Program dela služb in program izvajanja dodatnih programov za

PRILOGA ŠT. 1
K FINANČNEMU NAČRTU
DOMA DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE
ZA LETO 2014
I. PROGRAM DELA SLUŽB
ZA LETO 2014
II. PROGRAM
DODATNIH PROGRAMOV
ZA LETO 2014
Februar 2014
I.
PROGRAM DELA SLUŽB ZA LETO 2014
1
1. SOCIALNA SLUŽBA (SS)
Naloge socialne službe in plan dela za leto 2014 se bo v primerjavi s prejšnjimi leti
razlikoval predvsem v prizadevanju k čimprejšnjemu zmanjševanju kapacitet po odprtju
enote v Slov. Bistrici decembra lani in prekategorizaciji sob tako, da bomo kapaciteto v
Poljčanah zmanjšali na 230 mest.
Druga naša ključna naloga v letu 2014 je sistematično preverjanje evidenc, zabeleženih
v osebnem kartonu stanovalcev, predvsem ugotavljanje dosegljivosti svojcev.
Ostale naloge, ki so bile zapisane v dosedanjih planih, ostanejo podobne ali enake. Tudi
v letu 2014 bo naša prva naloga spoštovanje človekovih pravic in človekovega
dostojanstva naših uporabnikov, omogočanje enakega dostopa do storitev, upoštevanje
proste izbire pri vključevanju v dejavnosti, individualna obravnava in prilagajanje
storitev potrebam posameznika. Posebej bomo spoštovali načelo dogovarjanja z
uporabniki in njihovimi svojci za vse tisto, kar je pomembno za življenje posameznika v
domu. Načelo dogovarjanja bomo dosledno upoštevali tudi pri urejanju različnih zadev
na področju socialnega varstva in uveljavljanja pravic posameznikov.
Pri delu bomo še naprej uporabljali uveljavljene metode in osvojene veščine socialnega
dela. Prizadevali si bomo za čim boljšo medsebojno koordinacijo dela in sodelovanje z
drugimi službami v zavodu in izven njega ter se povezovali na lokalni in regionalni ravni.
Še naprej bomo nudili mentorstvo študentom na redni in počitniški praksi v našem
zavodu.
1. Pri delu s stanovalci in njihovimi svojci oziroma skrbniki bomo nadaljevali
dosedanje delo in sicer:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
dajali bomo še večji poudarek postopku priprave uporabnika in njegovih svojcev
na sprejem v zavod;
po potrebi bomo opravljali obiske na domu v cilju čim boljše priprave za sprejem;
okrepili bomo individualno delo s stanovalci in jim s tem pomagali pri
premagovanju spremembe življenjskega okolja;
motivirali jih bomo za vključevanje v interesne skupine in v družabno in kulturno
življenje;
stanovalce bomo spodbujali, da ohranjajo stike z domačim okoljem in jim pri tem
pomagali;
svojce in stanovalce bomo spodbujali k aktivnemu sodelovanju pri kreiranju
domskega življenja;
organizirali bomo informativne sestanke za stanovalce, enkrat mesečno po
oddelkih;
sodelovali bomo na informativnih srečanjih s svojci oziroma skrbniki novo
sprejetih stanovalcev;
skupaj z delovnimi terapevtkami bomo sodelovali pri realizaciji bogatega
kulturnega in družabnega življenja;
• prisluhnili bomo individualnim potrebam stanovalcev in spoštovali njihovo
individualnost, integriteto ter spoštovali njihove pravice; po možnosti bomo
ugodili njihovim predlogom in zahtevam;
• nadaljevali bomo z izvajanjem dodatnih programov dela s stanovalci in
njihovimi svojci.
2
2. Delo v lokalni skupnosti in širše:
• ohranili bomo povezanost z društvi in organizacijami v lokalni skupnosti in se
še naprej trudili, da v programe, ki jih v zavodu izvajamo, vključimo več
zunanjih sodelavcev;
• nadaljevali bomo s sodelovanjem z OŠ Poljčane in srednjimi šolami in še
naprej delali na medgeneracijskem povezovanju in integraciji naših
stanovalcev v lokalno skupnost;
• povezovali se bomo z zavodi v regiji (z CSD, domovi in bolnišnicami);
• še naprej bomo učna baza Fakultete za socialno delo; nudili bomo strokovno
pomoč in mentorstvo študentom fakultete in sodelovali v projektih, ki jih
fakulteta izvaja na področju lokalne skupnosti ter zagotavljali mentorstvo
socialni delavki – pripravnici;
• nenehno bomo skrbeli za odpiranje institucije zunanjemu okolju, povezovali
se bomo s svojci in prostovoljci in jih motivirali za vključevanje v domsko
življenje.
3. Vodenje evidenc in postopkov po Pravilniku o postopkih pri
uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva:
• Program DOMIS nam ponuja urejeno vodenje evidenc, tudi v letu 2014 bomo
sodelovali na dodelavi le tega;
• nadaljevali bomo z nalogo sprotnega preverjanja podatkov svojcev oziroma
skrbnikov stanovalcev;
• nudili bomo pomoč in svetovanje pri priskrbi novih osebnih dokumentov
stanovalcem;
• sproti bomo dopolnjevali informativno gradivo za naše uporabnike in njihove
svojce;
• obnovili bomo informativno gradivo dodatnih programov, ki jih izvajamo;
• v skladu s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega
varstva bomo sodelovali v Komisiji za sprejem, premestitev in odpust
stanovalcev.
4.
•
•
•
Timsko delo:
nadaljevali bomo izdelavo in evalvacijo individualnih načrtov dela s stanovalci;
prizadevali si bomo za profesionalen in strokovni pristop k timskemu delu;
prizadevali si bomo za delo v projektnih skupinah ter na ta način združevali
strokovno znanje in moč skupinskega timskega dela.
Poleg navedenega se bomo udeleževali strokovnega izobraževanja v zavodu in izven
njega, sodelovali bomo s Socialno zbornico, Aktivom socialnih delavcev pri SSZS,
Fakulteto za socialno delo in svoje izkušnje in primere dobre prakse predstavljali na
različnih seminarjih in izobraževanjih.
Pripravila:
Stanija Ivajnšič, mag.soc.dela
2. SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE (SZNO)
V SZNO bomo zaposleni izvajali storitve zdravstvene nege in oskrbe, fizioterapije in
delovne terapije za stanovalce in jim s tem zagotavljali kakovostno bivanje v Domu.
3
Naloge zdravstvene nege in oskrbe so krepitev in ohranjanje zdravja, pomoč
stanovalcem pri doseganju neodvisnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti,
sodelovanje v procesu zdravljenja in rehabilitacije.
1. ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA
Storitve zdravstvene nege in oskrbe izvajajo diplomirane medicinske sestre, zdravstveni
tehniki, bolničarke ter oskrbovalke glede na stanovalčeve potrebe po podpori ali
celovitem izvajanju storitev, vezanih na 14 temeljnih življenjskih aktivnosti po Virginii
Henderson. Obseg in število storitev sta odvisna od zdravstvenega stanja posameznega
stanovalca, njegovih psihičnih in fizičnih zmožnosti ter porabe časa osebja in zajemajo:
• načrtno opazovanje, ocenjevanje in spremljanje zdravstvenega stanja
stanovalcev po procesni metodi dela,
• zagotavljanje dobrega počutja, občutek varnosti, pripadnosti in spoštovanja,
• spodbujanje k lastni aktivnosti in največji možni meri samostojnosti,
• ohranjanje in spodbujanje socialnih odnosov,
• velika mera razumevanja in umirjene podpore,
• vodenje in nadzor,
• pomoč, izvajanje dnevnih aktivnostih (gibanje, osebna higiena, oblačenje,
spanje in počitek, odvajanje, prehranjevanje),
• zagotavljanje inkontinenčnih pripomočkov v skladu s predpisi ZZZS,
• zagotavljanje, razdeljevanje zdravil in nadzor nad jemanjem,
• izvajanje medicinsko tehničnih posegov po naročilu zdravnika,
• urejanje specialističnih pregledov v drugih zdravstvenih ustanovah,
• zagotavljanje spremstva na specialistične preglede,
• sodelovanje s svojci in skrbniki stanovalcev.
S storitvami oskrbe bomo glede na kategorijo oskrbe stanovalcem zagotavljali
naslednje:
• bivanje v ogrevanih, vzdrževanih in po potrebi tudi dodatno opremljenih
sobah (bolniška postelja, trapez, blazina za preprečevanje RZP, medicinsko
tehnični pripomočki v skladu s predpisi ZZZS),
• primerno prehrano, diete, pomoč pri hranjenju,
• pranje in likanje osebnega perila,
• vzdrževanje skupnih prostorov,
• stalna skrb za osebno higieno (umivanje, kopanje, britje, striženje nohtov),
• pomoč pri oblačenju, slačenju, obuvanju, sezuvanju,
• pomoč pri vstajanju in hoji,
• urejanje postelje in menjava posteljnine, brisač,
• priprava in serviranje napitkov,
• pomoč pri posedanju na invalidski voziček, transfer,
• vzdrževanje ortopedskih in drugih pripomočkov,
• pomoč pri menjavi inkontinenčnih pripomočkov pri inkontinenci blata in urina.
Pri svojem delu s stanovalci bomo upoštevali individualnost na osebni in družinski ravni
in stanovalčeve pravice ter želje in pričakovanja.
Stanovalce in njihove svojce bomo aktivno vključevali v proces preprečevanja oziroma
reševanja težav, stanovalcem bomo dajali možnost izbire v negovalnem procesu. Skrbeli
bomo za psihično in fizično ugodje stanovalcev, zagotavljali bomo kontinuiteto v
zdravstveni negi in oskrbi.
4
1.1. Sestanki s stanovalci
Mesečno se bodo vodja SZNO in vodje DE, skupaj s socialno delavko, udeleževale
sestankov s stanovalci na oddelkih. Seznanjale jih bodo z novostmi na področju dela in
na posameznem oddelku ter sodelovale pri reševanju morebitnih težav. V okviru
zdravstvene vzgoje bodo opozarjale na način življenja s kroničnimi obolenji in aktivnosti
za ohranjanje zdravja.
1.2. Delo s študenti
V letu 2014 bomo v Domu sprejeli študente Visoke šole za zdravstvene vede iz Slovenj
Gradca, Visoke zdravstvene šole Celje in Novo mesto ter dijake Srednje zdravstvene in
kozmetične šole Maribor. Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je učna baza tudi za študente
Visoke šole za zdravstvo Jesenice.
V Domu bodo opravljali praktično usposabljanje pri delodajalcu za poklic zdravstveni
tehnik in poklic bolničar negovalec dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole
Maribor. Dijakom Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor bomo omogočili
opravljanje izbirne vsebine s področja zdravstvene nege starostnika v obsegu 36 ur v
šolskem letu.
Študente in dijake bodo spremljale koordinatorica in mentorice v domu, ki bodo s
področja mentorstva pridobivale nova znanja.
1.3. Izobraževanje
Udeležili se bomo izobraževanj po planu izobraževanja za leto 2014 v Domu in izven
Doma. Predstavniki proizvajalcev pripomočkov za izvajanje zdravstvene nege in oskrbe
nam bodo po dogovoru v zavodu brezplačno predstavili praktično uporabo le– teh.
Spremljali bomo novosti na področju stroke zdravstvene nege in jih uvajali v delovni
proces.
Nadaljevali bomo s pripravo in izvajanjem vsebin za interna izobraževanja z različnih
področij dela v SZNO ter pripravo standardov in navodil za delo.
1.4. Sestanki s svojci stanovalcev
Sodelovali bomo na sestankih za svojce stanovalcev ter na sestankih svojcev novo
sprejetih stanovalcev predstavili vsebino dela službe ter druge pomembne informacije
za dobro počutje stanovalcev. S svojci bomo v stiku vse leto pri urejanju spremstva za
stanovalce na specialistične preglede, nabavi pripomočkov in zdravil, posredovanju
informacij o stanovalcih v okviru pristojnosti. Sodelovanje s svojci stanovalcev ima vse
večji pomen pri reševanju številnih težav, ki jih lahko uspešno rešujemo le na tak način.
Pogosto svojci potrebujejo več podpore pri prilagajanju na domsko življenje njihovega
bližnjega kot naši novi stanovalci.
1.5. Programska oprema
V letu 2014 bomo aktivno in konstruktivno sodelovali na delavnicah o informacijskem
sistemu za domove v Sloveniji, DOMIS. Pričakujemo manj težav, s katerimi smo se
srečevali v preteklem letu. Več let že potekajo številne aktivnosti za spremembo meril
za razvrščanje v kategorijo zdravstvene nege.
1.6. Zaposlitev delavk iz programa javnih del v SZNO
V januarju 2013 so se zaposlili delavke in delavci iz programa javnih del. Seznanili smo
jih s potekom delovnega procesa, tako da so se lahko tudi sam v okviru svojih
pristojnosti čim prej vključili. Za službo in Dom ima program velik pomen, saj kadrovski
normativi ne omogočajo osebju časa za druženje, pogovor s stanovalci in spremstvo.
5
Delavci iz programa pogosto posredujejo pomembne informacije iz razgovorov ob
druženju s stanovalci.
1.7. Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb
Člani Komisije za preprečevanje in obvladovanje okužb bodo spremljali novosti na tem
področju glede predpisov za preprečevanje in obvladovanje okužb v zavodu. Velik
poudarek bo tudi pri nadzoru upoštevanja navodil za kohortno izolacijo zaradi
nameščanja stanovalcev v njihove sobe po zdravljenju v bolnišnici (v primeru okužbe z
MRSA, ESBL, VRE…). V teh primerih bomo sprotno seznanjali tudi svojce vseh
stanovalcev v sobi s postopki ob obisku. Pripravili bomo tudi izobraževanja za zaposlene
in svojce v okviru Programa za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.
1.8. Program dela na 2 B oddelku
Temeljno poznavanje stanovalcev je osnova za učinkovito ravnanje in zagotavljanje
ustrezne oskrbe in pomoči. Cilji bodo usmerjeni v:
• vzpostavitev občutka lastne vrednosti,
• socialno vključevanje,
• prebujanje občutkov zaupanja do zaposlenih in sostanovalcev,
• spodbujanje aktivnega življenja v skupnosti,
• izboljšanje verbalne in neverbalne komunikacije,
• preprečevanje umika v životarjenje,
• izboljšanje zmožnosti za hojo in telesno dobro počutje.
Največji poudarek bomo namenjali izvajanju dnevnih aktivnostih (pomoč in vzpodbuda
pri negi zgornjega dela telesa in oblačenju, pomoč in vzpodbuda pri hranjenju,
vzpodbuda k čim večji samostojnosti pri izvajanju vseh življenjskih aktivnostih) in
izvajanju dnevno planiranih delavnic.
Aktivnosti bomo prilagajali koledarskemu razporedu pomembnih praznikov, kulturno
pogojenih običajev in letnemu času. Izvesti bomo skušali čim več aktivnosti, seveda v
kolikor nam bo to omogočilo zdravstveno stanje in trenutna razpoloženost stanovalcev
2B oddelka.
Planirane aktivnosti so naslednje:
• skupinske delavnice, ustvarjalne, molitvene, kuharske, bralno-miselne, glasbene,
• dnevne gibalne aktivnosti,
• obeleženje praznikov kot so 8. februar, Valentinovo, 8. marec, Materinski dan,
• izdelovanje pustnih mask in sodelovanje na pustni prireditvi v Beli dvorani,
• načrtovani sprehodi v naravi in izvedba posameznih delavnic v domskem parku
ali utici,
• barvanje in uporaba različnih barv na različnih podlagah,
• izdelovanje trgank in praskank,
• ustvarjanje motivov iz različnih plodov (koruza, fižol, riž, ječmen),
• pogovorne ure, različni tematski sklopi,
• sestavljanje različnih zgodb iz videnih fotografij,
• sodelovanje pri aktivnostih, ki se izvajajo na delovni terapiji,
• obiskovanje raznih prireditev, nastopov pevskih zborov, dramskih skupin,
• medgeneracijsko sodelovanje z otroki vrtca Poljčane,
• mesečni obiski g. župnika na molitveni skupini,
• sodelovanje pri verskih obredih v kapelici doma,
• sodelovanje z različnimi tematskimi delavnicami na suportivni skupini,
• ogledi različnih slovenskih filmov v Beli dvorani,
• sodelovanje pri osrednji prireditvi Dan doma,
6
•
•
•
•
•
•
•
priprava in sodelovanje na tradicionalnem pikniku Doma,
sodelovanje pri postavitvi klopotca, trgatvi in martinovanju,
sodelovanje in priprava na kostanjev piknik v domskem parku,
srečanje z božičkom in obisk božičnega koncerta v Beli dvorani,
priprava na silvestrovanje in sama izvedba v jedilnici Doma z glasbo,
prosto časovne aktivnosti (družabne igre, sodelovanje na tomboli, športne
aktivnosti),
individualna obravnava stanovalcev.
