IKT-informator

oglasna
priloga
IKT-informator
Dr. James Jim Spohrer,
direktor raziskovalnega
središča IBM Almaden
Research Center:
Desetkrat večji globalni
BDP bi nas stal le pet
milijard dolarjev.
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240 www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240 www.finance.si
V megli
izgubljena leta
anketa
Kako občutite okrevanje slovenskega trga informacijskih tehnologij?
Milan Dragič, direktor SAP: »Leto 2014 za SAP ocenjujem kot uspešno. V Sloveniji je poslovni trg še vedno razmeroma previden, podjetja uvajajo sisteme, s katerimi želijo povečati stroškovno učinkovitost, racionalizacijo in transparentnost poslovanja. Naše
stranke so najboljša slovenska podjetja, zato
smo največjo rast dosegli predvsem na področjih inovacij, kot so računalništvo v oblaku, računalništvo v pomnilniku (SAP HANA) in poslovna inteligenca. To dokazuje, da naše stranke trenutno iščejo rešitve, ki za dvig konkurenčne prednosti omogočajo analiziranje velike količine podatkov v realnem času, ter rešitve, ki hitro
prinašajo pozitivne učinke poslovanja in omogočajo
nadaljnjo rast podjetja.«
Janko Štefančič, direktor Genisa: »Letos se čuti izboljšanje razmer v gospodarstvu, kar se kaže tudi v rasti prihodka. V zadnjih letih so se prodajni cikli precej podaljšali, tako
da so dobri rezultati tudi posledica dela v preteklosti. Dosegli smo večjo prepoznavnost naših produktov na
trgu in povečali prisotnost v gospodarstvu, kar je sicer
naša strategija. V gospodarstvu opažamo popolnoma nasproten trend kot v javni upravi, saj podjetja razumejo nujnost vlaganja v razvoj informacijske podpore. Velik potencial za nadaljnjo rast vidimo v naših
aktivnostih za pospešitev uporabe e-poslovanja v gospodarstvu. Pri e-poslovanju med podjetji se bo namreč
ustvarila precej višja dodana vrednost kot pri pošiljanju
e-računov javnim ustanovam.«
Sandi Boršo, direktor prodaje in trženja v podjetju SAOP: »Leto 2014 bo
za SAOP zelo uspešno, pri čemer bo k
rasti poslovanja največ pripomogla velika prodaja dokumentnega sistema eRegistrator. Podjetja
namreč prepoznavajo prednosti brezpapirnega poslovanja,
eRegistrator pa jim ponuja celovito rešitev upravljanja dokumentov znotraj poslovnoinformacijskega sistema. Veliko prednost pomeni boljša in cenejša uvedba eRegistratorja v poslovanje podjetij, saj ni potrebnih nobenih integracij z
zunanjimi dokumentnimi sistemi, kar se
dogaja pri informacijskih sistemih, ki nimajo integriranega dokumentnega sistema. Letos bo rekordno leto tudi pri prodaji spletnega poslovnega programa miniMAX, kjer bomo dosegli 15-odstotno
rast prihodka. V Sloveniji nam bo uspelo
pridobiti več kot 600 novih plačnikov, in
če prištejemo še Srbijo in Hrvaško, bomo
v letu 2014 pridobili več kot tisoč novih
plačnikov miniMAX. K temu je pripomogla predvsem sprememba razmišljanja
podjetnikov, saj jih čedalje več želi imeti
nadzor nad poslovanjem v svojih rokah,
hkrati pa prepoznavajo prednosti e-računovodstva, ki jih ponuja miniMAX.«
UVODNIK
Jaka Žorž
[email protected]
P
Od leta 2009 so številna podjetja zamrznila IT-projekte, javna uprava pa gospodarske krize za hibernacijo niti
ni potrebovala. Ni odveč poudariti, da je prav zmanjšanje
vlaganj v razvoj državne informatike primer, kako se brez
IT lahko hitro izgubi konkurenčnost. Še leta 2007 smo bili v
vrhu EU po storitvah e-uprave, danes pa nas že prehiteva tudi
Balkan.
Slovenski trg IT okreva
Preliminarne analize podjetja IDC
potrjujejo, da se bo celoten slovenski
trg IT v letih 2014 in 2015 nekoliko okrepil glede na vrednost iz leta 2013.
Po petih letih upadanja naj bi poraba
za IT letos znašala približno 683, prihodnje leto pa 703 milijone evrov.
Izbral sem paket Mobitel Neomejeni D, ki ima storitev SIM 2
vključeno brezplačno in je zato prava izbira za vse, ki poleg
mobitela uporabljamo tudi tablico. Eno SIM-kartico imam v
mobitelu, drugo pa v tablici, všeč mi je, da se vključene
količine paketa porabljajo na obeh karticah hkrati. Paket
vključuje neomejeno količino minut za klice v vsa slovenska
omrežja ter neomejeno količino SMS-/MMS-ov in prenosa
podatkov, kjer velja princip pravične uporabe storitev prenosa
podatkov - po preseženi vključeni količini podatkov (15 GB) se
hitrost podatkov zmanjša. Paket vključuje resnično vse, kar
potrebujem - tudi brskanje po spletu v najhitrejšem mobilnem
omrežju LTE/4G.
TViN SHRAMBA S
Naročniki storitev Mobitel in SiOL imamo na voljo brezplačen
paket TViN Shramba S s 5 GB prostora v oblaku, sam pa sem
raje izbral paket TViN Shramba L, ki mi omogoča kar 50 GB
prostora v oblaku. Zame je ta storitev praktična, saj mi
omogoča hiter dostop do svojih fotografij in posnetkov prek
tablice, prenosnika, mobitela in televizije (BOX). Pri tem je
prenos podatkov prek mobilnega omrežja Telekoma Slovenije
brezplačen, dokumenti pa so varno shranjeni na strežnikih v
Sloveniji. Za naročilo sem obiskal www.tvin.si.
TopTrio 1G
Izkoristil sem akcijsko ponudbo in izbral paket TopTrio 1G, ki
mi zagotavlja najboljšo ponudbo televizije, telefonije in še
hitrejšega interneta. Paket vključuje tudi storitev Varen
splet in spletno televizijo TViN. Ker sem hkrati naročnik
storitev Mobitel in SiOL imam prenos podatkov za spremljanje
več kot 80 TV-programov prek TViN-a v mobilnem omrežju
Telekoma Slovenije brezplačen. Kot nov naročnik storitev
SiOL sem izkoristil ugodnost in izbral nov televizor na
obroke in brez obresti
Za več informacij o storitvah Telekoma Slovenije obiščite Telekomov center,
www.telekom.si ali pokličite brezplačni številki 041 700 700
(za uporabnike storitev Mobitel) ali 080 8000.
Na krilih tretje IT-platforme
Kot poudarjajo v analitski hiši IDC Adria­
tic, Slovenija sledi svetovnim gibanjem,
pri čemer izkorišča močan zalet tretje IT-platforme. Vrednost storitev računalništva v oblaku, ki je leta 2013 znašala 25 milijonov evrov, se bo v letih 2014
in 2015 glede na projekcije zvišala za 20
do 30 odstotkov. Precej manj, a še zmeraj
razveseljujoče dosti, se bo povečala poraba za IT-storitve in pakirano programsko
opremo. Poraba za ta tržni segment je leta 2013 znašala nekaj manj kot 347 milijonov evrov, za leto 2015 pa je predvidena rast v višini osem odstotkov, torej na
slabih 372 milijonov evrov.
Trg strojne opreme bo imel največje razlike v rasti. Prodaja tabličnih računalnikov
naj bi leta 2015 dosegla vrednost 24,25 milijona evrov. Največjo rast pa bo dosegla prodaja pametnih telefonov, ki naj bi leta 2015
znašala 72,7 milijona evrov, kar je več kot
30 odstotkov rasti glede na leto 2013.
za storitve e-izmenjave in varne dolgoročne hrambe. Še bolj razveseljujoče je pričakovanje, da se bo e-poslovanje s proračunskimi uporabniki nadaljevalo še v prihodnjih letih, saj bo elektronske račune v takšni
ali drugačni obliki začela uporabljati večiE-račun z zlatimi črkami
Letos se je začelo dogajati tisto, kar bi se mo- na podjetij pri poslovanju B2B.
ralo že pred desetimi leti. Dobavitelji proračunskim uporabnikom so se začeli priprav- Proizvodnja spet zacvetela
ljati na izdajo e-računov, kar je spodbudi- Resda so slovenska podjetja lani prodalo prodajo dokumentnih sistemov ter pro- la za približno 18,3 milijarde evrov indugramskih modulov in namenskih aplika- strijskih izdelkov in storitev, kar je za odcij za izdajo e-računov. Po drugi strani se stotek manj kot v letu 2012. Vendar se je ob
je povečala tudi poraba za IT-storitve, na tem pokazal pozitiven trend – prodaja na
primer dopolnitve poslovnih informacij- domačem trgu se je namreč povečala za
skih sistemov in obračunskih aplikacij, ter 4,69 odstotka. Krivulja navzgor se je obr-
Država še vedno ostaja največji kupec na slovenskem trgu
IKT-rešitev in storitev. Priznati je treba, da ima ministrstvo za
javno upravo smele načrte. Prek izrabe neizkoriščenih evropskih sredstev, ki jih bodo porabili za državni oblak, naj bi v
treh letih znižali stroške IT za 40 odstotkov. Zadnji popravek
je sicer, da bo znižanje 26,8-odstotno, pri čemer pa je jasno,
da skoraj polovica državne uprave v to ne bo vključena. Še
vedno dovolj, da finančni minister ni odkimal. Po drugi strani
naj bi prihranke dosegli tudi s popolnoma odprtimi razpisi,
ki pa so za zdaj še vsi po vrsti zaprti. Milijoni, ki se bodo porabili za prvi državni oblak, bodo skoraj izključno polnili žepe
tujim multinacionalkam, čeprav se tudi njim napoveduje
vsaj 20-odstotno tanjša pogača. Konsolidacija IT v državnem
oblaku je pozitivna, ampak brez analize funkcionalnosti in posnetka stanja, kaj je v resnici potrebno, ne bodo daleč prišli.
