od
prvega leta dalje. Namenjena je vsem,
ki imajo težave z dihali (astma, sinusitis, bronhitis …), s kožo (alergijski dermatitis, vnetja kože, luskavica, celulit
…), pogosta vnetja ušes (otitis),virozne
infekcije, angine, alergije (seneni nahod …).
Priporoča se tudi športnikom pred in
po tekmah, pevcem pred in po nastopih, ljudem, ki trpijo zaradi nespečnosti ter seveda vsem, ki se želijo sprostiti
po napornem dnevu v prijetni atmosferi in sproščujoči glasbi.
Solna terapija se izvaja v kombinaciji s
kromoterapijo, kjer z barvami vplivamo na telesno in duševno zdravje, kar
še dodatno pripomore k odpravljanju
zdravstvenih težav.
Solna terapija za odraslo osebo traja 40 minut, za otroke 20 minut in je
enakovredna enemu do dveh dni bivanja ob morju.
Ljudska modrost o soli:
Obstajajo številne anekdote, povezane z
belim zlatom, a v prenesenem pomenu
se v teh kriznih časih ne moremo izogniti
reku, da je dobro pri sprejemanju odločitev imeti vsaj malo »soli v glavi.«
Vljudno vabljeni v naše prostore v
mesecu decembru (predvidoma od
12.12.2014 naprej) na ogled in posvetovanje o terapijah. Deležni boste
otvoritvenih popustov in možnosti
nakupa darilnih bonov za vaše najbližje ter jim tako podarite zdravje ob prihajajočem novem letu.
Solna hiša Solineja
Ditingerjeva 6a (Center Guštanja)
Ravne na Koroškem
t: 041 983 291 (Jana)
e: [email protected]
Solni pozdrav!
Skozi Blažev objektiv
Dobili smo novo srednjo šolo.
(foto: Blaž Kajzer)
“Fajglov Rihi" – Rihard Pfeil.
(foto: Blaž Kajzer)
Turške šance
Piše: Mirko Osojnik, risba: Janko Sušnik
Mežiška dolina ima mnogo
zgodovinskih ter kulturnih
spomenikov in naravnih
znamenitosti, med njimi pa
so še vedno najmanj znane
TURŠKE ŠANCE (iz nemščine: Shanze = okop, utrdba).
Gre za sistem utrdb proti
turškim vpadom na Koroško, ki je nekdaj segal čez
vso dolino, od Guštanja do
Uršlje gore.
Konec 19. stoletja, ko so bile še bolje
ohranjene, sta jih podrobno popisala
prof. J. Rainer in konservator M. Much.
Na jugu se turške šance prično pol ure
hoda nad nekdanjim dvorcem Šrotnek
z okroglim okopom, ki je sploščen v
sredini, od zunaj pa obdan z jarkom in
nasipom. Na drugem podobnem okopu je postavljena gotska cerkev sv.
Mohorja in Fortunata v Podgori. Stari
Šratnekar je menda pripovedoval, da
je zahodno od jarka v globini enega
metra naletel na široko tlakovano cesto in posrebreno turško podkev. Cesto je seveda zasul, podkev pa predal
Zgodovinskemu društvu za Koroško
v Celovcu. Trije, malo manjši okopi so
od cerkve naprej do Preškega Vrha.
Najlepši in najzanimivejši pa je okop
na samem Prežihovem vrhu. V sredini
je ta okop sploščen, štirioglat v tlorisu
ter obdan z dvema jarkoma in dvema
nasipoma. Iz tega okopa spet izhajata
proti jugu in severu dva jarka. Južni je
krajši in se konča že na sosednji njivi,
severni pa se nadaljuje v smeri do Raven ter nas pripelje do kmetije Pohilen
k drugemu štirioglatemu okopu. Po
kratki desetminutni hoji napravi jarek
v smeri proti Javorniku ovinek in obkoli manjši okop, ki ga je obdajal jarek
s treh strani. Kakih 300 korakov proti severu je v gozdu zadnji, že deveti
okop, z zelo strmim pobočjem.
Vremenski vplivi, motike in plugi so do
današnjega dne ponekod že temeljito
spremenili videz nekdanjih obrambnih utrdb, zato niso več tako dobro
vidne, kot so bile pred dobrimi sto
leti, a tudi danes jih z bistrim očesom
87
Janko Sušnik:
Turške šance nad Guštanjem.
Prevalje 2002.
še vedno zlahka najdemo. Ravensko
turistično društvo (?) je poskrbelo na
samem vrhu na cesti proti Pohilenu
za informativni tabli, ki na dveh mestih opozarjata, da je tu v bližini »Turška šanca«.
Naše turške šance so osrednje zemeljske ljudske utrdbe v Mežiški doli-
ni, niso pa edine. Podobni okopi so tudi
na dravski terasi pod cesto DobravaČrneče, pri kmetiji Gradišnik na Jamnici nad Poljano in nad Črno na prelazu
pod Javorjem. Kakšne so bile turške
šance, ne moremo vedeti, domnevamo pa lahko, da je bil prostor med posameznimi okopi prepleten z vejevjem
v plotove, t. i. palisade, prav tako tudi
prostor ob jarkih med posameznimi
okopi, ki so imeli vlogo stražarnic. Tu
so torej takrat prežali na Turke. Ali ste
vedeli, da je ime Prežihove domačije izšlo prav iz tega korena: Prež-ek,
Prež-ih = prežati (na Turke)? Etnolog
prof. Franjo Baš je celo prepričan, da
so turške šance tiste ljudske utrdbe,
kjer so takratni prebivalci naše doline
krvavo odbijali turške vpade pod vodstvom plačanih poklicnih stražnikov in
se tako nevede urili in preizkušali za
velike borbe kmečkih uporov.