Prisotnost stanovalcev pri vseh aktivnostih bomo dnevno evidentirali na posebnih
obrazcih in v računalniški program storitev delovne terapije. Pri izvajanju plana
sodelujejo delovni inštruktor v sodelovanju z delovno terapijo in zaposleni na oddelku. S
planiranim načinom dela bomo stanovalcem z demenco omogočili kakovostno in
dostojno bivanje v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane.
1.9. Protokol spremljanja padcev pri stanovalcih
S ciljem zmanjšanja števila padcev stanovalcev je potrebno izvajati naslednje aktivnosti:
• znižanje števila padcev in posledično poškodb zaradi padcev;
• zagotavljanje varnosti stanovalcev;
• izobraževanje negovalnega tima o oceni ogroženosti in o preventivnih ukrepih za
preprečevanje padcev stanovalcev;
• redno spremljanje stanovalcev v rizičnih skupinah;
• označevanje mokrih tal;
• nabava varoval in varnostnih ograjic;
• redno spremljanje in evidentiranje padcev stanovalcev;
• razgovori o varnosti na timskih sestankih po oddelkih;
• priprava in analiza Poročila o številu padcev stanovalcev v letu 2014.
1.10. Protokol spremljanja razjede zaradi pritiska (RZP)
Na podlagi ugotovitev v Poročilu o številu stanovalcev z RZP v letu 2013 je nujno slediti
aktivnostim za preprečevanje nastajanja RZP:
• izobraževanje (interno) in poučevanje negovalnega tima o preprečevanju RZP;
• nabava dodatnih pripomočkov za preprečevanje nastanka RZP, v skladu z letnim
planom nabav;
• izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevaje nastanka RZP;
• ustrezna zdravstvena nega ob nastanku RZP;
• nadzor nad izvajanjem preprečevanja in zdravljenja RZP;
• redno spremljanje in evidentiranje nastalih RZP;
• priprava in analiza Poročila o številu stanovalcev z RPZ v letu 2014.
2. DE DELOVNA TERAPIJA
Enota delovne terapije bo izvajala namenske aktivnosti, ki stanovalcu omogočajo, da
kljub fizičnim in duševnim omejitvam lahko opravlja zanj pomembne naloge ter
uresničujejo vloge v vsakodnevnem življenju z najvišjo možno mero neodvisnosti in
samostojnosti.
Delo bo potekalo po procesni metodi dela delovne terapije, ki vključuje anamnezo
stanovalca, načrtovanje aktivnosti, postavitev ciljev, izvedbo aktivnosti in evalvacijo.
Pri načrtovanju delovno terapevtskih aktivnostih bomo izhajali iz posameznika,
stanovalčevih želja, interesov, potreb in psihofizičnih sposobnosti. Za vsakega novo
sprejetega stanovalca bomo pripravili individualni načrt po procesni metodi dela delovne
7
terapije. Z različnimi aktivnostmi delovne terapije bomo stanovalcem nudili možnost, da
se aktivno vključujejo v domsko skupnost, jo sami sooblikujejo in ustvarjajo utrip
življenja v njej.
Izvajale se bodo naslednje aktivnosti delovne terapije:
• skrb za samega sebe - učenje dnevnih aktivnosti (delovna terapija na področju
telesnih funkcij, učenje samostojnosti v osnovnih dnevnih aktivnostih in učenje
funkcionalne mobilnosti v ožjem in širšem življenjskem okolju, aktivnosti za
kognitivno - perceptivno področje, funkcionalno usposabljanje s pomočjo
glasbe),
• produktivnost (skrb za ureditev bivalnega okolja, prostovoljno delo v pralnici, na
vrtu, v hlevu, razdeljevanje časopisa), zeliščna skupina, kuharska skupina,
kreativno ustvarjalna skupina (priprava in okrasitev glede na letni čas in
praznike, stojnica 2x letno, vinogradniška skupina in drugo),
• prostočasovne aktivnosti (glasbene aktivnosti, bralne aktivnosti, literarna
skupina, družabne igre, aktivnosti na računalniku, športne aktivnosti, fotografske
aktivnosti, tombola, turistično pohodniška skupina, kreativno ustvarjalne
aktivnosti, prireditve, miselna skupina razdeljena po oddelkih v stanovskem delu,
jutranja telovadba, terapija s pomočjo psov).
Skupaj s tehnično službo, v okviru zeliščne skupine, v letošnjem letu načrtujemo
izdelavo prilagojene dvignjene grede za stanovalce, ki se ne morejo sklanjati in za tiste,
ki so na vozičkih. Za izvedbo bo potrebno planirati finančna sredstva.
Skupaj z DE fizioterapije bomo v pomladanskih in poletnih mesecih v parku Doma in
okolici organizirali različne športne aktivnosti in sprehode za stanovalce. Aktivnosti
delovne terapije bomo prilagajali koledarskemu razporedu pomembnih praznikov,
drugih kulturno pogojenih običajev ter letnemu času ter željam stanovalcev. Namen je,
da se stanovalce čim bolj aktivira, da se dobro počutijo in na ta način veliko naredijo
zase.
Preko celega leta bomo aktivno sodelovali s številnimi izvajalci kulturnega življenja v
ožjem in širšem okolju. Mesečno bomo skupaj z ostalimi službami organizirali prireditve,
nastope različnih kulturnih in glasbenih skupin ter praznovanja ob praznikih. Sodelovali
bomo pri pripravi glasila Izviri. Skozi vso leto bomo spremljali in vodili arhiv člankov in
fotografij življenja stanovalcev in zaposlenih v domu. Dnevno bomo evidentirali v
računalniški program storitve delovne terapije.
3. DE FIZIOTERAPIJA
Fizioterapevt je samostojen zdravstveni delavec, ki v vseh fazah zdravstvenega varstva
z vzgojnimi in fizioterapevtskimi metodami vzdržuje, vzpostavlja in izboljšuje
psihofizične sposobnosti ter zmogljivosti zdravih, v razvoju motenih in bolnih ljudi. Delo
fizioterapevta je osredotočeno na posameznika ali skupine ljudi, katerih zdravje je
ogroženo ali že prizadeto oziroma pri katerih je že motena funkcija sistemov.
Kompleksno delo fizioterapevta temelji na skrbni in kontinuirani oceni stanja. Na osnovi
ocene funkcij sistemov in osebnostnih značilnosti bolnika sestavi fizioterapevtski
program.
Zdravljenje s fizioterapevtskimi metodami in tehnikami omogoča:
• lajšanje akutnih in kroničnih bolečin,
• omiljenje vnetnih procesov,
• izvajanje terapije pri poslabšanju kroničnih bolezni,
• respiratorno terapijo,
• zmanjšanje oteklin.
8
Cilji fizioterapije so:
• lajšanje bolečin,
• preprečevanje mišičnega neravnovesja, ki vodi v skrajšave in deformacije,
• vzdrževanje in izboljšanje mišične moči,
• ohranjanje sklepne in splošne gibljivosti ter izboljševanje že okrnjene gibljivosti,
• ohranjanje primerne telesne vzdržljivosti,
• ohranjanje ravnotežja,
• ohranjanje kakovosti življenja.
Timsko sodelovanje fizioterapevtov z ostalimi zdravstvenimi delavci in sodelavci Doma
je nujno potrebno pri zdravljenju in usmerjanju stanovalcev. Prevzema odgovornost za
realizacijo svojega dela skladno s cilji tima.
Delo s stanovalci in zunanjimi uporabniki
fizioterapevtskih storitev bo potekalo po predvidenem programu:
• ob 7.00 uri pričetek dela, priprava prostorov za delo s pacienti, naročanje
zunanjih uporabnikov za izvajanje naših storitev. Zunanji uporabniki koristijo
fizioterapevtske storitve od 7.00 do 10.00 ure;
• Novost, nov obračunski model uvaja precej sprememb pri predpisovanju
fizioterapije in tudi pri njenem izvajanju. Predvsem pa nalaga fizioterapevtom
večjo odgovornost za učinkovito izvajanje in merjenje teh učinkov. Obenem
model izboljšuje komunikacijo med zdravnikom in fizioterapevtom in tudi na ta
način prispeva k uresničitvi postavljenih ciljev fizioterapevtskega zdravljenja. V
daljšem obdobju se zato nadejamo tudi izboljšanja dostopnosti do
fizioterapevtskih storitev;
• ob 7.00 uri predaja Službe zdravstvene nege in oskrbe;
• ob 7.15 uri jutranja telovadba v prvem in drugem nadstropju stanovanjskega
dela doma;
• v prostorih fizioterapije se izvaja terapija za stanovalce med 9.30 in 12.00 uro.
Naše delo pri stanovalcih je usmerjeno v individualno obravnavo starostnikov,
vzdržujemo telesno aktivnost, kondicijo ter preprečujemo akutizacijo kroničnih
bolezni;
• čas po kosilu je namenjen stanovalcem, katerim zdravstveno stanje ne dovoljuje
obiska v prostorih fizioterapije. Terapijo izvajamo v sobah stanovalcev;
• dnevno beleženje opravljenih fizioterapevtskih storitev za stanovalce Doma kakor
tudi za zunanje uporabnike izvedemo po 14. uri;
• udeležba na sestankih strokovnega tima v sredo ob 12.15 uri;
• obravnava individualnih načrtov novo sprejetih stanovalcev;
• malica je med 12.00 in 12.30 uro.
Fizioterapevt spremlja razvoj stroke, proučuje ustreznost obstoječih fizioterapevtskih
metod in ustvarja pogoje za prenos novosti v prakso. S permanentnim izobraževanjem
vzdržuje najvišji nivo strokovnega znanja in spretnosti. Vizija razvoja fizioterapije ostaja
individualni pristop do stanovalcev z željo, da je čim večje število stanovalcev vključenih
v eno od aktivnosti fizioterapije z uporabo vsega fizioterapevtovega znanja in
sposobnosti. Fizioterapevti se bomo na ta način skupaj s stanovalci ter ostalimi
zaposlenimi potrudili, da bo ta čim dlje samostojno sposoben skrbeti sam zase, s tem
pa mu omogočili srečo in zadovoljstvo v jeseni njegovega življenja.
Fizioterapevti se moramo zavedati, da je naš prispevek k zdravju posameznika in s tem
družbe neprecenljiv. Ljudi lahko spodbujamo h gibanju s pomočjo katerega ostanejo
zdravi oziroma si zdravje izboljšajo. Ena izmed naših pomembnih nalog je, da ljudem, s
9
pomočjo skrbno izbranih aktivnosti, zmoremo pomagati pri ohranjanju samostojnosti v
vsakdanjem življenju.
Vse zaposlene v Službi zdravstvene nege in oskrbe bomo vzpodbujali k dobremu
sodelovanju v timih na oddelkih in k profesionalni medsebojni komunikaciji. V delovno
okolje bomo odgovorno vključevali sodobne strokovne smernice ter uvajali sodobne
pristope sistematične, celostne, optimalne in kakovostne zdravstvene nege in oskrbe.
Prizadevali si bomo za neprekinjen proces izobraževanja vseh zaposlenih v negovalnem
timu, za dobro koordinacijo ter komunikacijo z ostalimi zaposlenimi v drugih službah v
Domu, s stanovalci in njihovimi svojci. Samo izobražen, odprt in pripravljen tim je lahko
skupnost tistih posameznikov, ki so visoko strokovno usposobljeni in hkrati fleksibilni,
strokovno kritični ter sposobni prispevati k novim zmožnostim organizacije in stroke
zdravstvene nege in oskrbe.
Pri svojem delu in ravnanju bomo še naprej upoštevali poslanstvo in vizijo Doma dr.
Jožeta Potrča Poljčane.
Program so pripravile:
Stanka Pušaver, vodja DE Delovna terapija
Nataša Pirš, vodja DE Fizioterapija
Kristina Golob, delovna inštruktorica
Tanja Perkovič Iršič, dipl.m.s.
Valerija Kapun, dipl.m.s.
Vodja
Službe zdravstvene nege in oskrbe:
Alma Hren, dipl.m.s., spec.
SPLOŠNO KADORVSKA SLUŽBA (SKS)
Od sistemiziranih delovnih mest imamo na dan 1. 1. 2014 v Splošno kadrovski službi
zaposlene 4 javne uslužbenke:
1 vodja Splošno kadrovske službe
1 tajnica direktorice
1 telefonist – receptor IV
1 receptor III
Tajnica v Domu Poljčane skrbi za prejeto in odposlano dokumentarno gradivo zavoda,
ter le-to vpisuje v računalniško aplikacijo DOKSIS. Nabavlja in spremlja porabo
pisarniškega materiala za potrebe zavoda, skrbi za realizacijo plana izobraževanja in
pripravlja vso potrebno dokumentacijo za napotitev na izobraževanje ali izvedbo le-tega
v zavodu. Pripravlja tudi napotnice za obdobne zdravniške preglede pri pooblaščenem
zdravniku Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, katere bo v letu 2014 opravljalo
večje število JU od lanskega, po planu preko 100 zaposlenih, ki morajo opraviti redni
obdobni pregled. Vodi evidenco koriščenja počitniških kapacitet v Čatežu tako, da
poskrbi za vso potrebno dokumentacijo; od prijave za letovanje do napotitve in skrbi za
objavo prostih kapacitetah na oglasni deski zavoda in spletni strani. Na takšen način
10
bomo tudi v letu 2014 poskušali obdržati število dni koriščenja počitniških kapacitet v
brunarici in apartmaju. Sprememba pri delu tajnice v letu 2014 je tudi ta, da se njeno
delo prepleta z Enoto Slovenska Bistrica, predvsem z delom poslovne sekretarke. Obe
usklajujeta delo pri koriščenju počitniških kapacitet, nabavi in evidenci pisarniškega
materiala, napotitvi na zdravniške preglede in si izmenjujeta druge informacije, ki so
nujne za nemoteno poslovanje Doma in Enote.
Delo v recepciji Doma Poljčane in Enote Slovenska Bistrica je ločeno. V Domu Poljčane
bo v letu 2014 potekalo po razporedu dela v dopoldanski izmeni od 7. do 14. ure in v
popoldanski od 14. do 20. ure in v soboto, nedeljo in praznike od 10. do 18. ure. 2
receptorkama. Delo receptork zavoda ni samo spremljanje gibanja stanovalcev in
beleženje obiskov v zavodu, temveč predstavlja receptorka prvi stik z obiskovalci
zavoda, ki jim daje prve informacije o tem, kje se posamezni stanovalec trenutno
nahaja. Poleg tega skrbi za telefonsko centralo, sprejema klice in jih posreduje k
želenim osebam. Sprejema vso prispelo pošto, katero prinese hišnik iz pošte Poljčane,
jih razdeli med uradno pošto zavoda in osebno pošto stanovalcev, ki jo nato vročajo
stanovalcem ali posredujejo na oddelek ali socialnim delavkam v reševanje. Receptorki
dnevno poskrbita za evidenco odposlane pošte in dostavo na pošto Poljčane. Skrbita za
brezhibno delovanje in polnjenje kavomatov po hiši, nabavljata žetone pri Delikomatu in
jih prodajata, skrbita za fotokopiranje in evidenco opravljenih storitev, ki jih
zaračunamo po veljavnem ceniku. Dobro delo receptork in tajnice je zelo pomembno za
celoten zavod, saj v veliki meri vpliva na medsebojne odnose med zaposlenimi in na
ugled zavoda navzven.
Z odprtjem Enote v Slovenski Bistrici se je obseg dela Splošno kadrovske službe
povečal, predvsem na kadrovskem delu, pomembno pa je tudi sodelovanje z
zaposlenimi in vodstvom Enote.
Vodja Splošno kadrovske službe
Irena Kuhar
4. FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA (FRS)
Delo Finančno računovodske službe zajema delo v računovodstvu na naslednjih
področjih: vodenje poslovnih knjig, knjiženje in kontrola prejetih knjigovodskih listin,
plačilni promet, obračun plač, obračun oskrbnin in zdravstvene nege, blagajniško
poslovanje, obračun DDV, vodenje evidence osnovnih sredstev, priprava finančnih
poročil in računovodskih izkazov in drugo.