Direktorat za informatiko in e-storitve vodi vojak, ki zna osvojiti cilj ne glede na stransko škodo. Mašina bo morda ropotala,
keson bo prazen, za nameček pa ne bo šoferjev, ki bi sploh
znali voziti.
Gibanje vrednosti slovenskega trga IT
v mio EUR
756,36
728,08
738,69
652,19
642,36
683,00
703,00
0
2009
2010
2011
Op.: *napoved
nila tudi pri izvozu. Čeprav je bila prodaja na tujih trgih leta 2013 za 3,12 odstotka
manjša kot v letu 2012, se je vrednost letošnjega izvoza od januarja do septembra zvišala kar za 6,1 odstotka glede na leto 2013.
Proizvodnji gre torej bolje in to se kaže tudi pri naložbah v IT.
Proizvodna podjetja so letos vlagala
predvsem v poslovno programsko opremo. Glavna področja vlaganj so bila podpora proizvodnim procesom prek sistemov MES, spremljanja proizvodnje ter avtomatizacije proizvodnih postopkov. In
če so na začetku krize stavila predvsem
na rešitve za podporo pri prodaji, vključno s sistemi za poslovno odločanje, se da-
nes aktivno ukvarjajo z izboljševanjem
nabavnega procesa. Gre predvsem za zagotavljanje sledljivosti naročil, torej boljše spremljanje stroškov, po drugi strani
pa tudi samo pocenitev nabavnega procesa z notranjim in zunanjim elektronskim poslovanjem.
Med poslovnimi področji, kjer so bila
večja vlaganja, je tudi proizvodna in skladiščna logistika, predvsem z namenom
znižanja vrednosti zalog, izboljšanja pretočnosti in zagotavljanja točnejših dobav.
Podjetja so namreč spoznala, da je to ob
naraščajoči globalni konkurenci poleg cene eden najpomembnejših konkurenčnih zahtev.
2012
2013
2014*
2015*
Vir: IDC Adriatic
Več tudi za železnino
Povečano povpraševanje po programski
opremi je spodbudilo povpraševanje po
strežniški opremi, bolj dejavna pa so bila tudi podjetja, ki zaradi krize svojih podatkovnih središč niso tekoče obnavljala.
Veliko je bilo tudi podjetij, ki so se želela
izogniti nakupom licenc in infrastrukture ter so se zato obrnila k storitvam iz oblaka. Ne nazadnje je podjetja k novim vlaganjem v programsko in strojno računalniško opremo ter oblačne storitve spodbudil konec uradne podpore za operacijski sistem Windows XP, ki je po 13 letih še
vedno med najbolj pogostimi operacijskimi sistemi v proizvodnji.
Thinkstock
V PAKETU
NEOMJENI D
IMAM SIM 2
VKLJUČENO
BREZPLAČNO
Veliko podjetij spoznava, da bi z gospodarnim vlaganjem v
IT laže prebrodila krizo. Naložbe v IT so namreč lahko precej
bolj dobičkonosne in manj tvegane kot z zakreditiranostjo povečane proizvodne zmogljivosti, prevzemi ali izsiljene širitve
na tuje trge. Optimizacija poslovanja, kakor lepše rečemo
zniževanju stroškov in povečevanju učinkovitosti, se sicer za
zdaj še bolj sramežljivo izraža tudi pri vlaganjih v IT. Podjetja,
ki danes že zmorejo naložbe, razumejo, da morajo pri novih
rešitvah iskati predvsem vrednost za poslovanje. Ni dovolj samo nizka cena, ampak je pomembno tudi, kakšen je rezultat.
Pa vendar, premaknilo se je.
Elektronsko poslovanje in povečanje
izvoza sta dala pospešek naložbam v
informacijske tehnologije
Naj spomnimo, poraba na slovenskem
trgu IT je v letih od 2009 do 2013 močno
upadla. Leta 2009 je znašala 935,54 milijona dolarjev, do leta 2013 pa je upadla za
13,1 odstotka, na 794,53 milijona dolarjev.
Napovedi za obdobje 2014 in 2015 temeljijo na rasti porabe vseh tržnih segmentov strojne opreme – osebnih računalnikov, prenosnikov, pametnih telefonov in tablic – do porabe za IT-storitve, računalništvo v oblaku ter pakirano
programsko opremo.
rva lastovka še ne pomeni pomladi. Otoplitev gospodarskih razmer zato še ne napoveduje večje rasti
naložb v informacijske tehnologije (IT).
Podobno kot za preostalo gospodarstvo tudi v panogi IT velja, da lahko državni projekti potegnejo voz naprej. To se pri
nas ni in se tudi ne bo zgodilo še lep čas. Vrh državne informatike ima za to premalo znanja, hkrati pa ne posluša stroke.
Od samozadostnosti lahko živiš, če ti drugi plačajo kosilo.
Kakšen odnos ima državna informatika do strokovne javnosti
in partnerjev iz gospodarstva, kaže tudi neudeležba glavnih
predstavnikov direktorata ter šefov informatike državnih
ustanov na okrogli mizi o strategiji razvoja javne uprave. Ta
je potekala zadnji dan konference Informatika v javni upravi,
ki jo je priredilo edino neodvisno strokovno združenje informatikov – Slovensko društvo Informatika, in to, paradoksalno,
prav v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.
IKT informator je oglasna priloga časnika Finance.
Izhaja enkrat na mesec.
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: [email protected]
Trženje:
Boris Savić
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: [email protected]
Stalna zunanja sodelavca:
Esad Jakupović
Tel.: 040 296 184
E-pošta: [email protected]
Miran Varga
Tel.: 040 427 333
E-pošta: [email protected]
Prelom: Finance
Lektoriranje: Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Naslednji IKT informator bo izšel 22. januarja 2015.
16 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
Avnet odslej tudi v Sloveniji
Slovenska pisarna Avnet bedi
nad poslovanjem v Sloveniji,
Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, Madžarski, Makedoniji, Črni gori, Moldaviji, Romuniji, Srbiji in na Kosovu. Matična družba pa daleč
največ prodaje ustvari na ameriškem trgu. Poleg stojne in
programske opreme vseh največjih svetovnih proizvajalcev
ponuja tudi bogat nabor storitev za velika podjetja.
Začeli z IBM, širitev že
v kratkem
V regiji Adriatik je Avnet začel
nastopati s ponudbo strojne in
programske opreme ter storitev IBM, z novim letom pa se
prodajnemu programu prid-
stvo, ki temelji na medsebojnem zaupanju, pri čemer smo
svetovalci našim partnerjem.
Če nas vključijo v svoje poslovanje, jih lahko vodimo skozi labirint tehnologij,« razlaga Janko Novak, vodja razvoja poslovanja v slovenski podružnici Avnet.
""»Podjetjem lahko
omogočimo razvoj rešitev po
meri, z nami pa lahko dobijo
enega partnerja v vseh
državah, v katerih poslujejo,«
pravi Janko Novak, vodja
razvoja poslovanja v
slovenski podružnici Avnet.
Žiga Intihar
V Slovenijo je konec novembra vstopil še en velik
igralec na trgu IKT. Družba Avnet Technology Solutions je eden največjih
distributerjev strojne in
programske opreme, saj v
regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika) zaposluje okoli dva tisoč ljudi. Gre za distributerja z
najvišjo dodano vrednostjo, saj poleg »škatel in
licenc« skrbi tudi za izobraževanje strank ter
vzpostavljanje partnerstev med njimi in proizvajalci IT-rešitev.
ružuje še bogat izbor izdelkov
družbe Lenovo. V prihodnje bo
družba dodajala vse več rešitev
IT-velikanov, saj v ZDA in drugje po svetu skrbi za distribucijo izdelkov in storitev podjetij
Cisco, EMC, Hitachi, HP, Net­
App, Oracle, VCE, VMWare in
drugih. Med velikani manjka
le Microsoft.
Trženje kot storitev
Ne le bogata ponudba, danes stranke prepričata tudi
kakovostna podpora in na-
bor dodatnih storitev, ki jih
lahko ponudi distributer. Avnet ponuja trženje kot storitev in pomaga pri ustvarjanju povpraševanja. »Avnet
TS bo partnerjem s podporo svojega globalnega ekosistema in baze znanja ponudil vrsto rešitev in bonusov.
Lokalni predstavniki Avneta
v Sloveniji in strokovna ekipa v osrednji Evropi so visoko usposobljeni. Na podlagi
podpore iz našega ekosistema lahko partnerji izkoristi-
jo močno globalno povezavo
Avneta in IBM, saj smo distributer z najvišjo dodano vrednostjo – to pomeni vzpostavljanje partnerstev med podjetjem, Avnetom in IBM. Ponujamo vrsto finančnih rešitev za podjetja, od finančnega načrtovanja, globalne pogodbe IBM o financiranju, alternativne možnosti financiranja in zelo prilagodljive
možnosti za posojilo. Vedno
načrtujemo stabilno in dolgoročno poslovno partner-
Izobraževanje kot ključ
razvoja
Na področju IT smo skoraj
vsak dan priče novim tehnologijam. Informatika se hitro
spreminja, kar je danes lepo
vidno v računalništvu v oblaku in tako imenovanih hibridnih IT-okoljih z neskončnimi
možnostmi programskih rešitev. Tradicionalni podatkovni
centri in druga IT-infrastruktura, kot jo poznamo danes,
seveda jutri ne bodo izginili.
Bodo pa prevzeli nove vloge.
Takšen prehod zahteva simultano povezovanje znanj starih
in novih tehnologij.
»Tehnološke spremembe silijo podjetja v nenehno učenje.
Avnet želi svoje bogato znanje
prenašati na partnerje in njihove naročnike. Partnerje želimo
spodbuditi, da izkoristijo akademijo Avnet kot platformo za
izmenjavo znanj med partnerji in širše v regiji. Tako lahko tudi povrnejo del vlaganj v znanje svojih strokovnjakov,« dodaja Novak.