Vir:
Franjo Baš: Turške šance pri Kotljah,
Koroški fužinar, št. 7–12, 1954,
str. 17–18.
PODIVJANA MEŽA JE
PRED 50 LETI GROZILA RAVNAM
Piše: Mirko Osojnik, fotografije: Franci Kamnik
V drugem delu oktobra 1964 je v Mežiški dolini cel teden lilo kot iz škafa.
Pohlevna Meža, edina reka v naši dolini, je zato začela nevarno naraščati. 24. oktobra pa so se začele kazati
posledice poplave tudi na Ravnah in
»fabriški« gasilci so dobili znak za
rdeči alarm.
V nevarnosti so bili Meži najbližji obrati in objekti: hala mehanične delavnice, energetski most in most ob
metalurški šoli ter hala kovačnice in
valjarne. Ob mehanični delavnici je
narasla Meža začela odnašati breg,
zato so jo delavci začeli utrjevati z
jeklenimi bloki in starim železjem.
Prevozni most ob metalurški šoli pa
so gasilci utrdili z betonskimi kvadri
ob obeh bregovih.
88
1
2
3
89
V noči s 24. na 25. oktober je bila
situacija najbolj kritična, saj je tam
nekje med polnočjo in 4. uro zjutraj Meža dosegla največjo višino.
Halo mehanične delavnice so s pravočasnimi zavarovalnimi ukrepi rešili, preprečili pa so tudi to, da bi se
zrušil energetski most. Obenem so
zavarovali tudi dragocene aparature in stroje v OTKR, ki bi jih narasla
voda, če jih le dosegla, gotovo uničila.
Vodo iz obratov valjarne, kovačnice
in OTKR so prizadevni gasilci morali črpati neprekinjeno, zato so dobili
prepotrebno pomoč še iz sosednjih
krajev: iz Dravograda, Kotelj in s Prevalj. Podivjana Meža pa je prekinila
kable, vodovode in kisikovode, zato je
železarna kljub vsemu morala prenehati z obratovanjem.
Vzdrževalci so pohiteli z delom in
usposobili najprej topilnico, za njo pa
tudi mehanično, kovačnico in valjarno. Tako je čez dobre tri dni, 28. oktobra 1964, naša »fabrika« ponovno
100-odstotno delovala!
Posledice poplave pa je občutil tudi
spodnji, stari del našega mesta. Podivjana reka Meža je zalila celotno
okolico sedanje Veleblagovnice TUŠ
in tudi spodnji del Prednikove hiše
pod cerkvijo sv. Egidija. Velika oktobrska poplava je zalila tudi dobršen
del Malgajeve ulice in vrtove blizu se-
4
5
90
6
danjega Elektra Oprešnik.
Znani ravenski fotograf gospod Franci
Kamnik je s svojim objektivom posnel
te, za naš kraj bolj redke prizore, saj
nas stoletne vode na srečo obiščejo
res bolj poredko, in tako ohranil zanimive fotografske dokumente za naše
zanamce. V fototeki Muzeja Ravne
je to je le eno od številnih zanimivih
ohranjenih poglavij o živahnem utripu
naših krajev v zadnjih stopetdesetih
letih.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Meža poplavlja okolico Veleblagovnice TUŠ.
Z železjem utrjen desni breg Meže
ob mehanični delavnici.
Gasilci branijo prevozni most pri metalurški šoli.
Podivjana Meža ogroža Prednikovo hišo.
Tudi vrtovi pri Oprešniku so že poplavljeni.
Še enkrat naši hrabri gasilci!
91
Stare »fabriške« razglednice
RAVENSKI
RAZGLEDI
Glasilo Občine
Ravne na Koroškem
leto:
2014
številka:
12
izdajatelj:
Zavod za kulturo, šport,
turizem in mladinske
dejavnosti Ravne na Koroškem
zanj: Miran Mlakar
uredniški odbor:
Saša Jelen,
Miran Mlakar,
Mirko Osojnik,
Petra Podjaveršek,
Rok Šater in
Bojana Verdinek
koordinator:
Rok Šater
reklamni oglasi - trženje:
Rok Šater,
[email protected],
031/362-009, 02/82-21-219
odgovorni urednik:
Mirko Osojnik
Za verodostojnost
posameznih prispevkov
odgovarjajo njihovi avtorji.
jezikovni pregled:
Bojana Verdinek
fotografija na naslovnici:
Sebastijan Oblak
oblikovanje:
Atelje jk, Jasna Kalčič Rajzer s.p.
tisk:
ZIP Center d. o. o.
naklada:
4.500 izvodov
Glasilo je vpisano v razvid
medijev pri Ministrstvu za
kulturo RS pod zaporedno
številko 750.
Ravne na Koroškem,
december 2014
zgoraj:
Ravne (Koroška): tovarna, grad,
zal. Leon Klagenfurt, 1904
v sredini:
Jeklarna na Ravnah grofov Thurn,
zal. Vinzenz H. Brundula, okoli 1916
spodaj:
Jeklarna Ravne,
zal. Valentin Samic, 1924
Fotografije so v lasti fototeke Koroškega
pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne.
92
12
`