Finančno računovodska služba skrbi za gospodarno upravljanje s finančnim in stvarnim
premoženjem zavoda.
Na osnovi Zakona o javnih financah vzpostavljen Register tveganj bo služba kot skrbnik
registra dopolnjevala, glede na potrebe obvladovanja tveganj in v smislu notranjega
nadzora javnih financ.
Naloga službe je tudi skrb za arhiviranje dokumentacije s področja dela.
V začetku leta bomo pripravili poročila, ki se nanašajo na preteklo leto:
• do konca leta 2014 posredovanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih pri
odmeri akontacije davka od osebnih prejemkov na DURS,
11
do 31. januarja 2014 je potrebno pregledati podatke o odmeri dohodnine za leto
2013 ter jih uskladiti s podatki, ki jih za Dom zbere davčna uprava in jih poslati
delavcem,
• do 29. februarja 2014 za AJPES Letno poročilo za leto 2013 z Izjavo o oceni
notranjega nadzora javnih financ ter poslovnim in računovodskim poročilom,
• zaključni račun za leto 2013 oz. Letno poročilo in finančni načrt za leto 2013 za
pristojno ministrstvo,
• do konca marca Obračun davka od dohodka za leto 2013 za davčni organ, nato
pa še
• poročilo o porabi sredstev, ki smo jih dobili za javna dela (polletna, letna),
• poročilo o zaposlitvi, sofinanciranju preko Evropskega socialnega sklada za Zavod
za zaposlovanje,
• poročilo Statistika finančnih računov – in sicer do 20. v mesecu za preteklo
tromesečje za Statistični urad,
• premoženjska bilanca za leto 2013 za UJP,
• stanje zadolženosti na Ministrstvo za finance,
• statistično poročilo o investicijskih vlaganjih za Statistični urad,
• poročilo M4 za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• na geodetsko upravo poročanje v ETN,
• druga poročila, ki jih zahtevajo razne institucije ali za potrebe odločanja v domu.
V nadaljevanju navajamo podrobneje glavne naloge naše službe v letu 2014:
• obračun oskrbnin in zdravstvene nege in izdajanje računov,
• izdajanje računov za storitve, ki nimajo značaja javne službe,
• knjiženje izdanih računov v knjigo izdanih računov in prenos v glavno knjigo,
• knjiženje likvidiranih prejetih računov v knjigo prejetih računov in prenos v
glavno knjigo,
• obračun DDV in plačilo obveznosti,
• plačila in knjiženje plačil ter spremljanje terjatev do kupcev in obveznosti do
dobaviteljev,
• knjiženje v glavni knjigi po načelu nastanka poslovnega dogodka,
• knjiženje po načelu denarnega toka,
• obračun plač in izplačilo za zaposlene do 10. v mesecu,
• obračun plač in izplačilo za javna dela do 10. v mesecu,
• izstavljanje zahtevkov za refundacije za javna dela in pripravnike,
• izstavljanje zahtevkov za refundacije za boleznine nad 30 dni, za nego in
spremstvo in invalidnine,
• obračun in izplačilo sejnin, podjemnih, avtorskih pogodb in drugih pogodb ter
nagrad stanovalcem
• obračun in izplačilo regresa za letni dopust,
• izplačilo jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči in odpravnin,
• obračun in izplačilo povračil stroškov po potnih nalogih,
• vodenje evidence za povračilo stroškov udeležencev za opravljanje dela v splošno
korist,
• uveljavljanje odškodnin po zavarovalnih pogodbah za zavarovanje premoženja in
za nezgodna zavarovanja delavcev, vodenje evidenc na področju nezgod ter
prijava nezgod inšpekcijskim službam,
• vodenje blagajniškega dnevnika,
• izplačilo žepnin stanovalcem in opravljanje bančnih storitev stanovalcem,
• vodenje materialnega knjigovodstva,
• knjigovodstvo osnovnih sredstev in drobnega inventarja,
•
12
•
izdelava in analiza mesečnih poročil o realizaciji finančnega načrta.
V letu 2014 predvidevamo udeležbo delavcev FRS na različnih seminarjih, da bomo
lahko sledili spremembam zakonodaje s področja financ in računovodstva.
Zaposleni v FRS se bomo udeleževali tudi drugih izobraževanj za osebnostno rast,
organiziranih v Domu.
Pomembna naloga Finančno računovodske službe je spremljati zakonodajo in predpise s
področja financ in računovodstva, predvsem pa s področja davčne zakonodaje in
spremembe upoštevati pri svojem delu.
V prihodnjem letu nas čakajo tudi dela in nalog povezane z informacijskim sistemom
DOMIS tako v smislu sprememb za izboljšanje delovanja samega informacijskega
sistema kot tudi dodelave za vključitev poslovanja enote v Slov. Bistrici v IPS sistem in
za področje obračuna oskrbe in zdravstvene nege, pomoči na domu ter dnevnega
varstva v smislu priprave predlogov za spremembo programov za vse module Domisa
ter koordinacija dela na področju delovanja informacijskega sistema v zavodu.
Spremljali bomo delovanje drugih računalniških programov s katerimi je podprto
delovanje sistemov s področja dela službe in skrbeli za nabavo računalniške opreme za
zavod.
Sodelovali bomo pri notranji reviziji poslovanja za leto 2013, ki ga bo izvajalec po
pogodbi izvedel po zaključnem računu za leto 2013.
V skladu z zakonodajo in sprejetimi plani in načrti bomo skrbeli za finančna sredstva v
smislu vezave vlog pri zakladnici RS, da pridobimo dodatna sredstva iz naslova obresti.
Sproti bomo opravljali izterjave za neplačane račune ter se trudili za povrnitev že
zapadlih terjatev.
Pomembna naloga službe so tudi sprotne kalkulacije cen storitev ter izdelava predlogov
za spremembe cen za direktorico, Svet zavoda in pristojno ministrstvo ter sprotna
analiza prihodkov in odhodkov in izdelava predlogov za zmanjšanje odstopanj od
finančnega načrta tudi na področju nabave osnovnih sredstev in drobnega inventarja
ter izobraževanja, sprotno analiziranje stanja zalog in drugih tveganj opredeljenih v
registru tveganj ter uveljavljanju upravičenj iz naslova zaščite pravne odgovornosti.
V Finančno računovodski službi bomo skrbeli za ustrezno zavarovanje premoženja in
odgovornosti.
Usklajevali bomo inventurne postopke konec leta ter skrbeli za evidentiranje inventurnih
ugotovitev.
Finančno računovodska služba si bo tudi v letu 2014 prizadevala pravočasno opravljati
delo v rokih določenim z zakoni, podzakonskimi akti, ustreznimi predpisi in navodili ter
vzpostaviti dobro komunikacijo z delavci ostalih služb z namenom dobrega pretoka
informacij potrebnih za uspešno in predvsem kvalitetno delo na področju računovodstva
in financ ter ohranjanju in krepitvi dobrega delovnega vzdušja na delovnem mestu.
Vodja FRS
Cvetka Damše, univ.dipl.ekon.
5. POSLOVNI SEKRETAR (PS)
JAVNA NAROČILA:
V letu 2014 bodo na področju JAVNIH NAROČIL potekale aktivnosti, ki so vezane na
okvirne sporazume v izvajanju, objava novih javnih razpisov ter javnih razpisov, vezanih
na investicije in nabave opreme.
13
Javna naročila, odpiranje konkurence:
− Javno naročilo Sukcesivna nabava prehrambenega blaga v Domu dr. Jožeta Potrča
Poljčane je bilo objavljeno s 15.09.2011 pod št. objave JN10475/2011 za obdobje 4
let; v letu 2014 bomo odpirali konkurenco ter oddali javno naročilo ponudnikom, ki
bodo izbrani v skladu z merili razpisa od 01.12.2014 dalje za obdobje enega leta.
− Javno naročilo Sukcesivna dobava PRALNIH, POMIVALNIH, ČISTILNIH SREDSTEV IN
POTROŠNEGA MATERIALA v DDRJPP je bilo objavljeno s 17.7.2012 pod št.
JN7723/2012 z veljavnostjo okvirnih sporazumov od 1.10.2012 do 30.9.2016 z
odpiranjem konkurence vsakih 24 mesecev; 2014 bomo odpirali konkurenco ter
oddali javno naročilo ponudnikom, ki bodo izbrani v skladu z merili razpisa od
01.12.2014 dalje za obdobje dveh let.
Javna naročila s sklenjenimi okvirnimi sporazumi oz. pogodbami, ki so v
izvajanju in se odpiranje konkurence v letu 2014 ne izvede:
− Čiščenje prostorov in opreme v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane je bilo objavljeno
20.9.2013 za obdobje 4 let brez odpiranja konkurence do 30.11.2017.
Javna naročila za nabavo blaga in storitev v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane,
ki bodo razpisana v letu 2014:
− Javno naročilo Sukcesivna dobava medicinsko potrošnega in obvezilnega materiala v
Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane bo objavljeno v mesecu septembru 2014; javno
naročilo bomo oddali ponudnikom, ki bodo izbrani v skladu z merili razpisa od
01.12.2014 dalje za obdobje treh let.
− Javno naročilo Sukcesivna dobava kuriva v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane bo
objavljeno najkasneje v mesecu juliju 2014; javno naročilo bomo oddali
ponudnikom, ki bodo izbrani v skladu z merili razpisa od 01.12.2014 dalje za
obdobje treh let; konkurenco bomo odpirali po posameznih sklopih.
Javna naročila za izvedbo investicij in nabavo opreme v Domu dr. Jožeta
Potrča Poljčane, ki bodo razpisana v letu 2014:
− Javno naročilo za Sanacijo v kuhinji in jedilnici Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane smo
razpisali 31.1.2014 pod št. objave JN1290/2014 ter v URL EU 2014/S 023-035552 z
dne 1.2.2014; v primeru, da bo javno naročilo potekalo brez posebnosti,
predvidevamo dokončanje del v mesecu juniju.
− Javno naročilo za menjavo peči in prehoda na lesno biomaso bomo objavili v mesecu
februarju 2014.
DRUGO:
Seje Sveta doma:
V letu 2014 bom sodeloval pri pripravi gradiv za seje Sveta doma. V letu 2013 smo
uredili elektronsko prevzemanje gradiva. V letu 2014 bomo sistem elektronskega
prevzemanja nadgradili z dostopom do arhiva gradiv na našem serverju.
Druge zadolžitve:
V letu 2014 bom sodeloval pri:
- grafični obdelavi glasila »Izviri« ter pripravi za tiskanje,
- pri pripravi prireditve za Dan doma,
- pri izvedbi ukrepov Integracijskega načrta, ki ga je sprejel Dom,
- pri pripravi in spremembah internih aktov,
14
-
v okviru projekta E-Qalin bom vodil vodstveno skupino kot moderator ter
sodeloval pri delu osrednje skupine.
Ker je moje delo vezano na projekte in zadolžitve, ki jih ne moremo predvideti, se bom
tudi letos maksimalno zavzemal, da bodo naložene naloge pravočasno in kvalitetno
izvedene.
Poslovni sekretar:
Frangež Goran, dipl.ekon.
6. SLUŽBA PREHRANE IN DISTRIBUCIJE (SPD)
V službi prehrane in distribucije bomo tudi v letu 2014 skrbeli za redno in zdravo
prehrano naših stanovalcev in zaposlenih.
V tem času potekajo aktivnosti vezane na objavo javnega naročila za temeljito sanacijo
kuhinjskega prezračevanja v Poljčanah, samo izvedbo pa bomo na podlagi javnega
razpisa opravili v prvi polovici leta. Zamenjali bomo tudi termični blok, ki zaradi
dotrajanosti terja velika sredstva za vzdrževanje in popravila. Tudi letos bomo dokupili
manjkajoč drobni inventar ter skrbeli za redno servisiranje kuhinjskih strojev in naprav.
Skrbeli bomo za lastno izobraževanje in v domu organizirali seminarje z našega
strokovnega področja ter s predavanjem obnovili Haccp sistem. Na specializirane
seminarje izven doma bomo napotili posamezne delavce. Ostala splošna znanja bomo
pridobili v okviru izobraževanj, ki bodo organizirana v domu.
V našo službo je razporejena tudi vrtnarica, ki jo bomo zaposlili v pomladnih mesecih.
Letos načrtujemo v sodelovanju s Tehničnimi službami pridelovati še druge povrtnine.
Pri tem nam bo brezplačno pomagala, svetovala in izvajala nadzor svetovalka iz
Kmetijskega inštituta. Želimo si čim večji, raznovrsten in kar se da naraven kakovostni
pridelek, katerega bomo ponudili našim stanovalcem. Nadaljevali bomo tudi z lastno
vzrejo prašičev. V jesenskem času bomo pospravili pridelke in pripravili ozimnico. V
lanskem jesenskem času smo že posejali pšenico, ki jo bomo letos zamenjali za moko v
bližnjem mlinu.
V okviru kadrovskih možnosti bomo nadaljevali s pripravo drobnega peciva, rezin, tort,
krofov in potice za prodajo v domski okrepčevalnici ob petkih. Poskrbeli bomo za razne
pogostitve ob različnih obiskih doma čez vse leto.
V SPD bomo vse leto po svojih največjih močeh zagotavljali kar se da kakovostne
obroke in s tem dodali svoj prispevek k zadovoljstvu naših stanovalcev in vseh nas.
Vodja Službe prehrane in distribucije:
Zoran Stopinšek
7. TEHNIČNE SLUŽBE (TS)
Aktivnosti za leto 2014 lahko strnemo v naslednje večje sklope.
TEKOČE, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST
15
Nadaljevali bomo z racionalizacijo porabe energije na nižjih nivojih. Nadaljevali bomo z
menjavo starih svetilk za novejše z varčnimi sijalkami, z organizacijskimi ukrepi skušali
zmanjševati porabo energije in vode.
Večjo investicijo predstavlja menjava energenta za ogrevanje in vgradnja kotla na
biomaso ter izgradnja zalogovnika, kar bomo izvedli v prvi polovici leta, s tem pa
zagotovili znižanje stroškov v drugem delu kurilne sezone.
Večji obseg dela v TS bo v letu 2014 investicija v obnove oziroma menjave sistema
prezračevanja v naši kuhinji. Zaposleni v kuhinji so izpostavljeni velikim temperaturnim
obremenitvam in nenehnemu spreminjanju temperatur. Ker je osnovni ventilacijski
sistem že zelo star (klimat čez 30 let), ne zmore več zadovoljivo opravljati svoje naloge,
to je vzdrževati ustrezne temperature v delovnem področju zaposlenih in zagotavljati
ustreznih podtlakov nad izvori toplote. Novo prezračevanje bo zaradi uporabe sodobnih
sistemov porabilo tudi manj energije za hlajenje oziroma ogrevanje kuhinje. Ponovno
bomo s pomočjo klimata lahko uporabili vsaj 40% energije, ki jo sedaj spuščamo v
ozračje (topel zrak). Seveda se bodo izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene.
Zagotovili jim bomo konstantno temperaturo in ventilacijo z zelo malo prepiha.
V pralnico Doma bomo namestili ozonski generator, ki omogoča pranje pri nižjih
temperaturah vode. Iz meritev, opravljenih pri opazovanem sistemu je pričakovati
prihranek stroškov vode in elektrike za 30% glede na sedanje stroške.
V sklopu investicijsko vzdrževalnih del bomo tudi v letu 2014 nadaljevali z obnovo sob v
stanovanjskem delu Doma. Zamenjali bomo pohištvo, prebelili in zamenjali talne obloge
in nadaljevali s klimatizacijo posameznih oddelkov.
V naših objektih bomo, tako kot doslej, redno izvajali tekoče vzdrževanje in nekatere
storitve opravili sami (na primer beljenje posameznih sob ali manjših skupnih
prostorov).
DELOVANJE PRALNICE
Eden glavnih cilje TS je nemoteno delovanje naše pralnice in kakovost storitev za
stanovalce. Ker se bo letos zaradi povečanja kapacitet obseg pranja povečal se bomo
skozi delovni čas prilagodili novim potrebam. Trudili se bomo, da bi pralnica nemoteno
delovala v zadovoljstvo stanovalcev in zaposlenih. Pazili bomo tudi na racionalno porabo
pralnih sredstev in energentov. Pralnico bomo energetsko obnovili (predelava klimata,
ozonski generator) in prihranili pri vodi in energiji.