Konkurenca je dobrodošla
Spremembe v globalnem IT-­
ekosistemu pa spreminjajo tudi načine distribucije. Imamo
tako lokalne kot globalne konkurente. V Avnetu lokalnih distributerjev ne vidijo zgolj kot
konkurente, temveč so pripravljeni na dialog in sodelovanje ob vzajemnem zaupanju in kredibilnosti. Že kmalu
po vstopu Avneta na slovenski trg so namreč prejeli povabila nekaterih lokalnih distributerjev na pogovor o različnih možnostih sodelovanja, predlagane rešitve pa so
označili bolj za dopolnjujoče
kot konkurenčne.
»Cena je danes pomembnejša kot kadarkoli. To dejstvo
moramo sprejeti. Želimo pa
si vzpostaviti dolgoročen poslovni model v regiji, ki ne bo
konkurenčen le na ravni cen,
saj tak pristop ne prinaša dolgoročnih rezultatov. Verjamemo, da naši naročniki poleg
cene in brezhibne operativne
podpore prepoznavajo tudi
vrednost spremljajočih storitev, kot so predprodajna podpora in podpora ob izvedbi ter
hiter dostop do infrastrukture
in strokovnjakov. Podjetjem
lahko omogočimo razvoj rešitev po meri, z nami pa lahko
dobijo enega partnerja v vseh
državah, v katerih poslujejo,«
poudarja Novak.
IKT-informator 17
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
Nove rešitve za sodelovanje in
komunikacijo na internih portalih
sledenje njihovemu uresničevanju vse bolj pomembno. Da
bi bila koordinacija in spremljanje teh nalog čim bolj uspešna,
so v Agitu razvili rešitev eSeje
za podporo sestankom. Ločeno so v Agitu razvili tudi rešitev za spremljanje seznanjenosti uporabnikov, ki omogoča pregledno obveščanje zaposlenih o objavi posameznih
dokumentov in vpogled, kdo
od obveščenih se je dejansko
seznanil z vsebino dokumenta. Rešitev je posebej primerna za objavljanje pravilnikov
ali drugih dokumentov, s katerimi se morajo zaposleni obvezno seznaniti.
Kako učinkovito voditi seje, sestanke, kolegije? Kako zagotoviti nadzor nad
tem, da so uporabniki portala seznanjeni z dokumenti in da so jih prebrali?
Vsako podjetje z več pravnimi subjekti in poslovnimi enotami, z velikim številom zaposlenih, ki so na različnih lokacijah, se srečuje s pomembni vprašanji, kako najti ustrezne ljudi v podjetju, kako deliti pomembne informacije in
storitve z drugimi zaposlenimi v podjetju ter kako zagotoviti učinkovito sodelovanje in
komunikacijo.
Vsa ta vprašanja izhajajo
iz pomanjkanja strukturiranih informacij in ustrezne oblike izmenjave teh v podjetju.
Eden izmed razlogov je ta, da
intranetni portali temeljijo na
enostavnih rešitvah za urejanje vsebin (Content Management System), ki ne podpirajo
uporabnikovih vsakodnevnih
poslovnih opravil. Uporabniki
potrebujejo sodoben korporativni portal, ki ni le odložišče
informacij in sistem korporativnega komuniciranja, temveč se razvija v socialno platformo, ki pospešuje izmenja-
""V Agitu (www.agito.si) so razvili rešitev za spremljanje
seznanjenosti uporabnikov, ki omogoča pregledno obveščanje
zaposlenih o objavi posameznih dokumentov in vpogled, kdo
od obveščenih se je dejansko seznanil z vsebino dokumenta.
vo informacij, idej, predlogov,
mnenj in tako služi tudi kot inkubator idej.
Poleg vsebinske dinamičnosti mora vsako portalno okolje biti tudi uporabno. Sodobni prijemi, kot so označevanje,
ocenjevanje in dinamična klasifikacija vsebine, omogočajo zaposlenim, da si portalno okolje
priredijo in tako pripomorejo k
večji uporabnosti. Prilagodlji-
vosti in uporabnosti portala ni
mogoče doseči brez sodelovanja množice ljudi, ki prispevajo kakovostno vsebino.
Zaposlenim se zaradi potreb
po hitrem odzivanju na spremembe v okolju naberejo številne zadolžitve oziroma naloge, ki sledijo sklenjenim dogovorom na sestankih. Zato je
koordinirano in pravočasno
usklajevanje izvedbe nalog ter
Trendovski ERP za mala
proizvodna podjetja
Sistemi ERP so tudi za mala proizvodna podjetja
prepotrebno orodje, s katerim ohranjajo poslovno
rast in kupce.
Čestitamo finalistom nagrade Werner von Siemens!
Javne službe Ptuj in Sistemi IN ES so snovalci prihodnosti.
Nobene sanje niso prevelike in nobena inovacija preveč drzna. Vsaka od njih je odgovor
na klic prihodnosti. Da bo tudi prihodnost
tega zgodovinsko bogatega mesta svetlejša
in trajnejša, so v Javnih službah Ptuj izvedli
inovativno in okolju prijazno rekonstrukcijo
javne razsvetljave.
Zamenjali so več kot 4000 svetilk in vzpostavili sodoben centralni nadzorni center, ki jim
omogoča, da delovanje javne razsvetljave
spremljajo in upravljajo na daljavo, preko prijaznega uporabniškega vmesnika.
Učinkovito osvetljen mestni park
Upravljanje prižigališč s Siemensovo
opremo
Strokovni partner
Medijski partner
svetilke nameščene v ohišjih, ki jih na Ptuju
uporabljajo od uvedbe električne razsvetljave naprej. Ponosni smo, da jim je pri tem
projektu v pomoč Siemensova tehnologija
(krmilniška in komunikacijska oprema ter
programske rešitve za daljinski nadzor, vizualizacijo in analizo podatkov) ter jim čestitamo
za inženirsko in tehnološko odličnost.
Projekt nam je v navdih, zato so Javne službe
Ptuj in Sistemi IN ES finalisti nagrade Werner
von Siemens za učinkovitost.
S tem so stroške tekočega vzdrževanja
znižali za 45%, porabo energije pa za 60%.
Svetlobnega onesnaženja je manj, zgodovinska dediščina je ohranjena, saj so nove
www.siemens.si/nagrada
Danes uvajajo informacijsko
podporo pri vodenju poslovanja in proizvodnje predvsem
v tistih uspešnih malih podjetjih, ki so toliko zrasla, da lastnik oziroma direktor ne obvladuje več vsega sam, bodisi
v svoji glavi bodisi v Excelovih
preglednicah.
»Lastniki malih proizvodnih podjetij želijo prej ali slej
prenesti odgovornosti za nekatere pomembne naloge tudi na sodelavce. Njihov cilj je,
da podjetje deluje, tudi če so
sami nekaj časa odsotni, oziroma da se lahko posvetijo novim poslom in partnerstvom,«
je povedala Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informacijske rešitve.
V podjetju MIT so malim
podjetjem ponudili prilagojen
informacijski sistem OrkesterM,
s katerim poleg obvladovanja
finančnih in materialnih virov
podpirajo vse glavne posebnosti proizvodne dejavnosti.
Razvojni preskok
pri poslovanju
Mala podjetja proizvajajo vse
bolj kompleksne izdelke, pri
Pomembno za
proizvajalce:
""obvladovanje kompleks­
nosti poslovanja in izdelkov,
""optimizacija nabavnega pro­
cesa in zmanjšanje zalog,
""zagotavljanje dobavnih ro­
kov in kakovosti,
""obvladovanje financ in lik­
vidnosti.
čemer uporabljajo tudi storitve kooperantov. OrkesterM
jim omogoča, da se že pri
sprejemanju naročila pravilno odločijo o lastni izdelavi
ali kooperaciji, glede na stroške in zmožnosti (razpoložljivi viri, znanje, izkušnje, rok
izvedbe). Ob tem si zagotovijo tudi ponovljivost in ne izgubljajo več odvečnega časa
pri vnovični proizvodnji enakega ali podobnega izdelka.
Naslednji koristi OrkestraM
sta optimizacija nabavnega
procesa in minimizacija zalog, ki pomenijo vezana finančna sredstva. Podjetje
pridobi natančne podatke o
porabi materiala pri določenem projektu ali delovnem
nalogu in informacijo, ali je
bila poraba optimalna. Poleg
tega lahko ugotavljajo ustreznost naročenih količin in
dobav z realnimi zahtevami
proizvodnje ter odkrivajo,
kateri dobavitelji jim dajejo
najugodnejše pogoje z vidika cene, dobavnega roka in
količine.
»Kupci se raje odločajo za
dobavitelje, ki poleg dobre
cene izpolnjujejo zaveze glede roka dobave in kakovosti
izdelkov,« je še povedala Povalejeva. V MIT so zato s sistemom OrkesterM zagotovili
podrobno spremljanje načrta in realizacije. Direktorji in
vodje proizvodnje pridobijo
pregled nad izvajanjem delovnih nalogov in posameznih operacij. Hkrati imajo
na voljo takojšnje informacije o dogodkih v proizvodnji,
ki jim omogočajo pravočasno
ukrepanje. Tako se izo­gnejo
zamudam pri dobavi in rešujejo težave že v zgodnejših
proizvodnih fazah, s čimer
zmanjšajo finančne, materialne in časovne izgube.
Poleg spremljanja poteka proizvodnje je vse pomembnejše zagotavljanje
sledljivosti dela, postopkov
ter vgrajenih materialov in
polizdelkov. Le tako podjetje učinkovito obvladuje kakovost, rešuje reklamacije v
garancijski dobi ter servisira kupce po poteku garancijske dobe.
Spremljanje seznanjenosti
uporabnikov portala
Rešitev za spremljanje seznanjenosti uporabnikov skrbi za
izboljšanje sistema obveščanja
zaposlenih v podjetju in s tem
upoštevanje politik poslovanja,
ki jim sledi podjetje (varnostna
politika, pravila glede ISO-dokumentacije …). Vzpostavi se
pregledno objavljanje dokumentov in sistem sledljivosti
seznanjenosti uporabnikov z
dokumenti.