ENOTA SLOVENSKA BISTRICA
V naši novi enoti nas čeka še veliko dela. Potrebno bo odpravljati razne napake, ki so
posledica gradnje in hkrati skrbeti za sprotno vzdrževanje. Urediti je potrebno
vzdrževanje vseh sistemov.
Vodja Tehničnih služb:
Vojko Težak
8. ENOTA SLOVENSKA BISTRICA
Prva naloga v enoti Slovenska Bistrica je zapolnitev kapacitete enote, ki je 124 postelj v
74 sobah. V mesecu januarju smo dosegli zasedenost več kot 100 postelj. Plan
16
zapolnitve kapacitete enote se načrtuje najkasneje do konca meseca junija. Po
zastavljenem planu bi želeli doseči v letu 2014 povprečno zasedenost enote s 110
stanovalci, po zapolnitvi kapacitet pa ne nazadnje tudi zapolnitev kadrovskega plana
zaposlitev za zagotavljanje ustrezne kakovosti dela.
Prostorski pogoji enote Slovenska Bistrica omogočajo delno izvajanje modela
gospodinjskih skupnosti z novimi izhodišči dela, kjer ima osrednjo vlogo uporabnik.
Koncept dela v enoti Slovenska Bistrica sestavljajo bivalne enote ali gospodinjske
skupnosti. Prednosti in posebnosti koncepta so poudarjena vloga gospodinje,
zagotavljanje individualnih potreb stanovalcev, stanovalci se med seboj dobro poznajo
in čutijo pripadnost skupini. S tem dobijo večji občutek varnosti, vzpodbuja in
vzpostavlja se medsebojna pomoč, večja je razvidnost sprememb in hitrejše odzivanje
nanje. Ponujena je možnost prehranjevanja v skupini tudi težje pomičnim stanovalcem,
okolje je vzpodbudno za sodelovanje svojcev, vzpodbujajo se skupne aktivnosti kot so
vključevanje v vsakdanja opravila, skupna praznovanja…
Uporabnikom ponujamo in zagotavljamo vsakodnevno individualno socialno in
zdravstveno pomoč, ki jo potrebujejo in si jo poleg osnovne ponudbe izbirajo sami.
V ospredje bomo dali uporabnika z njegovimi potrebami, navadami in pričakovanji.
Naravnanost dela temelji na socialni oskrbi in na zadovoljitvi potreb uporabnika z
individualnim pristopom. Temu pristopu se bo podredil način izvajanja storitev
zdravstvene nege. Cilj in plan dela v enoti ni več sledenje v naprej začrtanega procesa
dela in daje poudarek individualnemu pristopu do stanovalca v skladu s strokovnimi
smernicami in predpisi, ki urejajo področje zdravstvene nege.
Prizadevali si bomo za čim boljšo medsebojno koordinacijo dela in medsebojno
sodelovanje v enoti in izven nje ter se povezovali na lokalni in regionalni ravni. Še
naprej bomo nudili mentorstvo študentom Fakultete za socialno delo, Evropskega centra
Alma Mater, Fakultete za zdravstvene vede Maribor ter dijakom Srednje zdravstvene in
kozmetične šole Maribor na redni in počitniški praksi v našem enoti.
Pri delu bomo uporabljali uveljavljene metode dela s stanovalci in sicer:
• poudarek bo na pripravi uporabnika in njegovih svojcev na sprejem v zavod,
• opravljali bomo obiske na domu pred sprejemom s ciljem čim boljše priprave za
sprejem,
• okrepili bomo individualno delo s stanovalci in jim s tem pomagali pri
premagovanju spremembe življenjskega okolja,
• motivirali jih bomo za vključevanje v interesne skupine in v družabno in kulturno
življenje,
• stanovalce bomo spodbujali, da ohranjajo stike z domačim okoljem in jim pri tem
pomagali,
• svojce in stanovalce bomo spodbujali k aktivnemu sodelovanju pri kreiranju
domskega življenja,
• organizirali bomo sestanke za stanovalce po enotah, najmanj 2x mesečno,
• sklicevali bomo informativna srečanja s svojci oziroma skrbniki novo sprejetih
stanovalcev,
• z delovnimi bomo terapevtkami sodelovali pri realizaciji bogatega kulturnega in
družabnega življenja,
• prisluhnili bomo individualnim potrebam stanovalcev in spoštovali njihovo
individualnost, integriteto ter spoštovali njihove pravice; po možnosti ugodili
njihovim predlogom in zahtevam,
• nadaljevali bomo z izvajanjem dodatnih programov dela s stanovalci in njihovimi
svojci (suportivna skupina, klub svojcev, prostovoljno delo osnovnošolcev in
17
•
srednješolcev v domu, delo v intervizijskih skupinah s sodelavci, program
odraslih prostovoljcev, za delo bomo pripravili nov obrazec za izdelavo
individualnih načrtov in evalvacijo ter pristopili k obravnavi le teh po posameznih
enotah; dokumentacija bo na posameznih enotah in dosegljiva zaposlenim za
individualno načrtovanje dela s stanovalci,
prizadevali si bomo za profesionalen in strokovni pristop k timskemu delu ter
združevali strokovno znanje in moč skupinskega timskega dela.
Delovali bomo v lokalni skupnosti in širše:
• navezali bomo stike z društvi in organizacijami v lokalni skupnosti,
• povezovali se bomo z zavodi v regiji in UKC Maribor,
• nudili bomo strokovno pomoč in mentorstvo študentom fakultet in sodelovali v
projektih, ki jih fakultete izvajajo na področju lokalne skupnosti ter zagotavljali
mentorstvo socialni delavki – pripravnici,
• nenehno bomo skrbeli za odpiranje institucije zunanjemu okolju, povezovali se
bomo s svojci in prostovoljci in jih motivirali za vključevanje v domsko življenje,
• vodili bomo evidence in postopke po Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju
pravice do institucionalnega varstva,
• v letu 2014 bomo nadaljevali izvajanje nalog vodenja evidenc in postopkov v
programu DOMIS, preverjali podatke svojcev oziroma skrbnikov stanovalcev,
• nudili bomo pomoč in svetovanje pri priskrbi novih osebnih dokumentov
stanovalcem,
• pripravili bomo informativno gradivo za naše uporabnike in gradivo dodatnih
programov v enoti Slovenska Bistrica,
• v skladu s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega
varstva bomo sodelovali v Komisiji za sprejem, premestitev in odpust
stanovalcev.
Timsko delo in izobraževanje:
Timsko delo poteka po zastavljenem konceptu dela v Enoti Slovenska Bistrica,
strokovno izobraževanje pa po planu za izobraževanja za leto 2014.
Ena izmed prednostnih nalog in plana dela je priprava informativnega gradiva za Enoto
Slovenska Bistrica in zloženk o delu za vsa področja dela (institucionalno varstvo,
prostovoljstvo, pomoč na domu, dnevno varstvo, gostinska ponudba, razvoz kosil…).
8.1 OSKRBA
Delovni tim oskrbe v Enoti Slovenska Bistrica, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane bo
naravnan na stanovalce enote in bo v skladu z zmožnostmi maksimalno upošteval
njihove individualne želje, potrebe ter pričakovanja. Vodilo vseh zaposlenih pa je
enotno, kar pomeni optimalno oskrbo stanovalcev in kakovostna skrb po stanovalčevi
meri.
Delovni tim oskrbe sestavljajo vodja oskrbe-usklajevalka oskrbe, gospodinjaoskrbovalka, strežnica-oskrbovalka, delovni inštruktor in delavke iz programa javnih del
s programom družabništva in spremljanja. Delovni tim oskrbe bo deloval v korist
stanovalcev uporabnikov in bo v tesnem sodelovanju z zdravstvenim timom ter ostalimi
delovnimi timi v enoti poskrbel za:
• samostojnost stanovalcev (stanovalci bodo lahko sodelovali oz. sami izvajali tako
osebno nego kot pripravo zajtrka, malice in večerje, se odločali za obisk
domačega okolja in sprejemali obiske v kateremkoli delu dneva, zaradi
18
•
•
•
•
prilagojenih prostorov gibalno oviranim bodo v znanem okolju samostojnejši in
bolj samozavestni…);
zasebnost stanovalcev (stanovalci se lahko vsak trenutek umaknejo v zasebnost
svoje sobe, balkona, terase in sami odločajo, kdaj in kje se bodo družili z drugimi
ljudmi, za zagotavljanje zasebnosti, s tem pa nadzora nad svojim življenjskim,
zasebnim prostorom je pomembno tudi dejstvo, da imajo vse sobe v enoti lastno
kopalnico s sanitarijami…);
domačnost stanovalcev (z uvedbo skupnega dnevnega prostora s kuhinjo, kjer
bo osrednje dogajanje dneva pod vodstvom referenčne osebe – gospodinje,
bomo stanovalcem omogočili, da se bodo lahko tudi izven svojih zasebnih
prostorov počutili domače in sprejete; z vključevanjem stanovalcev v načrtovanje
in potek dneva v skupini bodo pridobili na občutku pomembnosti in potrebnosti
ter sprejetosti takšnih, kot so);
občutek varnosti stanovalcev (občutek varnosti je pogojen s številnimi izkušnjami
starih ljudi, kot posledice izgube nadzora; pri izgubi nadzora nad svojim zdravjem
jim lahko pomagamo s strokovnimi in individualno prilagojenimi storitvami
zdravstvene nege, če jim ustvarimo varen življenjski prostor, kjer se upošteva
tako njegova potreba po zasebnosti kot po druženju in sodelovanju, se lahko
poveča splošen občutek varnosti; na tem bomo gradili naš odnos do stanovalcev
v skupinah ter krepili prostorsko in vsebinsko avtonomijo bivalnih enot);
odgovornosti stanovalcev zase (vse navedene značilnosti kakovostne skrbi za
starejše same po sebi vzpodbujajo odgovornost stanovalcev zase; če se lahko
odločajo o tem, kdaj bodo vstali, kdaj in kaj bodo jedli, morajo za to sprejeti tudi
odgovornost; morda se bodo na osnovi tako pridobljenih izkušenj naslednjič
odločili drugače…).
Pri svojem delu in oskrbi stanovalcev bomo stremeli k timskemu delu, kajti le dober in
usklajen tim lahko v celoti poskrbi za stanovalca. Strokovni tim na enoti sestavljajo vsi
zaposleni, ki neposredno delajo z stanovalci skupaj z vodjo enote. Usklajevalka oskrbevodja oskrbe vodi timske sestanke na enoti, kjer se sestajajo negovalni tim in tim
oskrbe. Na teh timih se bodo ustvarjali načrti za delo, sprotno se bodo reševale
morebitne težave, podajali se bodo predlogi in pripravljali se bodo individualni načrti
stanovalcev.
Individualno načrtovanje je naravnanost na posameznika - stanovalca in pomeni, da se
upoštevajo želje stanovalcev in mora izhajati iz potreb stanovalcev. Upoštevanje potreb
stanovalcev pomeni, da stanovalec ohrani svojo moč odločanja o sebi in svojih potrebah
in tako ohranja svoje dostojanstvo. Podporo pri uresničevanju svojih ciljev pa mu mora
nuditi celoten tim na enoti in v Enoti doma.
Pri individualnih načrtih za stanovalce se bomo posluževali metode dela biografije.
Metodo biografije imamo na posebnem obrazcu, ki ga naši bodoči stanovalci sami ali s
pomočjo svojcev izpolnijo, še preden pridejo v Enoto doma. Na tem obrazcu dobimo
osnovno sliko o osebi za katero bomo skrbeli. V tej biografiji pa so napisane navade,
želje in potrebe bodočih stanovalcev.
Trudili se bomo, da bomo dobro sodelovali z svojci stanovalcev. Gospodinje-oskrbovalke
in delovni inštruktor so tiste referenčne osebe, ki bodo maksimalno sodelovale z svojci z
namenom, da bi zaposleni za stanovalca poskrbeli tako, kot si sami želijo in kot se od
19
nas pričakuje. Svojci bodo zaželeni, da aktivno sodelujejo pri vseh aktivnostih, ki se
bodo vršile na enotah kakor tudi pri skupnih aktivnostih v avli Enote.
Na enoti oseb z demenco bo osrednja oseba delovni instruktor, ki bo organiziral izvajal
in analiziral delo z uporabniki. Pripravljal in izvajal bo programe skupinskih in
individualnih aktivnosti. Poudarek vseh na enotah bo pri pomoči in spodbudi pri osebni
higieni, zagotavljanje samostojnosti in vključevanje stanovalcev z demenco v dnevne
aktivnosti. Skupaj z stanovalci bomo snovali dosegljive cilje na osnovi njihovih
zmožnosti, ter načrtovali potek dneva.
Aktivnosti bomo prilagajali koledarskemu razporedu pomembnih praznikov, kulturno
pogojenih običajev in letnemu času.
Načrtovane aktivnosti na enoti A in B za osebe z demenco za leto 2014:
- gibalne aktivnosti,
- organizirani dnevni sprehodi v manjših skupinah v okolici Doma,
- pogovorne ure, različni tematski sklopi,
- glasbene aktivnosti,
- obiskovanje raznih prireditev, nastopov pevskih zborov, dramskih skupin,
- sodelovanje pri aktivnostih, ki se izvajajo na delovni terapiji,
- sodelovanje pri aktivnostih, ki se izvajajo na fizioterapiji,
- vključevanje pri skupni telovadbi 1x tedensko v dvorani Vintgar,
- vključevanje pri skupni pripravi hrane na enoti,
- prosto časovne aktivnosti (družabne igre, sodelovanje na tomboli, športne
aktivnosti),
- medgeneracijsko sodelovanje z otroki vrtca Enota-Ciciban Slovenska Bistrica,
- medgeneracijsko sodelovanje z otroki iz 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica,
- bralne urice, pogovorne urice,
- priprava na vse večje praznike in aktivno sodelovanje pri izvajanju le teh,
- ustvarjanje motivov iz različnih plodov (koruza, fižol, riž, ječmen),
- sodelovanje pri verskih obredih v kapelici doma…
Načrtovane dnevne aktivnosti na enoti oseb z demenco
Jutranje aktivnosti po sobah
- Spodbujanje k čim večji samostojnosti in pri opravljanju jutranjih potreb
- Osebna higiena
Aktivnosti v dnevnem prostoru
- Priprava prostora in stanovalcev na zajtrk
- Priprava pogrinjkov, posode
- Spodbujanje k čim večji samostojnosti pri hranjenju in pomoč pri hranjenju.
- Pospravljanje po obroku (pomivanje posode in urejanje mize)
Športne aktivnosti
- Jutranja telovadba po zmožnostih posameznika
- Preproste igre z mehko žogo
- Skupna telovadba z fizioterapevtom enkrat tedensko v Vintgartovi dvorani
Ustvarjalno kreativne aktivnosti
- Izdelovanje izdelkov (lepljenje, rezanje, barvanje)
- Sortiranje in prebiranje semen
- Ureditev prostora – izdelava okraskov
20
Bralno miselne aktivnosti
- Prebiranje časopisa in drugih revij
- Branje zgodb, krajših knjig, pripovedk
- Branje vremenskih napovedi
Glasbene aktivnosti
- Prepevanje pesmi
- Igranje na preproste instrumente
Gospodinjske aktivnosti
- Peka peciva (cvrtje mišk)
- Brisanje prahu
- Zlaganje posode
Individualne aktivnosti
- Vključevanje stanovalcev v fizioterapijo
- Poslušanje in gledanje tv, radia
- Sprehodi v naravo
- Počitek po želji in potrebi
- Družabne in kulturne aktivnosti – nastopi glasbenih skupin, prireditev, koncerti,
prazniki, sveta maša…
Priprava na kosilo
- Priprava prostora in stanovalcev
- Priprava pogrinjkov, mize
- Pomoč in spodbujanje k hranjenju
- Pospravljanje po obroku
- Umivanje, zlaganje posode
- Ureditev mize
Individualna aktivnost
- Počivanje
- Druženje z sostanovalci ali svojci
- Aktivnosti ob literaturi
- Samo ustvarjalnost (zvijanje volne, gledanje televizije, branje literature)
Priprava na večerjo in večerja
- Priprava prostora, stanovalcev in pogrinjkov
- Pomoč in spodbujanje k samostojnosti
- Pospravljanje posode in mize po obroku
Priprava na počitek in spanje
- Pomoč pri pripravi k spanju
Pri izvajanju plana sodeluje instruktor skupaj z delovnim timom oskrbe in zdravstvene
nege ter z vodjo enote.
S storitvami oskrbe bomo glede na kategorijo oskrbe stanovalcem
zagotavljali naslednje:
• bivanje v ogrevanih, vzdrževanih in po potrebi tudi dodatno opremljenih sobah
(bolniška postelja, trapez, blazina za preprečevanje RZP, medicinsko tehnični
pripomočki v skladu s predpisi ZZZS),
• primerno prehrano, diete, pomoč pri hranjenju,
• individualno pripravljanje zajtrkov in malic na enotah,
• priprava desertov na enotah,
• peka peciva na enotah skupaj z stanovalci,
• pranje in likanje osebnega perila v pralnici in na enotah,
21
• vzdrževanje skupnih prostorov,
• stalna skrb za osebno higieno (umivanje, kopanje, britje, striženje nohtov),
• pomoč pri oblačenju, slačenju, obuvanju, sezuvanju,
• pomoč pri vstajanju in hoji,
• urejanje postelje in menjava posteljnine, brisač,
• priprava in serviranje napitkov,
• pomoč pri posedanju na invalidski voziček, transfer,
• vzdrževanje ortopedskih in drugih pripomočkov,
• pomoč pri menjavi inkontinenčnih pripomočkov pri inkontinenci blata in urina.
Pri svojem delu s stanovalci bomo upoštevali individualnost na osebni in družinski ravni
in stanovalčeve pravice ter želje in pričakovanja.
Delovni tim oskrbe si bo prizadeval, da se bomo izobraževali in iskali nove in boljše
oblike dela. Udeležili se bomo izobraževanj po planu za leto 2014 v enoti in izven nje.
Spremljali bomo novosti na področju stroke in začeli pripravljati interna izobraževanja z
različnih področij dela.
8.2 ZDRAVSTVENA NEGA
Namen področja delovanja zdravstvene nege v Enoti Slovenska Bistrica je povezati
aktivnosti na področju delovanja zdravstvenih tehnikov, bolničarjev in delovne terapije
ter fizioterapije. Cilj je zagotoviti temeljne življenjske potrebe stanovalcev in ohraniti
telesno ter duševno zdravje. V sodelovanju z ostalimi člani tima se bomo trudili
zagotoviti dobro počutje in mirno bivanje. Tako bomo lahko nudili celostno zdravstveno
nego in oskrbo stanovalcev enote.
Naše delo bo temeljilo na individualnem pristopu in prilagajanju željam ter potrebam
stanovalcev.
Zdravstvena nega
Zdravstveno nego bomo izvajali 24 ur na dan, vse dni v letu ter s tem zagotovili
stanovalcem obravnavo v skladu z njihovimi potrebami po zdravstveni negi.
V izvajanje storitev bomo vključeni diplomirana medicinska sestra kot organizatorka
nege, zdravstveni tehniki, bolničarke ter fizioterapija in delovna terapija. Sodelovali in
udeleževali se bomo skupnih sestankov s stanovalci in jih obveščali o zanje pomembnih
dogodkih, spremembah, novostih.
Prav tako se bomo zaposleni v zdravstveni negi sestajali na rednih timskih sestankih.
Obveščenost svojcev stanovalcev
Svojcem naših stanovalcev bomo nudili vse informacije, s katerimi bomo razpolagali v
okviru kompetenc in jih redno obveščali o stanju ter počutju njihovih bližnjih. Trudili se
bomo vzpostaviti čim boljše sodelovanje s svojci.
Delo s študenti in dijaki
Na podlagi letnega načrta dela Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane bomo v Enoti Slovenska
Bistrica sodelovali s Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Maribor ter s Fakulteto za
zdravstvene vede in zagotovili prakso dijakom ter študentom. Na ta način jim bomo
omogočili pridobivanje izkušenj in praktičnega znanja, sami pa bomo dobili pomoč pri
izvajanju storitev.
22
Sodelovanje z zdravniki in specialisti
S ciljem zagotovitve spremljanja zdravstvenega stanja stanovalcev bomo sodelovali z
zdravniki Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica ter s specialisti, psihiatrinjo in
nevrologom.
Izobraževanje
V skladu z letnim načrtom izobraževanja Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane bomo
poskrbeli za izobraževanje zaposlenih in tako dvignili raven kakovosti storitev.
Uporabljali bomo obstoječo nameščeno računalniško ter programsko opremo DOMIS ter
sodelovali pri posodobitvah.
Spremljanje padcev pri stanovalcih
Posebno pozornost bomo namenili preprečevanju padcev stanovalcev ter na ta način
poskušali izločiti elemente tveganja. Padce stanovalcev, ki jih ne bo mogoče preprečiti,
bomo redno spremljali in beležili, nato jih analizirali ter ugotovili morebitne vzroke in
vzorce. Tako bomo v prihodnje lažje določili in izločili morebitna tveganja.
Skupni cilj zaposlenih v zdravstveno negovalnem timu v Enoti Slovenska Bistrica bo
povečanje varnosti stanovalcev pred padci.
Spremljanje razjede zaradi pritiska (RZP)
V Enoti Slovenska Bistrica bomo vzpostavili sistem spremljanja razjed zaradi pritiska
(RZP). Poleg metod preprečevanja RZP bomo beležili število sprejetih stanovalcev z
razjedami, novo nastale in zacelitve razjed.
Zavzemali se bomo za preprečevanje nastanka ter zmanjšati obstoječe število razjed pri
stanovalcih.
8.3 DELOVNA TERAPIJA
Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki nam s preizkušenimi postopki pomaga
ohraniti čim bolj samostojno izvajanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, ohranjati in
zviševati stopnjo zdravja, preprečevati posledice bolezni, vzdrževati, vzpostavljati ali
povečati uporabnikovo sposobnost. V Enoti Slovenska Bistrica, kjer so naši uporabniki
starostniki, upoštevamo njihove zmožnosti, sposobnosti in individualne želje. Na osnovi
le-teh potem izbiramo aktivnosti, ki bodo zanje smiselne, namenske in ciljne.
Delovna terapevtka kot članica tima sodeluje z vsemi zaposlenimi, da zagotovi najvišjo
stopnjo zdravstvenega in socialnega stanja starostnika. Aktivnosti se izvajajo v dnevnih
prostorih enot, v prostorih delovne terapije in v avli Vintgar.
Smisel delovne terapije je izboljšati ali ohranjati kvaliteto življenja starostnika do
najvišje stopnje njegovih zmožnosti, in sicer na treh področji človekovega delovanja:
- Skrb za sebe – delovni terapevt uporabniku pomaga ohranjati in izboljšati
samostojnost na področju dnevnih aktivnosti (oblačenje, transfer,
prehranjevanje, toaleta, umivanje, vožnja z invalidskim vozičkom in uporaba
dvigala, rokovanje s terapevtskimi in ostalimi pripomočki, skrb za ožjo in širšo
okolico).
- Produktivnost (delo) – drobna dela (zalivanje rož, pometanje Enote in okolice,
pomoč sostanovalcem, pomoč pri gospodinjskih opravilih...).
- Prosti čas – ročna in kreativna dela, likovne aktivnosti, kognitivne aktivnosti,
prireditve, praznovanje rojstnih dni in ostalih praznikov - silvestrovanje, dan
žena, materinski dan, pustovanje, pogovorne skupine, bralne aktivnosti, pevski in
dramski nastopi, predstave, tombola, športne aktivnosti - telovadba, družabne
igre, glasbene aktivnosti, knjižnica, pevski zbor, sveta maša, sprehodi, pohodi…
23
Trudili se bomo, da bomo v vse aktivnosti vključevali tudi nepomične stanovalce, ki
ostajajo v bolniških sobah zaradi slabega zdravstvenega stanja. Z individualnim
pristopom jim bomo omogočili varnost, zaznavo in dobro počutje z vključevanjem v
njim primerne aktivnosti (npr. branje, poslušanje umirjene glasbe, ogled slikanic…).
Pod okriljem delovne terapije se bodo izvajali tudi naslednji programi:
− Program planinsko turističnih aktivnosti,
− Program medgeneracijskega sodelovanja z otroki iz vrtca Slovenska Bistrica,
− Program fotografskih aktivnosti pod mentorstvom zunanjega prostovoljca,
− Program aktivnosti s pomočjo živali,
− Program prostovoljnega dela stanovalcev,
− Programi računalniške, vrtičkarske in čebelarske aktivnosti – predvideni
programi.
V sodelovanju z odraslimi prostovoljci in prostovoljci iz osnovnih in Srednje šole
Slovenska Bistrica bo delovna terapevtka organizirala skupinske ustvarjalne in druge
delavnice za druženje in izmenjavo medgeneracijskih izkušenj.
Pisali bomo tudi članke ter dodajali fotografije za spletno stran, da bo širša javnost
dobila vpogled v naše družabne, kulturne in ustvarjalne aktivnosti. Razvite fotografije
bomo tudi razobesili na oglasne deske. S pisanjem člankov o dogajanju v enoti in
zbranimi fotografijami bi lahko enkrat letno izdali glasilo.
8.4 FIZIOTERAPIJA
Glavne naloge in cilji pri opravljanju fizioterapevtskih storitev za stanovalce Enote
Slovenska Bistrica izhajajo iz osnovne naloge fizioterapevta kot zdravstvenega delavca.
To je ohranjanje, izboljševanje in obnavljanje telesnega in duševnega zdravja
stanovalcev ob upoštevanju njihovega dostojanstva in človekovih pravic. Tako bo plan
dela fizioterapije zajemal naslednje dejavnosti in aktivnosti:
- organiziranje, načrtovanje in izvajanje fizioterapevtskih storitev za stanovalce
enote po navodilu zdravnika,
- poudarek bo na individualni obravnavi stanovalcev, prav tako pa se bo izvajala
fizioterapija za manjše skupine s telesno in duševno prizadetimi osebami,
- zdravstveno vzgojno delo in osveščanje stanovalcev o načinih za izboljšanje in
ohranjanje lastnega zdravja in zdravja drugih z osnovnim ciljem, da so čim dlje
sposobni za samostojno opravljanje vsakdanjih življenjskih aktivnosti,
- spoštovanje in izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo
opravljanje dela z namenom zavarovati svoje življenje in zdravje in življenje in
zdravje drugih oseb,
- prizadevanje za čim boljše timsko sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci in
sodelavci ter sodelovanje v strokovnem timu Enote,
- dnevno beleženje in vnos opravljenih storitev fizioterapije za stanovalce Enote,
vodenje in urejanje delovne dokumentacije,
- upoštevanje načel poklicne in osebne etike ter s tem ohranjanje vseh osebnih
informacij stanovalcev, prav tako pa tudi ohranjanje ugleda poklica fizioterapevta
Fizioterapevt s spremljanjem razvoja stroke in permanentnim izobraževanjem prispeva k
čim bolj kakovostnemu opravljanju fizioterapevtskih storitev in s tem k uresničitvi
zastavljenih ciljev. Eden izmed najpomembnejših ciljev pri starostnikih pa je
samostojnost v vsakodnevnih aktivnostih in gibanju. Zato bo naše skupno prizadevanje
usmerjeno predvsem v aktivnosti gibanja, kajti gibanje je najboljša obramba pred
bolečinami v kosteh in mišicah in ne koristi le gibalnemu sistemu, pač pa celotnemu
24
organizmu. Gibanje tudi izboljša naše psihofizično počutje, zato rečemo, da gibanje
lahko nadomesti zdravilo, nobeno zdravilo pa ne more nadomestiti gibanja.
8.5 TAJNIŠTVO
Za učinkovito in tekoče poslovanje enote v letu 2014 je zadolžena tudi poslovna
sekretarka. Opravljala in zagotavljala bo vodenje pisarniškega poslovanja,
administrativnega dela, arhiviranja, vodenje evidenc s področja dela tajništva enote,
usklajevanja in obveščanja zaposlenih o raznih tekočih informacijah, sodelovanje pri
organizaciji delovnih sestankov, projektov in prireditev v Enoti Slovenska Bistrica. V
enoti vodi blagajno, kjer imajo stanovalci, svojci in tudi zaposleni možnost poravnati
račune, katere izstavlja zavod. Sodelovala bo pri urejanju raznih pooblastil,
transakcijskih računov in trajnikov za stanovalce, ki so v slabšem zdravstvenem stanju
in si finančnih zadev več ne morejo urejati sami ter jim ob tem podati zanesljivost.
8.6 KUHINJA
Odprtje Enote v Slovenski Bistrici je za nas velika pridobitev. Veseli smo novega
delovnega okolja, novega doma v celoti in verjamemo, da bomo s svojim kakovostnim
delom in pozitivnim vzdušjem hitro prepoznavni v novem okolju.
Enoto kuhinje trenutno sestavljamo dietni kuhar - vodja, dva dietna kuharja in dve
pomočnici dietnega kuharja. V letu 2014 bomo poskrbeli za redno, zdravo in pestro
prehrano naših stanovalcev in zaposlenih.
V okviru kadrovskih možnosti se bomo ukvarjali s tržno dejavnostjo in sicer s prodajo
kosil zunanjim strankam, katerih imamo na začetku leta okoli 15 na dan in katerih
število bi glede na konkurenco in tehnično opremljenost naše kuhinje radi realno
povečali do števila okoli 30 na dan do prvega polletja. Ponujali bomo tudi razvoz kosil
ter prodajali lastne, doma pripravljene sladice. Prav tako predvidevamo pogostitve ob
različnih praznikih, priložnostih in obiskih doma čez vse leto. Glede na prve kazalce in
odzive na našo ponudbo je naš absolutni cilj, da v letu 2014 ta trend obdržimo,
uvedemo še kakšno novo idejo in s tem dokažemo in upravičimo naše pomembno in
kvalitetno delo, z rezultati pa pozitivno zadovoljimo vse naše uporabnike.
Udeležili se bomo predvidenih izobraževanj in organiziranih seminarjev z našega
strokovnega področja in s predavanjem obnovili program Haccap. Na specializirane
seminarje izven doma bomo napotili posamezne delavce. Ostala splošna znanja bomo
pridobili v okviru izobraževanj, ki bodo organizirana v enoti.
V letu 2014 moramo dokupiti manjkajoč drobni inventar in sredstva za delo manjših
vrednosti, ki jih še potrebujemo za izvajanje našega dela, vsa nabavljena sredstva pa
bomo redno servisirali in vzdrževali v duhu dobrega gospodarja.
8.7 POMOČ NA DOMU
Pomoč na domu kot socialna oskrba na domu obsega socialno oskrbo invalidnih,
starejših in drugih oseb, ki jim lahko s tako oskrbo nadomestimo vključitev v
institucionalno varstvo.
Skupaj z naročnikom (uporabnikom) storitve oz. njegovimi najbližjimi naredimo načrt
pomoči, le tega skušamo kar najbolj približati potrebam uporabnika.
Pomoč bomo prilagajali in usklajevali z uporabnikovimi potrebami in našimi možnostmi.
S tem hočemo doseči, da si bodo starejši ali oboleli, ki se za to storitev odločijo, z našo
pomočjo uredili ali si olajšali vsakodnevno življenje.
V letu 2014 načrtujemo z dodatno zaposlitvijo dveh oskrbovalk preko programa javnih
del. Prav tako načrtujemo povečano število uporabnikov iz občine Poljčane, kjer je bilo
25
ob koncu leta zmanjšano povpraševanje oziroma se je zaradi večje potrebe po pomoči
odločilo več uporabnikov za namestitev v institucionalno varstvo.
Plan pripravili:
Zdenka Flajnik, vodja oskrbe
Tanja Perkovič Iršič, vodja zdravstveno negovalnega tima
Iztok Burlak, vodja kuhinje
Nataša Pečovnik, DT
Milena Sluga Glazer, FT
Vodja Enote Slovenska Bistrica
Maja Poljažer, poslovna sekretarka
Tanja Kajtna,univ.dipl.soc.del.
26
2. PROGRAM DELA DODATNIH PROGRAMOV ZA LETO
2014
1. SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ
V začetku leta 2014 v našem domu deluje 9 skupin za samopomoč starih ljudi, ki so
prerasle v skupine za pogovor in druženje, njihov pomen dajanja medsebojne in
skupinske socialne opore pa se je ohranil. Program se v našem zavodu izvaja od leta
1994. Stanovalci doma se v njih družijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo
svoje življenjske izkušnje. Skupine vodijo voditelji/voditeljice, zaposleni v zavodu in
zunanji prostovoljci, ki so usposobljeni za vodenje skupin. Voditelji/voditeljice so
pretežno iz vrst zaposlenih. Dolgoletne izkušnje v delovanju skupin v našem zavodu so
dragocene, skupine so dobro sprejete s strani stanovalcev in zaposlenih, kar je pogoj za
nadaljnje delo in razvoj mreže skupin.