Uredniki dokumentov imajo v vsakem trenutku pregled
nad tem, komu je posamezen
dokument namenjen, ali so bili uporabniki o tem obveščeni
in ali so se dejansko seznanili z
vsebino dokumenta. Prav tako
ima vsak posameznik pregled
nad dokumenti, s katerimi mora biti seznanjen.
Vzpostavljen je sistem obveščanja uporabnikov prek elektronske pošte. Prek povezave v
elektronskem sporočilu lahko
uporabnik odpre dokument, in
ko ga prebere, tudi potrdi, da je
z novim dokumentom in njegovo vsebino seznanjen.
Agito eSeje – podpora
sestankom
V podjetju poznamo različne
odločitvene skupine, ki imajo
redne, periodične in formalne
sestanke. Običajno v podjetju
ni težava podpreti ali sklicati en
sestanek, ga opremiti z zapisnikom in slediti izvajanju prejetih
nalog. Problem nastane, ko se
tedensko vsakemu izmed posameznikov nabere na desetine sestankov in še več nalog, ki
iz teh sestankov sledijo. Takrat
postane usklajevanje prisotnosti težavno, sledenje vseh prejetih nalog pa skoraj nemogoče. Sklepi posameznih sestankov tako velikokrat niso ure-
sničeni, roki izvedbe zamujajo, manjka skupni pregled nad
uresničitvijo sprejetih in izvedenih sklepov.
Programska podpora Agito eSeje podpira celoten proces vodenja sestankov v vseh
sektorjih podjetja, na različnih lokacijah. Podpora je omogočena na vsakem koraku procesa od sklica, izvedbe, obvladovanja sprememb in dokumentacije ter končnih sklepov
sestanka.
Spletno mesto sestankov
omogoča prikaz in urejanje
osnovnih podatkov o sestanku, izdelavo dnevnega reda,
pripravo gradiv in zapisnikov
ter sprejetih sklepov. Zapisnik
sestanka s podatki (na primer
datum opravljenega sestanka, popis navzočnosti udeležencev, dnevni red, sklepi
sestanka) se ustvari samodejno glede na predpripravljeno
predlogo v programu Microsoft Word. Potrditev zapisnika, sklepov in preostali dokumenti se odložijo na za to določeno mesto na portalu Microsoft SharePoint.
Pošta Slovenije je svojo ponudbo informacijskih storitev dopolnila z
izjemno aktualno rešitvijo eRačun, v okviru katere ponuja pripravo e-računa v standardu eSlog,
njegovo posredovanje po
različnih e-poteh in tudi
hrambo. O pripravi in izdaji e-računov na spletu
smo se pogovarjali s Polono Šorgo z oddelka za informacijske storitve Pošte Slovenije.
""Zamaskirani tatovi
niso učinkoviti le
pri krajah fizičnega
premoženja, temveč
tudi v digitalnem
svetu.
Infrastruktura javnih ključev je v zadnjem času dobila ogromno razpok in doživela veliko zlorab, zato
so tako njeni vzdrževalci
kot uporabniki v resnih težavah.
V vsega nekaj letih bodo pametni telefoni prevzeli vlogo naših
računalnikov. To bodo prvi občutili prav poslovneži, ki veliko
potujejo, saj jih bosta v hotelski
sobi pričakala zaslon in tipkovnica, na katera bodo povezali svoj pametni telefon. Potreba po prenašanju prenosnega računalnika ali tablice se bo
zmanjšala, čeprav so se te naprave še včeraj prodajale kot vroče
žemljice.
Digitalne naprave so z vidika
zmogljivosti in funkcionalnosti
precej pred potrebami povprečnih uporabnikov, zato ti tudi
redkeje posegajo po najnovejših
modelih. Zagotavljanje varnosti na starejših napravah sicer ni
samoumevno, a proizvajalci in
skrbniki informatike v podjetjih
se bodo morali resno spopasti s
tem izzivom.
Lahko kdo ustavi hekerje?
Številne skupine hekerjev, kot
so Anonymous, Lulzsec, Antisec in druge, so v zadnjih letih
dokazale, da zanje tako rekoč
ne obstaja sistem ali rešitev, ki
ga ne bi bilo mogoče zlomiti ali
zaobiti. Mreža hekerjev v svetu raste, je vse bolj povezana in
organizirana, znanj(a) pa tako
imenovanim haktivistom nikoli ni manjkalo. Kdorkoli se znajde v vlogi njihove tarče, se mu
slabo piše. Samo poglejmo primere številnih državnih organov, policijskih postaj, vojske,
bank, organizacije Nato, velikih spletnih in klasičnih trgovcev ... Zdi se, da pred hekerji ni
varen nihče.
Razpoke tudi pri
certifikatih
Zamaskirani tatovi niso učinkoviti le pri krajah fizičnega premoženja, temveč tudi v digitalnem svetu. Tam jih uporabniki
še teže opazimo in prepoznamo. Veliko varnostnih rešitev
v računalniškem svetu temelji
na rabi certifikatov za varnost
in avtentikacijo. A možnost hekerjev, da z za varnostne rešitve nevidnimi orodji, kakršni
sta Stuxnet in Qakbot, ukradejo uporabnikom številne podatke ter jim celo podtaknejo v avtorizacijo ponarejene certifikate (ti pa jih preprosto kliknejo in
potrdijo), povzroča veliko sivih
las podjetjem in drugim organizacijam. Posebno zato, ker skoraj vsa spletna komunikacija in
praksa varne izmenjave podatkov temeljita na rabi digitalnih
certifikatov za enkripcijo podatkov ter avtentikacijo sistemov
in uporabnikov. Infrastruktura
javnih ključev je v zadnjem času
dobila ogromno razpok in doživela veliko zlorab, zato so njeni
ost
n
d
o
h
Pri ibridna
je h
vzdrževalci (pa tudi uporabniki) v resnih težavah.
Zlorabe domenskih
strežnikov
Ne le certifikati, tudi domenski
strežniki igrajo vse večjo vlogo
pri spletnih napadih, saj jih napadalci lahko okužijo in prevzamejo njihovo upravljanje. Kar
pomeni, da tudi poznajo ves
promet na teh strežnikih in ga
poljubno preusmerjajo – pogosto na prevarantske ali kako drugače okužene spletne strani. Zlorabljeni strežniki DNS so pogosto tudi orodje v rokah napadalcev, saj tarčam skupaj z armado drugih okuženih računalnikov (zombijev) pošiljajo ogromno prometa in tako njihovo zaščito povsem ošibijo.
Navidezna varnost oblaka
Računalniški oblaki se vse hitreje razvijajo, saj številna podjetja
preprosto nimajo možnosti in
sredstev, da bi postavila lastno
infrastrukturo za vse projekte.
Medtem ko v splošnem velja,
da ponudniki tovrstnih storitev zmorejo precej bolje poskrbeti za varnost kot posamezna
podjetja, bodo še vedno obstajale velike razlike med njimi. Zanimivo bo videti, kako se bodo
ponudniki odzvali na morebitne
zlorabe svojih storitev – bodo to
sporočili strankam ali bodo vse
skupaj pometli pod preprogo in
se delali, da težava ni nastala na
njihovi strani?
Partnerji konference:
Rezervirajte si čas 23. in 24.
januarja 2015, na Rogli.
THE FUT
UR
IS H Y B R E
ID
Powe
red & M
by Unista anaged
r PRO
Zloraba geolokacijskih in
drugih podatkov
Tudi mobilne aplikacije imajo veliko masla na glavi. Skoraj vsaka med njimi želi od naše pametne naprave celo vrsto
podatkov, čeprav jih za svoje delovanje pravzaprav ne potrebuje. A uporabniki jim to možnost
zbiranja in pošiljanja podatkov
brez tehtnega razmisleka omogočimo, sicer aplikacije ne moremo namestiti in uporabljati,
podobno kot storimo s certifikati. Če napadalci poznajo našo
trenutno lokacijo, je nevarnosti
veliko – lahko smo v nevarnosti
sami ali pa naše premoženje (na
primer oropajo nam hišo, saj vedo, da nismo blizu doma).
Napadi na avtomobile
Ena izmed večjih nevarnosti,
ki nas čaka v prihodnjih letih,
bo tudi zloraba sistemov v avtomobilih. Ti bodo po vzoru drugih naprav povezani v internet
in omogočali vrsto storitev, ki
jih danes poznamo na pametnih napravah. A ker proizvajalci avtomobilov z digitalno in
elek­tronsko varnostjo nimajo
večjih izkušenj niti ustreznega
števila kadra, lahko pričakujemo, da nam bodo sodobna hibridna, električna in druga pametna vozila povzročila še veliko sivih las. Tehnike napadov na
avtomobilske sisteme obstajajo,
pri poslovnežih pa se zdi kraja
podatkov celo bolj donosna od
kraje samega avtomobila.
Polona Šorgo poudarja, da
spletna aplikacija omogoča
internetno pripravo in izdajo e-računov proračunskim
uporabnikom prek Uprave
Republike Slovenije za javna plačila (UJP) kot tudi drugim prejemnikom. »Aplikacija zagotavlja številne funkcionalnosti, kot so posredovanje
e-računa po zanesljivih e-poteh – račun se pripravi v e­Slogu in posreduje po e-pošti,
registrirani e-pošti ali v varne e-poštne predale skupaj
z vizualizacijo v formatu pdf
in prilogami,« pojasnjuje Polona Šorgo.
Koristne možnosti za
uporabnike
»Med funkcionalnostmi spletne priprave in izdaje e-računov lahko omenimo tudi tvorjenje vizualizacije e-računa v
formatu pdf z logotipom – izdajatelji lahko svoje e-račune
opremijo s svojimi logotipi ter
tako ohranijo neko svojo prepoznavnost v vizualizaciji pdf,«
razlaga sogovornica. Omogočen je tudi pregled izdanih
e-računov s spremljanjem
statusov v prenosu do prejemnika. Na voljo je tudi
izvoz izdanih e-računov
skupaj s prilogo, pri čemer je pomembno, da izdajatelj poskrbi za ustrezno
hrambo svojih e-računov. V
ta namen lahko e-račune izvozi in shrani v svoj repozitorij, če ima to urejeno pri sebi.
Številne prednosti
aplikacije
Polona Šorgo poudarja, da je
v spletni aplikaciji omogočeno kratkoročno shranjevanje e-računov, za dolgoročno pa Pošta Slovenije ponuja
certificirano storitev e-hrambe. »Če je naročnik naročen
ič
""Upravljanje IT-storitev, tečaj o ključnih konceptih, načelih,
procesih in funkcijah za uspešno zagotavljanje IT-storitev, Housing Co., Ljubljana, 15.–17. decembra, učilnica podjetja (www.
housing.si)
""Ste že pripravljeni na izdajanje e-računov po 1. 1. 2015?,
brezplačna delavnica o osnovah e-poslovanja, poteku izdajanja
e-računa, standardu eSlog, prilogah računa ter hrambi e-računov,
Genis, Kranj, 17. decembra, Območna gospodarska zbornica za
Gorenjsko (www.genis.si)
""Cloud Computing Foundation, tečaj, namenjen spoznavanju
z računalništvom v oblaku, ITSM Center, Ljubljana, 18. in 19. decembra, učilnica podjetja (www.itsm-center.si)
""International CES (Consumer Electronics Show) 2015, sejem potrošniške elektronike, Consumer Electronics Associa­tion
(CEA), Las Vegas, 6.–9. januarja, Las Vegas Convention Center
(LVCC) (www.cesweb.org)
""Etični heker, petdnevni tečaj, ki pokriva področja, ki so tudi
del tečaja CEH (Certified Ethical Hacker), Ljubljana, 20.–29. januarja, učilnica podjetja (www.housing.si)
""RoglIT 2015, vrnitev ene največjih domačih IT-konferenc, Unistar PRO, Rogla, 23. in 24. januarja, hotel Planja (www.unistar.si)
""7. Informativa, slovenski sejem izobraževanja in poklicev, in 3.
Poslovna Informativa, stičišče poslovnih in strokovnih izobraževanj, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 23. in 24. januarja,
Gospodarsko razstavišče (www.informativa.si)
""IBM ConnectED 2015, konferenca za razvijalce, upravljavce in
profesionalne uporabnike programske opreme (nekdanja konferenca IBM Connect), IBM, Orlando, 25.–28. januarja, Walt Disney
World Swan and Dolphin Club Resort (www.ibm.com/connect)
""Cisco Live! 2015, največje evropsko srečanje uporabnikov
opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Systems, Milano, 26.–30.
januarja, MiCo – Milano Congressi (www.ciscolive.com/emea)
""DesignCon 2015, konferenca in razstava o projektiranju v elek­
troniki, International Engineering Consortium, Santa Clara, 27.–
29. januarja, Santa Clara Convention Center (www.designcon.
com)
""IFAM 2015, mednarodna strokovna sejemska prireditev s področja avtomatizacije, mehatronike in robotike, ICM, Celje, 28.–30.
januarja, ICM – Dvorani L in L1 (www.icm.si)
""SolidWorks World 2015, mednarodna konferenca uporabnikov programske opreme, SolidWork, Phoenix, 8.–11. februarja,
Phoenix Convention Center (www.solidworks.com)
""ISE 2015 (Integrated Systems Europe), panevropski forum o
rastočem trgu integriranih profesionalnih AV- in elektronskih sistemov, Amsterdam, 10.–12. februarja, Amsterdam RAI (www.
iseurope.org)
""Akademija IBM, dogodek za poslovne partnerje, IBM Slovenija, Ljubljana, 11.–14. februarja, IBM Innovation Center Ljubljana
(www.ibm.com/events/si)
""Poslovni analitik (Business Analyst), seminar o spodbujanju,
analiziranju, vrednotenju in dokumentiranju poslovnih, organizacijskih in delovnih zahtev, Housing Co., Ljubljana, 16.–26. februarja, učilnica podjetja (www.housing.si)
""Pulse 2015, konferenca o optimiziranji poslovanja v oblaku,
mobilnosti, razvojnih inovacijah in varnostnih rešitvah, IBM,
MGM Grand and Mandalay Bay, Las Vegas, 22.–26. februarja
(www.ibm.com/pulse)
""Mobile World Congress 2015, svetovni kongres in sejem mobilne telefonije, GSM Association, Barcelona, 24.–27. februarja,
Fira Gran Via (www.mobileworldcongress.com)
""Embedded World 2015, sejem o vdelani strojni in programski opremi ter rešitvah, NürnbergMesse in Design & Elektronik,
Nürnberg, 24.–26. februarja, NürnbergMesse (www.embedded-world.de)
""Didacta 2015, konferenca o izobraževanju s poudarkom na digitalnih medijih, Deutsche Messe, Hannover, 24.–28. februarja,
Deutsche Messe (www.messe.de)
E-računi prek spleta ponujajo
vrsto funkcionalnosti
izm
Navedeni so naziv, opis, organizator, kraj, datum in prizorišče dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.
Bo certifikatom
odklenkalo?
e Pr
Od 12. decembra do
28. februarja
Nova storitev Pošte Slovenije
Thinkstock
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
IKT-informator 19
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
Jur
18 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
Spletna aplikacija je
namenjena vsem, ki
opravljajo storitve
in dobavljajo blago
proračunskim
uporabnikom ali v
svoje poslovanje
na splošno uvajajo e-račune na
splošno.
""Polona
Šorgo, aktivna
članica
projektne
skupine eRačun
Pošte Slovenije
tudi na storitev e-hrambe, lahko do hranjenih e-računov dostopa prek spletnega vmesnika,« pravi sogovornica. Kot do-
daja, med drugim spletna aplikacija omogoča pripravo predlog za izdajanje podobnih e-računov. Za lažjo in hitrejšo pri-
pravo je možno pripravljene
e-račune shraniti kot predlogo. Ta način je ustrezen za tiste, ki mesečno izdajajo e-račune istim prejemnikom, spreminjajo pa se le postavke.
Na voljo sta tudi predpriprava in dodajanje najpogostejših
davčnih klavzul – uporabnik si
lahko davčne tekste, ki opredeljujejo, po kateri stopnji je
bil obračunan DDV, predhodno vpiše, shrani in izbere med
pripravo e-računa. Omogočena je tudi predpriprava noge računa, ki se prav tako predhodno pripravi, shrani in izbere ob
pripravi e-računa.
Rešitev za male in velike
Polona Šorgo med funkcionalnostmi spletne aplikacije izpostavlja tudi šifrant storitev
in artiklov. Izdajatelj ima možnost posebej pripraviti šifrant, s
katerim ob pripravi računa določa postavke. »Ta funkcionalnost je zelo priročna za tiste, ki
imajo velik nabor storitev ali artiklov in se jim mesečno ob izdaji računa spreminjajo celotne
postavke,« dodaja sogovornica.
Kot pomembno funkcionalnost spletne aplikacije Po-
šte Slovenije je na koncu treba omeniti še možnost nalaganja datotek računov eSlog, če
izdajatelji ne uporabljajo spletnih servisov za povezavo v sistem eRačun.
»Dejstvo je, da bo eSlog s
tem, ko je postal predpisan
standard pri poslovanju z državo, na splošno uveljavljen standard, ki ga bo podprla večina
izdajateljev,« poudarja Polona
Šorgo. Večja podjetja bodo težila k avtomatizaciji predvsem v
procesu prejemanja e-računov
in s tem tudi pogojevala izdajo
e-računa v strukturirani obliki eSlog. Zato je po besedah sogovornice pomembno, da je izdelava računa v strukturi e­Slog
dostopna vsem poslovnim subjektom. Tako vzpostavimo
idealne pogoje za optimizacijo procesov in dejansko racionalizacijo stroškov vsem vpletenim v medsebojni izmenjavi.
Spletna aplikacija ima uporabno vrednost tudi za tiste
uporabnike, ki bodo e-račune
pripravljali v svojih aplikacijah
in informacijskih sistemih, saj
jim bo omogočala vpogled v
hranjene e-račune tudi, ko so
na službeni poti.
20 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
INTERVJU
Desetkrat večji
globalni BDP bi
nas stal le pet
milijard dolarjev
Šel bi na vsako veliko
univerzo na svetu in ji
dal milijon dolarjev za
razvoj učljivih tehnolo­
gij. Od fakultet bi želel, da
svoje študente naučijo,
kako narediti stvari učlji­
ve, saj bo prav ta vidik
odločilen za produktiv­
nost ljudi v prihodnosti.
""Dr. James Jim Spohrer,
direktor raziskovalnega
središča IBM Almaden
Research Center
ti hipoteze na podlagi dokazov in
se učiti. Z njimi so možni tudi sce­
nariji, o katerih smo v preteklosti
le sanjali. Lepota takšnega siste­
ma je v tem, da je sposoben pom­
niti in obdelati neštetokrat več in­
formacij od najboljšega posame­
znika ali tisoč ljudi. Tehnologija
kot taka pa v naša življenja pri­
naša več ustvarjalnosti in precej
boljšo produktivnost. Brez skrbi,
IBM v to področje ne bi vložil mi­
lijarde dolarjev, če ne bi bilo tako
obetavno.
Tako pravi James Jim Spohrer, eden
najvplivnejših mož v svetu raziskav,
ki smo ga obiskali v Silicijevi dolini
O prihodnosti plane­
ta in poti do nje smo se
pogovarjali z dr. Jame­
som Jimom Spohrer­
jem, direktorjem raz­
iskovalnega središ­
ča IBM Almaden Re­
search Center in vod­
jo programa globalnih
univerz. Sogovornik
vodi večstoglavo razi­
skovalno ustanovo, ki
se med drugim osre­
dotoča na raziskave s
področja inovacij v sto­
ritvah in novih poslov­
nih modelih.
ǪǪS kakšnimi raziskavami se
pravzaprav ukvarjate v IBM
Almaden Research Centru?