V letu 2014 načrtujemo naslednje aktivnosti:
1.1.
Aktivnosti v Domu:
- Nadaljevali bomo motiviranje in pridobivanje novih članov skupin iz vrst
stanovalcev doma, posebej med novo sprejetimi stanovalci, glede na njihovo
zdravstveno stanje in željo po vključitvi;
- srečanja skupin bodo kot doslej, redna, tedenska, za kar poskrbijo
voditelji/voditeljice in v ta namen pripravijo teme za pogovor in zagotovijo
tehnične pogoje dela skupine;
- organizirali bomo skupni piknik za člane domskih skupin in sicer v domskem
parku v mesecu septembru 2014;
- voditeljem in voditeljicam domskih skupin bomo omogočili, da za člane svojih
skupin organizirajo krajše nekajurne izlete in medsebojne obiske domskih skupin
in skupin v domačem okolju v Poljčanah;
- še naprej bomo imeli skupna intervizijska srečanja voditeljev/voditeljic skupin v
domu in skupin v domačem okolju v Poljčanah (nadaljevanje prakse, ki smo jo
začeli v letu 2005), kjer bomo reševali posamezne probleme, kakor tudi naša
skupna organizacijska vprašanja, se pogovarjali in reševali probleme in dileme iz
dela v skupinah, izmenjevali izkušnje in si dajali medsebojno podporo;
- tudi v letu 2014 si bomo prizadevali za motiviranje in pridobivanje novih
voditeljev/voditeljic – prostovoljcev;
- prizadevali si bomo za izobraževanje voditeljev in voditeljic skupin starih ljudi za
samopomoč, ki so zaposleni v zavodu.
1.2.
Povezovanje v lokalni skupnosti:
Mreža domskih skupin predstavlja del mreže skupin Medgeneracijskega društva Mavrica
Poljčane, v letu 2014 bomo:
• nadaljevali s skupnimi intervizijami voditeljev/voditeljic domskih skupin in skupin
v lokalnem okolju v Poljčanah, predvidoma enkrat mesečno, kar je tudi bila
praksa že od leta 2005;
• v sodelovanju z Medgeneracijskim društvom Mavrica Poljčane bomo organizirali
delavnice za voditelje skupin starih za samopomoč; v letu 2014 načrtujemo
najmanj dve delavnici, k sodelovanju bomo povabili Slovensko filantropijo in
Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije;
• sodelovali bomo v organih Društva Mavrica Poljčane;
• organizirali bomo skupne akcije vseh voditeljic/voditeljev – različne priložnostne
akcije v lokalni skupnosti, ter obeležitev 20. obletnice delovanja skupin;
27
iskali bomo možnosti in priložnosti za predstavitev programa preko lokalnih
medijev (RA, TV, lokalni časopisi…);
• preko Društva Mavrica se bomo povezovali tudi z Zvezo društev za socialno
gerontologijo Slovenije, kjer je Društvo Mavrica član zveze in predstavlja del
državne mreže skupin starih ljudi za samopomoč v Sloveniji.
Dodatne aktivnosti bomo prilagajali zmožnostim stanovalcev glede na njihovo
zdravstveno stanje.
Materialne in druge pogoje za izvajanje programa zagotavlja zavod. Del finančnih
sredstev po skupinah bomo dobili od Društva Mavrica Poljčane, tako kot vsako leto.
•
2. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO SREDNJEŠOLCEV
Program prostovoljno socialno delo srednješolcev se v našem Domu izvaja od leta 2001.
Program traja eno šolsko leto, obnavljamo ga z vsakim novim šolskim letom.
Cilji programa so povezovanje in zbliževanje generacij v lokalni skupnosti in širše,
osebnostna rast mladih, zadovoljevanje nematerialnih potreb obeh generacij, zapolnitev
prostega časa in bogatenje življenja mladih in starejših ter dvig kvalitete življenja obeh
generacij, preko izmenjave življenjskih izkušenj.
V letu 2014 bomo nadaljevali sodelovanje s srednjimi šolami. Še naprej bomo razvijali
naše že tradicionalno sodelovanje. Program bomo predstavljali dijakom in jih motivirali
za vključevanje v prostovoljsko delo.
V letu 2013 smo vzpostavili sodelovanje s petimi srednjimi šolami, kot je razvidno iz
spodnje tabele, ki prikazuje vključenost dijakov, ki bodo svoje delo v programu zaključili
junija 2014:
Tabela 2. Dijaki prostovoljci v šolsk em letu 2013/ 2014
Zap.
Št.
Dijak-inja
Šola
Stanovalec/ka
Srednja zdrav.
in kozmetična
šola Maribor
Mavčič Ana
1.
Černigoj Janja
2.
Janžek Larisa
3.
Lovrenčič Patricija
,,
Vanček Justina
4.
Mlakar Ana
,,
Purg Jožefa
5.
Pažon Nives
,,
Vanček Justina
6.
Potisk Marjetka
,,
Papež Kristina
7.
Potočnik Nadja
,,
Colnarič Sonja
8.
Lončarič Sara
9.
Šošter Julija
10.
Rozman Alja
II. gimn. MB
11.
Zlodej Barbara
12.
Petelinšek Nika
III. gimn. MB Lamut Dušan
Srednja
šola
Slov.Bistrica
Lunežnik Ivana Angela
13.
Zorko Lucija
,,
Lunežnik Ivana Angela
Opomba
prihaja v paru
prihaja v paru
prihaja v paru
Prva gimn. MB Kropec Ljudmila
,,
Skupaj: 13 dijakinj-prostovoljk
,,
Mesarič Matilda
Pančič Silvija
prihaja v paru
Jug Elizabeta
11 stanovalcev
28
V programu je vključenih 24 prostovoljcev in sicer 13 dijakov srednješolcev in 11
stanovalcev doma, ki nadaljujejo delo v programu v letu 2014.
V letu 2014 načrtujemo naslednje aktivnosti:
• organizirali bomo skupne supervizijske sestanke z dijaki in mentoricami na šoli;
• organizirali bomo skupni sestanek z mentoricami iz srednjih šol, dijaki in
stanovalci Doma, ki sodelujejo v programu;
• po možnosti bomo organizirali skupni izlet dijakov prostovoljcev in stanovalcev
vključenih v programu, skupaj z mentoricami na šolah;
• v mesecu maju bomo zaključili prostovoljno delo s prostovoljci šolskem letu
2013/2014;
• z novo generacijo dijakov bomo v mesecu septembru ponovno začeli z
aktivnostmi pridobivanja prostovoljcev dijakov in stanovalcev doma za druženje v
šolskem letu 2014/2015;
• novim prostovoljcem bomo predstavili program in jih motivirali za prostovoljsko
delo in sicer bomo program predstavili na srednjih šolah, v dogovoru z
mentoricami na šolah;
• opravili bomo uvodno usposabljanje prostovoljcev za prostovoljsko delo,
podpisali dogovore o sodelovanju;
• opravili bomo individualne pogovore s prostovoljci (dijaki in stanovalci doma);
• dijaki se bodo individualno družili s stanovalci Doma enkrat tedensko po eno uro;
• vodili bomo evidenco za izvajanje programa, pisali poročila in dijakom bomo na
podlagi evidence prihodov mesečno nadomeščali stroške prihodov v Dom;
• program bomo po možnosti in ob vsaki priložnosti predstavljali v lokalni
skupnosti in širše.
Program se formalno zaključi ob koncu šolskega leta vendar dijaki prostovoljci lahko v
dom prihajajo tudi v času počitnic, v dogovoru s stanovalci, s katerimi se družijo. Ob
prihodu v dom se tekom šolskega leta dijaki evidentirajo v knjigo prostovoljcev evidenca prihodov, ki je v recepciji Doma. Pogoje in materialna sredstva za izvajanje
programa zagotavlja zavod.
3. PROSTOVOLJNO DELO DEVETOŠOLCEV OŠ POLJČANE
Z izvajanjem program smo začeli v letu 2005. Poimenovali smo ga »Socialna integracija
starejših ljudi preko prostovoljnega dela mladih devetošolcev Osnovne šole Poljčane«.
Izkušnje, ki smo jih pridobili kažejo, da je program uspešna oblika sodelovanja v lokalni
skupnosti in predstavlja dodatno odpiranje ustanove. Program vodiva z mentorico na
OŠ Poljčane, gospo Nado Druškovič, pedagoginjo.
Posebnost programa je poudarek na skupinskem druženju učencev in stanovalcev preko
različnih delavnic v skladu s sprejetim urnikom. Delo po programu je vodeno, vedno v
skupini in v navzočnosti mentorice. Na ta način omogočamo mladim, da se sproščeno
družijo v skupini sošolcev in stanovalcev Doma.
Vse aktivnosti po programu se vršijo v Domu, glede na vsebino se v aktivnosti vključuje
sodelavce in sicer ostale zaposlene v Domu (socialne delavke, delovne terapevtke,
fizioterapevte, medicinske sestre in druge zaposlene).
O sodelovanju učencev in o vsebini programa so seznanjeni tudi starši učencev, za kar
poskrbi mentorica na OŠ. V šolskem letu 2013/2014 je vključenih 9 devetošolcev.
29
Aktivnosti po dogovorjenem urniku:
Z mentorico gospo Nado Druškovič sva, poleg že izvedenih v letu 2013 za leto 2014
načrtovali še naslednje delavnice:
• spoznavanje ustanove in pogovor na temo »Kako sem se vključil/a v program
prostovoljnega dela v domu«, kar bomo za novo generacijo ponovili, za sedanje
vključene pa je že izvedeno;
• jesenski sprehod z gibalno oviranimi stanovalci Doma; sprehod v okolici, do
bližnje vrtnarije; po tem druženje ob čaju domski avli ali domskem parku;
• izdelovanje novoletnih voščilnic v delovni terapiji, v likovni delavnici, kjer učenci
in stanovalci spoznavajo tehnike izdelovanja voščilnic;
• spomladanski sprehod v naravo s skupino stanovalcev, v sprehod vključimo tudi
gibalno ovirane, z invalidskimi vozički;
• obisk domske ekonomije (vrta, zeliščne grede, kuncev…);
• druženje s stanovalci v kuharski skupini - izdelava in pečenje dobrot po starih
receptih;
• druženje s stanovalci v skupini starih ljudi za samopomoč in spoznavanje
življenja v starosti preko izbrane teme pogovora;
• skupna prireditev ob mednarodnem Dnevu žena oziroma Materinskem dnevu
(vključitev osnovnošolcev v program prireditve);
• športne in družabne igre s stanovalci Doma - šah, človek ne jezi se in drugo;
• barvanje pirhov skupaj s stanovalci;
• izmenjava življenjskih izkušenj na okrogli mizi »Osnovna šola nekoč in danes«;
• sodelovanje učencev v programu ob Dnevu doma;
• zaključek programa v mesecu juniju in podelitev potrdil učencem o sodelovanju v
programu.
Za navedene dejavnosti se sproti dogovarjamo in jih prilagajamo. O delavnicah učenci
pišejo literarne prispevke, ki jih objavljamo v domskem časopisu.
Program je zastavljen za eno šolsko leto. Skupina učencev, ki je sedaj vključena v
program, teh je 9, bo prostovoljno delo končala meseca junija 2014. V šolskem letu
2014/2015 bomo z OŠ izvedli enake aktivnosti, pričakujemo velik odziv učencev, saj se
pozitivne izkušnje prenašajo v lokalno okolje in je interes učencev za to obliko dela
velik. Novo skupino prostovoljcev bomo vključili meseca septembra 2014. Pogoje in
materialna sredstva za izvajanje programa zagotavlja naš zavod.
Pripravila:
Stanija Ivajnšič, mag.soc.del.
4. PROGRAM PROSTOVOLJNEGA DELA ZA LETO 2014 V DOMU DR. JOŽETA
POTRČA POLJČANE – ENOTA SLOVENSKA BISTRICA
Prostovoljsko delo je dejavnost posameznika, ki temelji na njegovi svobodni odločitvi,
da tako dejavnost izvaja in jo opravlja brez materialnih koristi v dobro drugih ali za
skupno javno korist.
Za organizirano prostovoljsko delo se šteje prostovoljsko delo, ki se izvaja v okviru
dejavnosti pravnih oseb, katerih delovanje oziroma programi, v katere so vključeni
prostovoljke / prostovoljci, so v skladu z zakonom opredeljeni kot nepridobitni.
Organizatorji prostovoljskega dela pa so organizacije (nevladne in /ali javni zavodi), ki
same pridobivajo in usposabljajo prostovoljce za organizirano prostovoljsko delo v
svojih programih in programih drugih izvajalcev, ter organizacije, ki pri svojem delu
uporabljajo organizirane skupine prostovoljcev iz vrst prostovoljskih organizacij.
30
Prostovoljske organizacije so organizacije, ki pri svojem delu v pretežni meri
usposabljajo tudi prostovoljce, ki jih za to delo same pridobivajo in usposabljajo. Vse to
pa v korist te organizacije, v dobro drugih in za skupno javno korist.
Začutiti sočloveka in mu priskočiti na pomoč je plemenita gesta, ki nahrani telo in dušo
tistega, ki prejme pomoč in izpopolni oziroma osmisli življenje tistega, ki jo nudi. Naša
populacija se stara, zato nujno potrebujemo ljudi, ki bodo znali in zmogli podariti del
svojega časa na svoji življenjski poti tudi tistim, ki so zaradi svoje starosti in bolezni
oslabeli in potrebujejo pomoč.
Prostovoljstvo bi lahko poimenovali tudi socialni kapital današnje družbe. Prostovoljstvo
je dobrina in tako kot socialni kapital nastaja in se obnavlja v medsebojnih odnosih
oziroma formalnih in neformalnih mrežah. Prostovoljstvo mora temeljiti na zaupanju.
Izhaja iz altruizma, torej želje pomagati drugemu. Altruizem pa pogosto ni dovolj velika
motivacija za prostovoljsko delo. Tu se istočasno pojavlja želja pridobiti nekaj zase od
dela in časa, ki ga namenjamo kot prostovoljci. To bi lahko povzela kot pomagati
drugemu in mu zadovoljiti določeno potrebo ter se pri tem koristno in dobro počutiti, s
tem pa si izboljšati lastno samopodobo, ki je tudi odraz sporočil naše okolice.
Prostovoljci lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja starih ljudi oziroma
stanovalcev v domu starejših. Največja potreba starejših nasploh in tudi v domovih je
ta, da so slišani, da jim nekdo prisluhne. To pa lahko naredijo prostovoljci, ki imajo
sposobnost prisluhniti starejšemu človeku, s tem pa pripomorejo k zmanjšanju socialne
izključenosti stanovalcev doma in drugih starejših ljudi ne glede na okolje, v katerem
živijo. Prav ta osamljenost in izoliranost pa največkrat vodita v zdravstvene in
psihosocialne težave. Osnovne sestavine pri prostovoljskem delu s starejšimi so
pristnost in spoštovanje starejših ter sposobnost za delo s starim človekom.
Podlage za izvajanje organiziranih prostovoljskih programov so:
• Zakon o prostovoljstvu(Ur. l. RS, št. 10/2011 ),
• Etični kodeks organiziranega prostovoljstva,
• Pravilnik organiziranega prostovoljstva,
• Program organizacije o prostovoljstvu.
Namen Zakona o prostovoljstvu je določen v 1. členu, ki pravi, da se z zakonom
določajo skupni in splošni minimalni pogoji organiziranega prostovoljstva, kot ga
opredeljuje ta zakon ter vloga države, regionalnih in lokalnih skupnosti, nevladnih
organizacij in drugih organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva in pri
spodbujanju in razvoju prostovoljstva.
Etični kodeks organiziranega prostovoljstva izhaja iz Ustave in zakonov Republike
Slovenije, določil in načel Splošne deklaracije o prostovoljstvu, ki jo je sprejela
Mednarodna zveza prostovoljcev leta 1990 v Parizu, Splošne deklaracije OZN o
človekovih pravicah iz leta 1948, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in
temeljnih svoboščin ter drugih mednarodnih sporazumov s področja človekovih pravic,
odgovornosti do narave in živih bitij, ki jih je Slovenija podpisala in ratificirala, kakor
tudi iz bogate zgodovine prostovoljstva na Slovenskem.
Kodeks temelji na vzajemnem spoštovanju vseh vključenih v proces prostovoljskega
dela. Spoštovati se mora dostojanstvo, integriteta in nediskriminacija vseh vključenih.