V našem raziskovalnem centru
na različnih področjih razvo­
ja deluje več sto inženirjev. Že
desetletja so najbolj dejavni na
področju shranjevanja podat­
kov, podatkovnih baz in anali­
tike, v zadnjih letih pa so ekipe
IBM naredile velike prebojne
korake na področju zdravstva
in nanotehnologij. Center se
posveča tudi raziskavam pro­
gramske opreme in storitev, ki
postajajo čedalje pomembnej­
še za posameznike in podjetja.
ǪǪKako bodo te raziskave in
razvite tehnologije pomagale ljudem bolje živeti?
Po številnih poteh. Več podatkov
smiselno obdelamo, več vemo.
In tako tudi živimo bolje, z višjim
standardom, bolj zdravo. Trenu­
tno lahko rečem, da je IBM s su­
perračunalnikom Watson pos­
tavil temelje nove dobe računal­
ništva. Gre za zaznavno računal­
ništvo (cognitive computing, op.
a.), ker se podatki in informacije
obdelujejo po vzoru človeških
možganov, ne zgolj z računalni­
ško logiko. Takšni sistemi znajo
razumeti govorjeni jezik, izdela­
Vas zanima, za katere
stroške oziroma
odhodke in nakupe
sredstev lahko znižamo
davčno osnovo za
100 odstotkov?
PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA
NAMENE DAVCNIH OLAJŠAV ZA
RAZISKAVE IN RAZVOJ (R & R)
30. januar 2015, GZS v Ljubljani
IZ PROGRAMA
Pravne podlage za davčno olajšavo za R & R
Pogoji za uveljavitev olajšave
Za katere stroške in nakupe sredstev velja olajšava
Prenos v druga davčna obdobja
Zakonodaja OECD
Priprava poslovnega načrta
Dokumentiranje izdatkov za olajšavo med letom
Priprava podporne dokumentacije
Sestavine dokumentacije s praktičnim primerom
Ugotovitve inšpekcij dokumentacije za R & R
PREDAVATELJICA:
Mag. Barbara Guzina, davčna svetovalka
www.finance-akademija.si/davcna-olajsava
Zgodnja
prijava
do -30%
IKT-informator 21
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
ǪǪKomu ste doslej že pomagali?
Številnim podjetjem, težko bi
naštel vsa. Med njimi so pred­
vsem srednja in velika podjetja
pa tudi najobetavnejši start-upi.
ǪǪKakšnim raziskavam se sicer posvečate sami?
Vodim ekipo sodelavcev, ki pro­
učuje področje storitev. Večina
ljudi v industriji ve, da več kot 60
odstotkov prihodkov IBM izvira
iz storitev. Ali storitev na podro­
čju svetovanja ali pa tehnoloških
storitev, kot so storitve iz podat­
kovnih centrov oziroma obla­
ka. Moja naloga je, da skupaj z
drugimi raziskovalci skrbim za
inovacije na področju storitev.
Tako kot programerji razvijajo
programsko opremo, inženirji,
fiziki in kemiki pa strojno opre­
mo, mi delujemo na področju
storitev. Proučujemo rast stori­
tev v gospodarstvih in snujemo
nove modele storitev, stalno se
sprašujemo, kako lahko naredi­
mo storitve še boljše, produktiv­
nejše in kakovostnejše.
ǪǪZnanost v storitvah torej?
Vsekakor. Pred sto leti je v sve­
tu prevladovalo kmetijstvo,
pred 50 leti industrija, danes
pa se s kmetijstvom ukvarjata
le še dva odstotka prebivalstva,
s proizvodnjo pa manj kot 20
odstotkov. Storitve tako danes
obsegajo med 70 in 80 odstotki
vseh globalnih dejavnosti, zato
je znanstveni pristop k razvo­
ju storitev toliko pomembnejši.
ǪǪKako pa je z razvojem idej?
Si vse izmislite sami ali vam
pomagajo drugi s svojimi
idejami?
Ideje pobiramo od vsepovsod.
Vsake tri mesece dobim v roke
novo knjigo s tematiko storitev.
Petsto univerz po svetu poučuje
o razvoju storitev. Inovacije na
področju storitev so tako rekoč
povsod, nekaj si jih izmislimo
sami, nekaj jih prevzamemo in
nadgradimo.
ǪǪIBM je v zadnjem desetletju
nakupil ogromno podjetij in
tehnologij, večinoma s področja storitev. Kako komentirate to dejavnost korporacije?
To je eden izmed poslovnih mo­
delov korporacije. Dobre ideje in
podjetja kupimo, če imamo vizijo,
da lahko njihove prihodke in do­
biček vsaj podvojimo. V povpreč­
ju kupimo eno veliko podjetje na
mesec, pri čemer je definicija veli­
kega podjetja takšna, da to ustvari
vsaj sto milijonov dolarjev prihod­
kov na leto. Zanimivo je predvsem
to, da gre v povprečju za 15 let sta­
re družbe in da se je njihov razvoj
v kar dveh tretjinah primerov za­
čel že v univerzitetnem okolju.
ǪǪSte tudi direktor IBM-ovega
programa globalnih univerz.
Kako IBM pomaga univerzam
in kaj ima od tega?
Moja naloga je, da s svojim zna­
njem, ekipo in tehnologijami za­
znavnih sistemov pomagam po­
višati vrednost start-up podjetij v
univerzitetnih okoljih. Na platfor­
mi IBM, se razume. V tej industriji
vsi igramo isto igro – Apple, Cisco,
Google, HP, IBM, Microsoft in dru­
gi premoremo platforme za inova­
cije ter želimo, da univerze razvija­
jo na teh platformah, nato pa po­
skrbimo, da se najboljše ideje in re­
šitve uveljavijo v svetovnem meri­
lu. Pomembno je, da imamo plat­
forme in ekosistem, kjer se lahko
kalijo dobre ideje, ki se porodijo
v glavi posameznika ali skupine.
ǪǪV kakšne raziskave bi osebno vlagali, če bi imeli na voljo
neomejena sredstva?
Nadaljeval bi delo, ki ga je IBM
do zdaj opravil na področju pa­
metnejšega planeta. Poskrbel bi,
da se uresničijo vizije na področ­
jih pametne energije in omrežij,
pametnih mest, prometa in kar
je še podobnih rešitev, ki zade­
vajo naš vsakdanjik. Prepričan
sem, da je prihodnost po svoje
že tu. Znanje se skriva v ljudeh in
univerzah, le da še ni ustrezno
porazdeljeno. Naša prihodnost
je skrajno svetla, če nam le uspe
uresničiti vse inovacije, ki jih tre­
nutno proučujemo. Pri tem bo­
mo seveda imeli pomoč tehnolo­
gije. Gartner napoveduje, da se
bo že do leta 2017 desetina raču­
nalnikov sposobna učiti, to dej­
stvo pa bodo s pridom izkoristi­
li številni razvijalci. In ko bomo
ta model razmišljanja in preso­
je informacij ponudili kot stori­
tev, bo pri doseganju plemenitih
ciljev lahko sodeloval ves svet.
ǪǪKako bi vi svet naredili
boljši?
Moj model investicij v boljši svet
je videti precej preprosto. Šel bi
na vsako veliko univerzo na sve­
tu in ji dal milijon dolarjev za ra­
zvoj učljivih tehnologij. Od fa­
kultet bi želel, da svoje študen­
te naučijo, kako narediti stvari
učljive, saj bo prav ta vidik po­
memben za produktivnost lju­
di v prihodnosti. Navsezadnje
Inovacije na področju
storitev so tako rekoč pov­
sod, nekaj si jih izmislimo
sami, nekaj jih prevzame­
mo in nadgradimo.
sploh ne bi potreboval neome­
jenih sredstev, tak pristop bi me
stal le pet milijard dolarjev, s po­
večano produktivnostjo ljudi pa
bi se bruto domači proizvod sve­
ta povečal za desetkrat.
ǪǪPrihodnost je torej v univerzah?
Vsekakor. Naša naloga pa je,
da študente spodbudimo k te­
mu, da bodo zgradili kar naj­
boljšo prihodnost. Pri tem jim
lahko pomagamo s platforma­
mi za inoviranje, že akumulira­
nim znanjem in finančnimi viri.
ǪǪKatere napovedi se bodo
uresničile najprej?
Menim, da bo treba začeti s pa­
metnimi mesti. Mesta danes po­
menijo dva odstotka zemeljske
površine in gostijo kar polovico
vsega prebivalstva. Hkrati po­
rabijo tri četrtine vse energije
in ustvarijo 80 odstotkov vseh
ogljičnih izpustov. Logično je,
da bi korenite spremembe začeli
uvajati v mestih po svetu. A zato
bo treba doseči sodelovanje ta­
ko mestnih oblasti kot prebival­
cev, vsi morajo imeti željo pre­
makniti stvari na bolje.
ǪǪKakšna pa je pri vsem tem
vloga posameznika?
Vse več sodobnih storitev že te­
melji na soudeležbi in sodelo­
vanju porabnika pri sami stori­
tvi ali njenem ponujanju. Sistem
storitev prihodnosti namreč po­
nuja izjemno integracijo multi­
disciplinarnih znanj in tehnolo­
gij, vključno z inženiringom, ra­
čunalništvom, družbenimi razi­
skavami, vedenjskimi raziskava­
mi ter zaznavnimi tehnologija­
mi. Nad vsemi seveda bedi tržno
znanje, ki pa mora imeti v mislih
boljšo uporabniško izkušnjo za
posameznika in družbeno korist.
ǪǪImate vizijo, kako bo svet
videti čez desetletje?
Napovedi prihodnosti trenutno
segajo nekako do leta 2030. Tak­
rat bodo v prometu že samovo­
zeči avtomobili, voda bo recikli­
rana, torej bo prej odpadno vod­
no mogoče piti, v proizvodnji bo­
do prevladovali roboti. Zanimiv
je tudi podatek, da se bo vrni­
la tako imenovana lokalna pro­
izvodnja, saj bomo tudi posa­
mezniki s 3D-tiskalniki in robo­
ti lažje uresničevali lastne za­
misli. Velik napredek bo dožive­
la proizvodnja energije; energij­
sko krizo sveta bo rešil umetni
list, ki bo pogonsko gorivo izde­
loval na podlagi sončne svetlo­
be, in sicer bo delil vodne mole­
kule v vodik in kisik. Računalni­
ki pa bodo tako zmogljivi, da bo
današnji vsevedni Watson proti
njim videti kot otroška igračka.