Upoštevati mora najboljši interes uporabnika, aktivno sodelovanje uporabnikov, ne
izkoriščanje moči in skrb za ogled prostovoljnega dela.
Pravilnik organiziranega prostovoljstva v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki je bil
sprejet, 20.12.2012, ureja izvajanje prostovoljskega dela s strani prostovoljcev
posameznikov ali preko prostovoljskih organizacij ter določa področja, vsebino in
organizacijo prostovoljskega dela v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane.
31
Program organizacije o prostovoljstvu
V Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane – Enota Slovenska Bistrica bomo izvajali tri
programe organiziranega prostovoljstva:
• program odraslih prostovoljcev, ki nekateri delajo s stanovalci individualno, drugi
vodijo različne interesne skupine stanovalcev (zeliščarska-botanika, pohodniška,
fotografska, kreativne delavnice, bralne urice, joga, šahovska skupina , glasbena
ura z harmoniko, terapija z živalmi…),
• prostovoljno delo osnovnošolcev, ki s stanovalci pod vodstvom mentorjev
izvajajo skupinske aktivnosti,
• prostovoljno socialno delo dijakov, ki se pod vodstvom mentorja s stanovalci
družijo individualno ter
• skupine starih ljudi za samopomoč.
Program prostovoljstva za odrasle prostovoljce v Enoti Slovenska Bistrica
Program odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane – Enota Slovenska
Bistrica ima namen izboljšati kakovost življenja stanovalcem, spletanje vezi med
stanovalci enote in lokalne skupnosti, širitev socialne mreže stanovalcev in
prostovoljcev, pridobiti socialni kapital, zmanjšanje občutka socialne izključenosti ob
zamenjavi okolja ter preprečevanje občutij osamljenosti in zapuščenosti stanovalcev
Enote s strani svojcev.
Vsebine programa so:
• laična individualna pomoč posamezniku pri dnevnih aktivnostih,
• spremstvo stanovalcev,
• pogovor s stanovalcem,
• družabne igre, branje časopisov, knjige,
• pomoč pri govoru in pisanju,
• pomoč pri reševanju križank, ugank,
• pomoč pri telefoniranju,
• sprehod na sprehod po enoti in okolici,
• skupinske aktivnosti.
Program odrasli prostovoljci v enoti že izvajamo. Trenutno imamo eno novo
prostovoljko, ki se je priključila v mesecu decembru 2013 in je vključena na enoto oseb
z demenco. Prihaja 3x tedensko po pet ur. Opravlja spremstvo in družabništvo v
različnih oblikah, ter tesno sodeluje z delovnim instruktorjem in ostalim timom na enoti.
Pet prostovoljcev iz Programa odrasli prostovoljci iz Poljčan se je odločilo, da bodo
vključeni tudi v Enoti Slovenska Bistrica in bodo opravljali prostovoljno delo na obeh
lokacijah. Tako svoje aktivnosti že izvaja pohodniška skupina pod mentorstvom Ivana
Kapuna in Nataše Pečovnik, kreativne delavnice-izdelovanje različnih izdelkov pod
mentorstvom Mirjane Kresnik, merjenje krvnega tlaka, ki ga izvaja prostovoljka Majcen
Majda ter pomoč pri osebni urejenosti, ki jo izvaja prostovoljka Jožica Kalšek. V
naslednjem mesecu se nam bo priključil še Podjavoršek Viktor, ki bo izvajal glasbene
ure s harmoniko.
Cilji Programa odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane – Enota Slovenska
Bistrica za leto 2014 so naslednji:
• mesečni skupni sestanki in individualni pogovori po potrebi,
32
izobraževanje in udeležba prostovoljcev na teh izobraževanjih,
izobraževanje mentorice in somentorice, intervizija, supervizija,
povrnitev materialnih stroškov oziroma potnih stroškov prostovoljcem,
druženje (neformalne oblike medsebojnega druženja kot je praznovanje
rojstnega dne..),
• 1x na leto strokovna ekskurzija ali skupni piknik,
• 1x na leto skupno druženje s stanovalci in prostovoljci, ki sodelujemo,
• v mesecu decembru zadnji delovni sestanek in pogostitev prostovoljcev,
• predlog denarne nagrade ali nagrade v obliki kart za kopanje za prostovoljkoprostovoljca, ki doseže največ delovnih ur ob koncu leta,
• predlog priznanja za nadpovprečno dobro opravljeno delo,
• kreativna pisna zahvala ob koncu leta vsem prostovoljcem in obdaritev
prostovoljcev z kreativnim in unikatnim izdelkom izdelanim na delovni terapiji kot
majhna pozornost in zahvala,
• pisni in vizualni prispevki za časopis Panorama in domsko glasilo Izviri,
• ureditev posebne spletne rubrike oziroma ikone za prostovoljce na naši spletni
strani, kjer se bodo objavljali prispevki in članki našega dela,
• predstaviti program lokalni skupnosti v javnih občilih,
• vključitev več prostovoljcev, ki so pripravljeni za individualno delo z našimi
stanovalci.
Pogoje in materialna sredstva za izvajanje programa je zagotavljal zavod.
•
•
•
•
Program prostovoljno delo osnovnošolcev
Prostovoljno delo osnovnošolcev smo zasnovali tako, da se bodo pod vodstvom
mentorjev izvajale skupne aktivnosti s stanovalci enote. Namen programa je
medgeneracijsko druženje, povezovanje z lokalno skupnostjo, podiranje predsodkov in
mej ter vključenost ranljivih skupin v družbo.
V programu bo poudarek na skupinskem druženju učencev in stanovalcev preko
različnih delavnic v skladu z urnikom. Delo bo v celoti vodeno, izvajalo pa se bo v obliki
delavnic, ki bodo naravnane tako, da bodo povezovale generacije. Delavnice se bodo
vršile v Enoti Slovenska Bistrica, kakor tudi na 2. Osnovni šoli v Slovenski Bistrici, po
potrebi pa tudi izven zavodov na prostem ali drugem objektu.
V vseh delavnicah bo prisotna mentorica učencev OŠ, kakor tudi mentorica ali
somentorica naše enote. Prisotni pa bodo tudi ostali zaposleni kot so gospodinje,
oskrbovalke, medicinske sestre, bolničarji, delovni instruktor, delovni terapevt,
fozioterapevt, soc. delavka, kuharji. O sodelovanju v tem programu bodo obveščeni tudi
starši, ki morajo za sodelovanje njihovih otrok podati soglasje in sicer jim bodo te
informacije podane s strani šole oziroma mentorice prostovoljskega programa na 2. OŠ
Slovenska Bistrica.
V skupne delavnice se bodo na povabilo vključevali naši stanovalci glede na interese in
pričakovanja, udeležba pa bo odvisno od njihovega psihofizičnega počutja, kakor tudi
njihovega zdravstvenega stanja.
Cilji prostovoljnega programa osnovnošolcev za leto 2014 so:
• uvodni sestanek in usposabljanje za prostovoljno delo,
• seznanitev o pravicah in obveznostih prostovoljnega dela,
• seznanitev z Etičnim kodeksom prostovoljnega dela,
• izvedba različnih delavnic kot so; peka krofov za pusta na 2. OŠ skupaj z skupino
naših stanovalcev, delavnica vezenja, izdelovanje pirhov, vrtičkanje na 2. OŠ
kakor tudi priprava cvetličnih gredic v enoti, pripovedovanje zanimivih življenjskih
zgodb naših stanovalcev, sodelovanje pri kulturnih prireditvah, Martinova
33
tombola, skupni sprehodi v okolici in v naravi, zaključek šolskega leta-pogostitev.
Pogoje in materialna sredstva za izvajanje programa je zagotavljal zavod.
Program prostovoljno socialno delo dijakov
Program prostovoljno socialno delo dijakov bomo začeli izvajati v naslednjem šolskem
letu. Namen programa je spletanje vezi med generacijami, povezovanje z okoljem,
brisanje mej in podiranje predsodkov, zapolnitev prostega časa mladih in starih ljudi,
osebnostna rast mladostnikov, širitev socialne mreže, vključevanje marginalnih skupin v
družbo, graditi socialni kapital, osveščanje mladih o staranju, potrebah in stiskah ter
izkušnjah starih ljudi, in jih ima večina naših stanovalcev.
Povezali se bomo z vodstvom Srednje šole v Slovenski Bistrici in mentorji prostovoljskih
programov. Načrtujemo sestanek, na katerem bomo podrobno predstavili naš program
in preverili zanimanje s strani šole in dijakov za vključitev v naš program. Odprti smo za
predloge šole ter dijakov. S programom bomo začeli v naslednjem šolskem letu.
Srečanja naših stanovalcev in dijakov bodo potekala individualno ali skupinsko po sobah
ali na enotah v dnevnih prostorih, v lepem vremenu pa na terasi enote ali v atriju.
Srečanja bodo trajala eno uro individualno ali skupinsko, v obliki pogovorov, sprehodov,
družabnih iger, prebiranja knjig, zanimivih člankov, gledanja fotografij in obujanja
spominov. Teme pogovorov bodo načrtovane in usmerjene, da bo pogovor lažje stekel.
Dijaki bodo prinašali informacije iz okolja, ki bodo prav gotovo zanimiva za naše
stanovalce.
O vključenosti v program prostovoljstva dijakov bodo informirani tudi starši le teh preko
mentorice šole. Svojci naših stanovalcev, ki bodo vključeni v program, pa bodo
informirani s strani naše enote. Program bo v celoti voden tako, da bodo mentorice
programa obeh zavodov dijakom in stanovalcev enote vedno individualno dosegljive za
informiranje in podporo. Šolsko leto in skupno druženje bomo zaključili skupaj z
stanovalci, svojci in starši dijakov ter podelitvijo priznanj za prostovoljno delo.
Cilji prostovoljnega dela dijakov so:
• uvodni sestanek in usposabljanje za prostovoljno delo,
• seznanitev o pravicah in obveznostih prostovoljnega dela,
• seznanitev z Etičnim kodeksom prostovoljnega dela,
• sklepanje pisnih dogovorov za prostovoljno delo,
• dvig kakovosti bivanja stanovalcev v enoti,
• skupne delavnice ob večjih praznikih,
• podelitev priznanj za prostovoljno delo.
Pogoje in materialna sredstva za izvajanje programa je zagotavljal zavod.
Skupine starih ljudi za samopomoč
V letu 2014 nameravamo uvesti v Enoti Slovenska Bistrica tudi skupine starih ljudi za
samopomoč. Za začetek bomo poskusili ustanoviti dve skupini. Njihov osnovni namen
je pogovor, druženje, kakor tudi socialna opora. V enoti imamo že nekaj izobraženih
voditeljev za samopomoč, ki so že vrsto let tudi voditelji skupin v Domu dr. Jožeta
Potrča Poljčane.
Naš namen je povezati se z Medgeneracijskim društvom Mavrica iz Poljčan, saj je to
edino lokalno društvo v našem okolju. To društvo že vrsto let odlično sodeluje z Domom
dr. Jožeta Potrča Poljčane in predstavlja vez z Zvezo društev za socialno gerontologijo.
Skupine starih ljudi za samopomoč, ki jih bodo sestavljali stanovalci enote in dve
voditeljici bodo imele največ osem članov. Voditelji bodo iz vrst zaposlenih ali
prostovoljcev. Skupine se bodo srečevale 1x na teden v dopoldanskem času in bodo
34
trajale eno uro. Tema pogovora bo vodena in usmerjena. Občasno se bodo izvedle tudi
delavnice ali pa se bo v skupino povabil gost –predavatelj na temo pogovora.
Cilji programa starih ljudi za samopomoč v letu 2014 so:
• poiskati stanovalce , ki bodo pripravljeni sodelovati v skupini,
• povabiti štiri voditelje skupin za samopomoč iz vrst zaposlenih,
• poiskati primeren prostor in čas za skupine,
• povezati se z Medgeneracijskim društvom Mavrica Poljčane,
• poiskati dodatne vire sofinanciranja programa,
• uvodni sestanek in informiranje o delovanju programa,
• seznanitev o pravicah in obveznostih prostovoljnega dela,
• seznanitev z Etičnim kodeksom prostovoljnega dela,
• sklepanje pisnih dogovorov z voditelji skupin za samopomoč,
• redna intervizijska srečanja z voditelji skupin v okviru intervizije v Domu
Poljčane,
• prizadevanje za širitev programa in vabilo tudi zunanjim voditeljem,
• organizirali bomo skupni piknik za člane domskih skupin in s prostovoljci iz
programa odrasli prostovoljci ali pa bomo organizirali krajšo skupno ekskurzijo.
V programu starih ljudi za samopomoč bomo upoštevali želje in pričakovanja naših
stanovalcev in prilagajali program dela njihovim zmožnostim. Materialne in druge
pogoje za izvajanje programa zagotavlja zavod.
Pripravila:
Zdenka Flajnik, org. soc. mreže
5. INTERVIZIJA
Intervizija se v Domu izvaja od januarju 2007, v obliki skupinske intervizije. Do leta
2011 so delovale tri intervizijske skupine. V letu 2012 sta delovali le še dve skupini, ki
nadaljujeta svoje delovanje tudi v letu 2014. Intervizijski skupini, v kateri so vključeni
zaposleni iz vseh služb zavoda, teh je skupaj 15, vodiva moderatorki skupin Tanja
Kajtna in Stanija Ivajnšič.
Značilnost intervizije je, da udeležencem daje možnost učenja iz svojih izkušenj in tudi
iz izkušenj drugih. V skupini spoznavajo delo sodelavcev drugih služb in si izmenjujejo
izkušnje. Preko intervizije postajajo delavci v procesu dela bolj samostojni in pridobivajo
izkušnje za razvijanje dobrih medčloveških odnosov, za večje razumevanje potreb
uporabnikov, dobivajo osebno potrditev in se tudi bolj zavedajo svojih stisk in težav, ki
jih v intervizijskih skupinah predstavljajo, dobivajo potrebno pomoč in potrditev.
Glede rezultate dela, ki smo jih zapisali v poročilu o delu v predhodnem letu, planiramo
nadaljevanje dela skupin in upamo, da skupini ne bosta ugasnili. Zaposlene delavke, ki
so vključene v intervizijo, zaenkrat želijo nadaljevanje dela v skupini.
Vsebina dela intervizijske skupine, cilji skupine in cilji posameznih članov skupine so
zapisani v Dogovoru o izvajanju intervizije, ki smo jih v skupinah sklenili moderatorki s
člani skupin. Tudi za ta program pogoje in materialna sredstva za delovanje zagotavlja
zavod.
Pripravila:
Stanija Ivajnšič,mag.soc.del.
35
6. OSTALI PROGRAMI ZA STANOVALCE
6.1 PROGRAM PROSTOVOLJNEGA DELA STANOVALCEV
S prostovoljnim delom stanovalcev nadaljujemo v letu 2014 po zastavljenem programu.
Program bo zajemal aktivnosti, ki so prilagojene željam, zmožnostim stanovalcev ter
letnemu času in vremenskim razmeram.
Stanovalci bodo vključeni v naslednje aktivnosti:
• urejanje okolja,
• pomoč v pralnici in sušilnici,
• živinoreja, poljedelstvo in vrtnarstvo,
• raznašanje časopisa,
• skrb za živali (zajci),
• urejanje kapelice,
• izdelovanje izdelkov v okviru kreativno ustvarjalnih aktivnosti.
Število stanovalcev, vključenih v program prostovoljnega dela, se lahko spreminja glede
na njihove interese, želje in sposobnosti.
Mesečno bodo stanovalci prejeli nagrado za opravljeno delo, kar je spodbuda za
vključevanje v program in dokaz, da je njihovo delo koristno in pomembno.
Na novo vključeni stanovalci v Program prostovoljnega dela bodo opravili izobraževanje
iz varstva pri delu.
6.2 PROGRAM AKTIVNOSTI S POMOČJO ŽIVALI
S pomočjo vključevanja živali (zajci, kužki, ribe, muca, papige) v naše okolje želimo
stanovalcem omogočiti vse tisto, kar jim daje pozitivne in spodbudne misli ter
razmišljanja.
Z aktivnostmi s pomočjo živali želimo pri stanovalcih ohranjati in krepiti psihofizične
funkcije, socialne stike in ustvarjati večjo domačnost in dobro počutje v domu. V
aktivnosti bomo na željo stanovalcev vključevali tudi druge živali, ki nas bodo obiskale.