Tudi stavbe bodo postale precej
močnejše in varnejše. Mimogre­
de, Kitajci lahko že danes zgra­
dijo 30-nadstropno in potresno
varno stavbo v 15 dneh. Trgovi­
na in turizem bosta dobila pov­
sem družabno razsež­nost in do­
besedno poznala porabnika. Le­
ta 2030 nas ne bodo več operirali
zdravniki, ampak roboti, organe
za zamenjavo pa nam bodo kar
natisnili. Verjamem, da bodo do
prihodnjega desetletja precej bo­
lje in učinkoviteje delovale tudi
vlade. Skratka, v desetletju, ki je
pred nami, si moramo vsi priza­
devati za izboljšave najšibkejših
členov na vseh področjih.
Prihodnost je
v inovacijah
Inovacije so eno izmed
področij, kjer kapitalizem,
kakršnega poznamo – za­
sebni, prostotržni, brez­
mejni in vsaj v teoriji brez
vmešavanja države – pov­
sem odpove. Inovacije pa
danes potrebujemo bolj
kot kadarkoli prej.
Sodobna komunikacija in po­
slovanje temeljita na interne­
tu in povezljivosti. Internet,
eden največjih izumov 20.
stoletja, izvira iz sodelova­
nja med raziskovalnim od­
delkom ameriške vojske in la­
boratorijev na inštitutu MIT.
Čeprav je bil načrt za globalno
prepredena omrežja nared že
v 60. letih prejšnjega stole­
tja, je praktično (beri: tržno)
dozorel šele sredi 90. let, ko
so se rodili spletni brskalni­
ki. Američani so si 30 let raz­
iskav in razvoja lahko privo­
ščili predvsem po zaslugi ob­
sežnega in v tistih časih še iz­
jemno radodarnega državne­
ga financiranja, saj skorajda
nobeno podjetje ne gleda ta­
ko daleč v prihodnost, kaj še­
le finančno načrtuje potrebne
raziskave. Mar torej kapitali­
zem ni najbolj prijazen do ino­
vacij? Nikakor, le njegova vlo­
ga je drugačna. Takoj, ko in­
štituti in laboratoriji razvijejo
nove tehnologije in rešitve, bi
jih morali zapakirati v ustre­
zen paket in poslati na trg, ta
pa nato naredi svoje ter loči
zrnje od plev.
Inovacije v zagonski
podjetjih in na univerzah
Inovacije se danes »skrivajo«
predvsem v razvojnih oddel­
kih podjetij, še bistveno več
pa jih je v akademski skup­
nosti. Univerze so nekakšni
inkubatorji inovacij, saj spod­
bujajo razmišljanje, kako stva­
ri spremeniti in jih narediti
boljše. Poleg tega ima gene­
racija mladih, ki si utira pot
v družbo, pogosto drugačen
pogled na svet kot generacije
pred njo in »zahteva« določe­
ne spremembe.
Kultura zagonskih podje­
tij, ki jih v Sloveniji ustanav­
ljajo pretežno nadebudni štu­
denti (vse pohvale preostalim
izjemam), nas je sicer dosegla
med zadnjimi, a se je razme­
roma hitro razširila po drža­
vi. Danes mladi inovatorji ali
skupine inovatorjev odpirajo
podjetja, ustvarjajo izdelke,
ki so plod njihove domišljije
in idej, ter zanje iščejo pot na
trg ali pa vsaj v roke večjega
podjetja, ki bo nato poskrbe­
lo, da izdelek ali rešitev ugle­
da luč sveta v večjem obsegu.
Brez vlaganj ne gre
Vsi pa bi se morali zavedati,
da inovacij ni brez vlaganj. Na
tem področju slovensko po­
slovno okolje skoraj povsem
pogori. Banke mladega podje­
tništva ne razumejo ali pa no­
čejo razumeti (in to ironično
zapakirajo v kategorijo uspeš­
nega upravljanja tveganj), za­
to denar posodijo le tistim, ki
jim uspejo dokazati, da ga de­
jansko ne potrebujejo. K sreči
obstajajo skladi tveganega ka­
pitala. Do njih se je sicer neko­
liko težje prebiti, a kjer je vo­
lja, obstaja tudi pot. Zdi se, da
bo inovatorjem življenje pre­
cej olajšala prav inovacija s
področja financiranja – sku­
pinsko ali družbeno financi­
ranje. Model, po katerem po­
samezniki ali podjetja javno­
sti predstavijo svojo idejo ali
izdelek ter potrebo po finan­
ciranju razvoja/proizvodnje,
javnost pa se nato odloči za fi­
nančno podporo ali ne, deluje
odlično. Predlagatelj pa hkra­
ti takoj prepozna tudi tržni
potencial izdelka, saj nekate­
re ideje skupnost vzljubi, dru­
ge zavrže. »Vse«, kar inovator
potrebuje za uspešen svetov­
ni nastop, so torej ideje, zna­
nje in neizmerna želja po us­
pehu, mogoče tudi v obrnje­
nem vrstnem redu.
Čestitamo finalistom nagrade Werner von Siemens!
Papirnica Vevče je snovalec prihodnosti.
Nobene sanje niso prevelike in nobena inovacija preveč drzna. Vsaka od njih je odgovor
na klic prihodnosti. Papirnica Vevče je eden
vodilnih proizvajalcev papirjev za etikete in
gibko embalažo, za ohranjanje vodilnega
položaja je bistvena prilagodljivost zahtevam
kupcev, konkurenčnost in optimizacija stroškov.
Stroj za premazovanje papirja
Siemensova oprema za avtomatizacijo
Strokovni partner
Medijski partner
V kompleksnem projektu avtomatizacije so
izpušne pline, ki po premazovanju nastajajo v
procesu infrardečega sušenja papirja, ponovno uporabili za zračno sušenje. Sliši se preprosto, vendar pa je v ozadju tega koncepta
tehnična ekipa z izjemnim poznavanjem tehnologij implementirala kompleksen avtomatizacijski sistem in najnaprednejše Siemensove rešitve za krmiljenje proizvodnje.
Prihranijo od 10-25% energije na tono proizvedenega papirja, produktivnost so povečali za 14%, povračilna doba investicije je
manj kot 3 leta. Ponosni smo, da je pri tem
projektu sodelovala Siemensova tehnologija
ter jim čestitamo za inženirsko in tehnološko
odličnost.
Projekt nam je v navdih, zato je Papirnica
Vevče finalist nagrade Werner von Siemens
za učinkovitost.
www.siemens.si/nagrada
22 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
Absolutna zmaga IP-telefonije
NOVOST IZ KOPE
Projektna prodaja v oblaku
V podjetju Kopa bodo januarja 2015 ponudili polno funkcionalnost
modula za upravljanje odnosov s strankami CRM.POINT v oblaku, ki
deluje v okviru rešitve Office 365. Uporabnikom Microsoftove pisarne v oblaku bo tako na voljo še rešitev, ki za podporo projektni prodaji izkorišča prednosti sistema SharePoint Online. Rešitev omogoča ureditev prodajane dokumentacije in vzpostavitev učinkovitega
skupinskega dela prodajnih ekip. Prodajalci dobijo orodje za učinkovito delo, vodstvo pa zanesljive in ažurne podatke o prodajnem lijaku in strankah. Kot pravijo pri Kopi, je glavna značilnost rešitve preprosta in varna uporaba, hkrati pa uresničuje visoke zahteve prodajnih ekip in vodstva podjetij.
PAMETNA PISALA
Besede in ideje v digitalni svet
Na trg je prišla že tretja generacija pametnih pisal, ki posnamejo
vse, kar slišite, govorite in pišete, ter zvok sinhronizirajo s pisavo.
Zapiski se lahko takoj pojavijo na pametni napravi, na podlagi česar
lahko vnesete dogodke v koledar, si shranite stike ali zapiske pošiljate sodelavcem. Smartpen serije 3 z iOS-aplikacijo Livescribe+
omogoča, da se vse, kar je zapisano na papir, takoj pojavi na pametni napravi. Ideje, opombe, dnevni red, dokumenti, slike, pomembni stiki in celo zapisnik sestanka z zvočnim zapisom bodo odslej na
enem mestu. Zvok, ki ga posname pametna naprava, se bo sinhroniziral s pisavo, kar omogoča, da pozneje kliknete na določen del
zapiskov in predvajati se začne zvok od tistega trenutka, ko ste besedilo zapisali. Več informacij je na voljo na spletni strani (www.livescribe.si).
vost, podpora zunaj delovnega časa, cenovna učinkovitost
in dodatne funkcije že postajajo del pričakovanj podjetij ob
prehodu na sodobno IP-telefonijo,« ugotavlja mag. Matej Meža, direktor podjetja Mega M.
Klasična telefonija iz četrtletja v četrtletje izgublja
uporabnike in tržni delež.
Premoč IP-telefonije je podpisala že v 63 odstotkih primerov. Tolikšen je namreč
po novih podatkih agencije
za komunikacijska omrežja
in storitve delež IP-telefonije na trgu telefonije.
Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za drugo
četrtletje 2014, ki ga je objavila Agencija za komunikacijska
omrežja in storitve RS (AKOS),
kaže, da je IP-telefonija prevzela
popoln primat na trgu telefonije. K temu so največ pripomogli kar sami telekomunikacijski
operaterji, ki uporabnike snubijo s privlačnimi telekomunikacijskimi paketi, ki poleg telefonije vsebujejo še širokopasovni dostop do interneta, storitev
IP-televizije in celo mobilne telefonije. Prav ti dvojčki, trojčki
in četverčki so najbolj zaslužni
za stalno rast števila uporabnikov IP-telefonije v zadnjem desetletju, to pa naj bi se ohranilo
tudi v prihodnje.