Stanovalci bodo imeli možnost, da obiščejo živali v prostorih izven doma, kjer je možen
dotik in telesni stik z njimi, ki jim omogoča pozitivne učinke stika z živaljo in dobre
izkušnje.
Zajce bomo v poletnih mesecih prenesli v zunanje okolje, kjer bi se gibali in pasli na
ograjenem travniku, kjer bi bilo potrebno narediti premično ogrado za njih. Slabo
pomični in nepomični stanovalci bi s kratkimi sprehodi do teh živali imeli možnost
kontakta z njimi in uživanja na svežem zraku, v naravi, zunaj doma.
Vsaj enkrat mesečno bomo stanovalcem omogočili aktivnosti in terapijo s pomočjo psov
s pomočjo strokovno usposobljene zunanje prostovoljke.
6.3 PROGRAM PLANINSKO TURISTIČNIH AKTIVNOSTI ZA STANOVALCE
Program planinsko turističnih aktivnosti nadaljujemo po zastavljenem programu.
Načrtujemo krajše in daljše pohode, ki bodo vezani glede na vremenske razmere ter
sposobnosti in interese stanovalcev, vključenih v skupino. Izvedli bomo tudi krajši
pohod za lažje in težje pomične stanovalce, katerega bomo prilagodili glede na njihove
fizične zmožnosti in pripomočke, ki jih uporabljajo za gibanje (invalidski voziček, palice,
bergle,…). Vodili bomo planinski dnevnik, kjer si bomo zapisovali pohode in izlete ter
evidenco vključenih stanovalcev.
Skupaj s stanovalci in zaposlenimi v enoti Slovenska Bistrica planiramo skupne izlete in
pohode.
36
Skozi diaprojekcijo bomo predvajali fotografije in posnetke planinsko turističnih
aktivnosti na vpogled ostalim stanovalcem in zaposlenim. K sodelovanju bomo povabili
tudi ostale zaposlene, da se nam pridružijo pri pohodih.
Gibanje, hoja je vsestranska aktivnost, ki krepi tako mišice kot tudi organe, živčni
sistem, krvni obtok in odlično vpliva tudi na človekovo duševno stanje. Vodilo naših
izletov bo zadovoljstvo, dobra volja, prijazne besede, pozitivni učinki narave,
raziskovanje novih krajev, druženje in vzdrževanje ter ohranjanje zdravja.
Pripravila:
Stanka Pušaver, dipl.del.ter.
6.4 PROGRAM MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA Z OTROKI IZ VRTCA
POLJČANE
Program sodelovanja z otroki iz vrtca Poljčane bomo nadaljevali. Začeli bomo s
pustovanjem, ko jih bomo povabili na pustno rajanje. Spomladansko – poletno obdobje
bomo izkoristili za skupni sprehod s člani planinsko – turističnih aktivnosti. Relacija se
bo določila predhodno, glede na sposobnosti in zmožnosti stanovalcev in otrok, ter po
dogovoru z vzgojiteljicami iz vrtca. Izkoristili bomo tudi naš športni park za medsebojno
druženje z otroki.
Ob Dnevu doma, otvoritvah slikarskih razstav in drugih prireditvah jih bomo povabili k
sodelovanju v obliki pevsko – plesne točke. Seveda ne bomo pozabili na naše domsko
glasilo Izvir, s katerim se bodo ponovno predstavili s člankom o aktivnostih
medgeneracijskega sodelovanja.
Organizirali bomo tudi kreativno ustvarjalno delavnico bodisi za veliko noč ali novo leto.
Načrtujemo obisk v obeh enotah vrtca - Mehurčki in Pikapolonica.
Stanovalci in otroci ustvarjajo medsebojno – medgeneracijsko pozitivno klimo, ki ima
sprostitvene, razvedrilne, družabne in poučne učinke. Izkušnje, ki si jih pridobivajo
otroci v stiku s starostnikom, so dobra popotnica na nadaljnje življenje ter hkrati
priprava na zdravo starost.
6.5 PROGRAM FOTOGRAFSKIH AKTIVNOSTI ZA STANOVALCE
Skupina se bo srečevala enkrat mesečno. Delovali bomo po smernicah, ki smo si jih
zastavili:
• fotografiranje notranjosti in zunanjosti doma - bližnje okolice,
• rokovanje s fotoaparatom in druge fotografske opreme za fotografiranje,
• razstave fotografij v domu in ogled razstav izven doma,
• prispevek v obliki članka in fotografij za domsko glasilo,
• ogledi fotografij domskih aktivnosti, filmov preko računalnika in diaprojekcije v
beli dvorani za vse stanovalce,
• zbirka fotografij vseh letnih časov ter portreti stanovalcev, ki se bodo s
fotografiranjem in objavo fotografije strinjali,
• ogledi potopisnih predavanj zaposlenih in zunanjih prostovoljcev za vse
stanovalce,
• izvedel se bo kakšen krajši izlet, z namenom, da se izboljšajo njihove spretnosti.
Stanovalci si ob omenjenih aktivnostih pridobivajo nova znanja, spretnosti ter doživljajo
razvedrilo in zapolnitev prostega časa. Niso vezani le na en prostor, temveč imajo
neomejene možnosti za izvajanje fotografskih aktivnosti. Srečanja bodo potekala po
predhodnem dogovoru o aktivnosti, ki se bo izvajala.
37
6.6 PROGRAM VINOGRADNIŠKE SKUPINE STANOVALCEV
Vinogradniška skupina se bo v letu 2014 dobivala pod mentorstvom g. Ferda Potiska
glede na potrebna dela, ki se opravljajo v vinogradu. Spomladi bo potrebno vinograd
obrezati, pobrati trsje in povezati. Ko bo trta pognala mladike, se bo začelo z obiranjem
zalistnikov, mladike bo potrebno popravite med žice in po potrebi porezati predolge dele
mladik. Ko kakšnega večjega dela ne bo, se bomo le sprehodili med trto po prijetni
senci. Preden bo trta dozorela, bomo postaviti klopotec, ki bo odganjal škodljivce.
Pozno poleti načrtujemo trgatev, nekaj pridelka bomo »sprešali« in naredili grozdni sok,
ostalo pa pozobali.
Kadar vinograd ne bo zahteval aktivnosti na trti, se bo skupina ob kavici družila na 3A
oddelku v čajni kuhinji, kjer bodo teme namenjene vinogradništvu ali čemu drugemu. Z
zanimanjem si bomo tudi ogledali kakšen vinotoč, vinsko klet ali kmečki turizem. V avli
doma bomo razstavili fotografije vinogradniške skupine skozi celo leto.
Z veseljem bomo vinograd pokazali obiskovalcem, ki bodo obiskali naš Dom. Če je
možno, takrat s seboj povabimo tudi enega izmed članov vinogradniške skupine, da jih
seznani o našem vinogradništvu.
Doživljanje stanovalcev je neizmerno, ko sami ustvarjajo ter občutijo zadovoljstvo nad
končnim pridelkom, ki ga je podarila narava. Letina ni vedno najboljša, česar se
zavedajo glede na njihove izkušnje iz preteklosti.
6.7 PROGRAM LITERARNE SKUPINE STANOVALCEV
Literarna skupina Bukvice se bo srečevala po naprej določenih ciljih, navedenih v
programu, ki je bil sprejet. Srečanja bodo še naprej potekala dvakrat mesečno, ob
ponedeljkih, po predhodni seznanitvi stanovalcev oziroma članov vključenih v literarno
skupino. Tudi ta skupina bo še iskala nove člane.
Literarna skupina spodbuja stanovalce k večji miselni aktivnosti. Znotraj skupine bodo
napisali članke za domsko glasilo, bodisi skupinsko ali individualno. Tisti stanovalci in
člani literarne skupine, ki imajo željo po pisanju, jih bomo redno v okviru delovne
terapije in izven literarne skupine spodbujali k pisanju in zapisovanju zgodb, pesmi,
verzov in pregovorov.
Še naprej bomo obiskovali knjižnico v Poljčanah, kjer nas bodo tamkajšnje knjižničarke
obveščale o novostih s področja literature.
Pripravila:
Natalija Drozg, dipl.del.ter.
6.8 PROGRAM DELA ZA KUHARSKO SKUPINO ZA LETO 2014
Člani kuharske skupine se bomo v letu 2014 sestajali dvakrat mesečno, drugi in četrti
četrtek v mesecu. Sestajali se bomo v dnevnem prostoru 2 B oddelka v drugem
nadstropju. Planirane jedi, ki jih bomo skuhali v letošnjem letu:
• sladko zelje,
• pire krompir,
• čevapčiče,
• krvavice,
• kisla repa
• puranji pariški zrezki z sirom in kislo smetano,
• glavnata solata,
• kislo zelje,
• pražene jetrce,
• sarma,
38
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
delavnica s prostovoljci iz Osnovne šole Poljčane,
kvašeni rogljički,
pustni krofi,
kisla juha,
pica
bograč,
stročnata fižola z ocvirki,
regrat s krompirjem,
segedin golaž,
sirovi štruklji,
pečenka,
jajce na oko,
adventni keksi,
piknik – pečenje na žaru.
Če se nam bo porodila še kakšna želja med letom, bomo plan še dopolnili. Naša želja je,
da ostanemo zdravi in uresničimo zastavljene cilje.
Pripravila:
Jožica Drozg, dipl.m.s.
6.9. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STANOVALCI
Nadaljevali bomo s Programom zdravstveno vzgojnega dela s stanovalci. Mesečno bomo
pripravili predavanja z zdravstveno vzgojnimi vsebinami za stanovalce v Beli dvorani
doma, v dopoldanskem času. Upoštevali bomo tudi predloge stanovalcev za teme
predavanja ter predstavili aktualna področja skrbi za zdravje in dobro počutje glede na
letne čase. Glede na izkušnje preteklega leta bomo tudi letos bolj intenzivno
zdravstveno vzgojno delovali v okviru manjših skupin stanovalcev na oddelkih, na
sestankih stanovalcev in na skupnih druženjih s stanovalci.
Pripravila:
Alma Hren, dipl.m.s., spec.
7. PROGRAMI ZA SVOJCE
7.1. SUPORTIVNA SKUPINA SVOJCEV STANOVALCEV Z DEMENCO
Program Suportivna skupina za pomoč svojcem stanovalcev z demenco, ki smo ga
uvedli v letu 2007, najprej kot projekt uvajanja novega programa, je uspešno zaživel in
dobil svoje mesto med dodatnimi programi dela s svojci in stanovalci. Skupina združuje
stanovalce z diagnozo demenca in njihove svojce. Stanovalci so pretežno nastanjeni na
oddelku 2B, ki ga še imenujemo »oddelek s povečano pozornostjo«.
Skupina je odprta za nove člane, ki jih sproti povabimo k sodelovanju, predvsem svojce
novo sprejetih stanovalcev. Skupina ima značilnosti skupine za samopomoč in
značilnosti edukativne skupine; Sodelovanje v njej predstavlja čustveno
razbremenjevanje svojcev, izmenjavo izkušenj, prenos strokovnih znanj in spoznanj o
bolezni demence med zaposlenimi in svojci, kar svojcem omogoča lažje sprejemanje
stanja njihovih svojcev ter učinkovitejše spoprijemanje s problemi, ki jih ta bolezen
prinaša.
39
Skupino vodiva skupaj z vodjo SZNO Almo Hren. V začetku leta 2014 so v skupino
vključeni svojci 18-ih stanovalcev in tudi naši stanovalci. Po potrebi v skupino
vključujemo tudi druge zaposlene iz oddelka 2B (zdravstvene tehnike, medicinske
sestre, bolničarje..). Skupina se naj bi sestajala predvidoma enkrat mesečno vendar je
praksa pokazala, da smo do sedaj imeli povprečno 7 srečanj letno. Realno načrtovanje
za leto 2014 je torej 7 srečanj Suportivne skupine.
Kot v predhodnem tudi v letu 2014 načrtujemo naslednje aktivnosti:
• najmanj 7 srečanj skupine;
• vključevanje svojcev novo sprejetih stanovalcev;
• sodelovanje strokovnjakov v skupini - domski zdravnik, domska psihiatrinja in
drugi;
• organiziranje skupnega piknika za sodelujoče v programu skupaj s stanovalci z
demenco;
• organiziranje različnih delavnic s stanovalci na oddelku 2B, ki jih stanovalci
zmorejo (različna opravila kot so ličkanje koruze, izdelovanje velikonočnih pirhov,
risanje, družabne igre…);
• druženje v domskem parku;
• skupno silvestrovanje za stanovalce oddelka 2B in njihove svojce ter ostale
stanovalce z demenco in njihove svojce; to bo že četrto leto, odkar imamo
silvestrovanje v skupni domski jedilnici in sicer zaradi velikosti skupine;
• širitev skupine s svojci, ki skrbijo za osebe z demenco v domačem okolju ali so
svojci naših bodočih stanovalcev (po potrebi);
• predstavitev programa v lokalni skupnosti in širše, po možnosti.
Materialne pogoje za izvajanje programa zagotavlja zavod.
Pripravila:
Stanija Ivajnšič, mag.soc.dela
7.2. KLUB SVOJCEV
Klub svojcev aktivno deluje že pet let. Skupina trenutno šteje 11 članov in dve
voditeljici Iva Soršak, Tanja Kajtna. S srečanju bomo nadaljevali v pomladanskem času.
Načrtujemo 4 srečanja.
Člani kluba se bomo sestajali 1x na dva meseca in sicer 2x v Poljčanah in 2x v Enoti
Slovenska Bistrica. Po dogovoru s člani kluba bomo sestanke organizirali ob torkih,
predvidoma ob 16.30 uri. Posamezno srečanje bo potekalo 1 do 2 uri, odvisno od
načrtov dela v skupini. Predvidevamo, da se bodo člani tudi v tem letu redno
udeleževali srečanj. Glede na udeležbo v zadnjih letih pričakujemo v letu 2014 na
srečanjih od 8 do 10 članov. Želimo pa ohraniti povezanost in zaupanje med člani in
voditeljicama. V letu 2014 bova voditeljici povabili k sodelovanju nove člane, delovanje
kluba pa predstaviti širši javnosti v lokalnih medijih in na spletni strani Doma.
Program srečanj:
- Evalvacija anket in delavnica na temo doseženih in načrtovanih ciljev;
- Organiziran krajši pohod v pomladanskem ali jesenskem času;
- Pogovor z zunanjim strokovnjakom;
- Srečanje v obliki piknika, povabili bomo tudi stanovalce članov Kluba svojcev ali
delavnica na izbrano temo.
40
Vsebina programa se bo po potrebi spreminjala in dopolnjevala glede na interese članov
in možnosti zavoda.
Pripravila:
Tanja Kajtna, univ.dipl.soc.del.
7.3. SODELOVANJE S SVOJCI
7.3.1. Sestanki s svojci novosprejetih stanovalcev
Praksa Doma je, da nekajkrat na leto povabimo svojce novosprejetih stanovalcev na
skupni sestanek, ki ga vodi direktorica, sodelujejo pa tudi socialne delavke in vodja
Službe zdravstvene nege in oskrbe. Svojcem predstavimo Dom, domsko življenje,
organizacijo in način dela strokovnih in drugih služb, storitve, ki jih nudimo našim
stanovalcem ter vse ostalo, kar jih zanima. Po končanem sestanku imajo svojci možnost
individualnega razgovora z zaposlenimi, ki na sestanku sodelujemo.
V letu 2014 načrtujemo tri takšne sestanke, odvisno od števila novo sprejetih
stanovalcev. Sestanke bomo organizirali ločeno v Domu Poljčane in v Enoti Slovenska
Bistrica.
7.3.2. Skupni sestanki svojcev s predavanji
Dvakrat letno povabimo na skupni sestanek vse svojce. Ponudimo jim strokovno
predavanje na določeno temo ter jih seznanimo z aktualnimi zadevami.
V letu 2014 načrtujemo prvi skupni sestanek v pomladanskih mesecih. Za svojce bomo
organizirali strokovno predavanje; teme še nismo določili. Prvi sestanek bo za svojce
Doma Poljčane in Enote Slovenska Bistrica organiziran v enoti.
V drugi polovici leta bomo na skupnem sestanku svojcem prav tako ponudili strokovno
predavanje z aktualno tematiko; organizirali ga bomo v Domu Poljčane.
Vse svojce bomo povabili tudi na tradicionalno prireditev Dan doma 2014, ki bo v juniju
in Dan Enote Slovenska Bistrica 2014, ki bo v septembru ter na druge večje prireditve in
izlete s stanovalci.
Direktorica:
Iva Soršak, univ.dipl.soc.del.
41
`