Podjetja iščejo napredne
rešitve
K rasti števila priključkov IP-telefonije pa ne pripomorejo zgolj
gospodinjstva, temveč so jo večinoma posvojila tudi podjetja. Ta so videla predvsem precejšnje prihranke pri stroških
telefoniranja, še posebej v tuji-
Thinkstock
na kratko
""IP-telefonijo so večinoma posvojila tudi podjetja. Ta so videla
predvsem precejšnje prihranke pri stroških telefoniranja, še
posebno v tujino, kjer so tarife za minuto pogovora lahko nižje
tudi za 70 odstotkov v primerjavi s klasično telefonijo.
no, kjer so tarife za minuto pogovora lahko nižje tudi za 70
odstotkov v primerjavi s klasično telefonijo. A nižje cene
pogovorov so na seznamu razlogov kaj hitro zamenjali drugi dejavniki. Predvsem razširjena funkcionalnost.
Sprva so bile dodatne funkcije, ki jih omogoča IP-telefonija, rezervirane za doplačila, a
je konkurenca med ponudniki
naredila svoje in številne med
njimi so danes del standardne
ponudbe za poslovne uporabnike. Mednje sodijo pametni
odzivniki, ki se lahko spreminjajo glede na dan v tednu ali
uro oziroma izvor klicatelja.
Nekatera podjetja iščejo celo
sisteme razporejanja klicev po
skupinah uporabnikov glede
na najrazličnejša merila.
Telefonija, ki ni prikovana
na delovno mizo
Za najbrž največji uspeh IP-telefonije pa je trenutno »kriva«
fik­sno-mobilna konvergenca,
ki poslovni telefoniji omogoča, da ni prikovana na delovno mizo zaposlenega. Bolj informacijsko razvita poslovna
okolja že uporabljajo odjemalce za IP-telefonijo na mobilnih
napravah (tablicah ali telefonih), saj so ti priročno orodje za
učinkovito delo zunaj pisarne.
Kjer imajo veliko skupinskega
dela, pa brez avdio- in/ali video­
konferenc ne gre več.
»Zahtevnejše stranke si želijo hišno IP-telefonsko centralo,
ki daje dodatne možnosti, povezane s tesno integracijo med
IP-telefonijo in lastnim informacijskim okoljem. Zaneslji-
IP-telefonija nad druge
sisteme
Sodobna zasnova telefonije, ki
deluje prek internetnega protokola, mimogrede nadomešča
tudi druge sisteme. Na platformo IP se tako pospešeno selijo
zastarele faksirne naprave, ki
jih nadomešča sodobna storitev faksiranja, ta v obliki e-sporočila s priponko pristane v elektronskem nabiralniku naslovnika. Tehnološko naprednejša
IP-infrastruktura postaja nov
dom tudi za alarmne sisteme in
celo POS-terminale. Ti sinergijski učinki podjetjem prinašajo
dodatne prihranke.
Boj med ponudniki
V poročilu AKOS je lepo razvidno, da slovenski trg obvladujejo štiri podjetja (Telekom Slovenije, Telemach, T-2 in Amis),
vsako z okoli petinskim tržnim
deležem v govornem prometu.
Tudi sicer velja, da Slovenci radi telefoniramo, saj poročilo digitalne agende za Evropo, ki ga
je pripravila evropska komisija,
priča o tem, da se Slovenija po
govornem prometu uvršča kar
na tretje mesto med državami
članicami EU.
IKT-informator 23
www.finance.si
Četrtek, 11. decembra 2014, št. 240
na kratko
Nova dimenzija naprav za
hrambo podatkov
PRAZNIČNA RAZISKAVA
Najbolj zaželena darila so IKT-naprave
Raziskava o božično-novoletnih nakupovalnih navadah, ki jo je za Intel prek spletne ankete med 10.042 anketiranci iz desetih evropskih
držav opravilo podjetje Redshift Research, kaže, da si več kot polovica (51 odstotkov) Evropejcev za praznike želi za darilo tablico, prenosnik ali pametni telefon. Nekaj manj kot tretjina (29 odstotkov) namerava omenjene naprave tudi kupiti – pri moških je ta delež precej večji (41
odstotkov) kot pri ženskah (18 odstotkov). Več kot tretjina anketirancev (37 odstotkov) si želi za darilo tablico, medtem ko takšno darilo namerava ljubljenim osebam kupiti petina vprašanih (21 odstotkov). Pri
moških je precej večja verjetnost (30 odstotkov) kot pri ženskah (18 odstotkov), da bodo za tehnološko darilo zapravili 300 evrov ali več. Večina Evropejcev (52 odstotkov) kupi najdražja darila za svoje partnerke,
pri ženskah pa se nakupi razdelijo med njihove partnerje (39 odstotkov) in otroke (33 odstotkov). Tretjina nakupov božičnih daril (35 odstotkov) bo opravljena prek spleta, 60 odstotkov pa v trgovinah.
Podjetje Synology razvija DiskStation Managerja,
operacijski sistem za strežnike NAS. Različica DSM
5.1 poleg bogatega nabora varnostnih ukrepov prinaša vrsto novih funkcionalnosti, ki napravo NAS iz
omrežnega skladišča podatkov spremenijo v spletni strežnik in/ali videonadzorni sistem.
V želji po snovanju kar najbolj
varnega okolja za podatke posameznikov in podjetij je Synology predstavil rešitev Security Advisor, ki je del novega DiskStation Managerja. Ta stalno
pregleduje sistem v zvezi z nepravilnostmi, nastavitve omrežja, odstranjuje zlonamerne programe in ocenjuje moč nastavljenih gesel. Dodatno AppArmor zlonamernim programom
preprečuje dostop do sistemskih virov, medtem ko lahko
uporabnik programske pakete digitalno zaklene (da se izogne nepooblaščenim posegom).
Povečanih zmogljivosti je
bil deležen strežnik Proxy, ki
po zaslugi različnih možnosti shranjevanja v predpomnilnik, filtriranja in avtentikacije omogoča hitrejše brskanje
po spletu in hkrati zanesljivo
varuje lokalno omrežje. Program File Station pa se po-
vezuje z oddaljenim strežnikom FTP ali WebDAV. Novi
strežniki CardDav omogočajo sinhronizacijo kontaktov
med različnimi združljivimi
napravami.
Bolj povezan zasebni oblak
Hibridna IT-okolja niso v modi
le v korporacijah, temveč tudi
doma. Sistemi omrežne hrambe Synology omogočajo sinhronizacijo lokalno hranjenih podatkov z različnimi storitvami
v oblaku, na primer z OneDrive, Box in hubiC. Cloud Sync
in druga programska oprema
v Cloud Stationu podpira selektivno sinhronizacijo, pri čemer uporabnik določi, katere
vrste, tipi ali velikosti datotek
naj se medsebojno posodabljajo. Cloud Backup pa skrbi za izdelavo varnostne kopije arhiva
""Na sisteme NAS lahko povežemo tudi več
kamer in njihovo delovanje spremljamo na
najrazličnejših napravah.
s podporo za Microsoft Azure,
SFR in Hicloud.
Napredne možnosti podjetjem zagotavlja podpora za
NFS Full File Clone in NFS Reserve Space, saj močno povečuje zmogljivosti in učinkovitost
virtualnega prostora hrambe.
Predpomnilnik v tem primeru
lahko pomeni kar hiter pogon
SSD, kar dodatno zniža stroške.
Naveza z mobilnimi
napravami
Osveženi DSM 5.1 prinaša še
lažje deljenje in brskanje po
večpredstavnih vsebinah. Video Station, Photo Station in
Audio Station pa tudi njihove
mobilne aplikacije so izboljšani s pametnim iskanjem, na-
prednim filtriranjem in bolj
priročnim deljenjem vsebin,
prenovljen grafični vmesnik
pa postreže z odlično uporabniško izkušnjo.
Aplikaciji Note Station in DS
Note sta namenjeni hitremu
prenosu zapiskov med napravami. Vse digitalne zapise lahko napišemo, centraliziramo in
delimo s spletnim brskalnikom
ali mobilno napravo. Poleg obogatenega zapisa besedila je možen še takojšen predogled vsebine medijev. Aplikaciji podpirata tudi skupinsko delo pri
dokumentih, sledenje popravkov, zgodovino različic in njihovo obnavljanje. Občutljive
beležke lahko tudi kriptiramo
in zaščitimo z geslom.
MARAND
Slovensko znanje za največji zdravstveni
sistem
Britanski National Health Service (NHS), največji javno financirani zdravstveni sistem na svetu, v katerem je zaposlenih več kot 1,7 milijona ljudi, je rešitev Medication Management slovenskega podjetja Marand priznal kot uradno rešitev v okviru svojega projekta OPENeP. Rešitev je zasnovana na odprtem podatkovnem modelu (openEHR) in uporablja tehnologije, ki so že uspešno v uporabi pri različnih izvajalcih zdravstvenih
storitev. Temelji na pristopu upravljanja odprtih podatkov (open data,
openAPI), kar NHS zagotavlja učinkovito zbiranje in izmenjavo različnih
podatkov, povezanih s celotnim zdravstvenim sistemom države. Marandovim sistemskim rešitvam že vrsto let zaupajo tudi zdravstveni sistemi
na Norveškem in Švedskem ter v Moskvi in Sao Paulu.
AGITO
Širitev na trge Bližnjega vzhoda
V naftni družbi Saudi Aramco in raziskovalnem središču KAPSARC
iz Savdske Arabije se zavedajo pomena nadzora nad dostopi do informacijskih sistemov in drugih virov organizacije, saj to zagotavlja
nemoteno in varno poslovanje. Projekt vpeljave sistema za upravljanje identitete in pristopa (IAM) na platformi Microsoft Forefront Identity Manager sta zaupala družbi Microsoft Savdska Arabija in slovenskemu podjetju Agito. Poleg tega je Agito uvajanje rešitve za upravljanje gesel in sinhronizacijo podatkov (z Oracle HRM) izvedel tudi na
ministrstvu za pravosodje Savdske Arabije.
na kratko
NOVOSTI
SRS IN NOVE
RAČUNOVODSKE
DIREKTIVE
28. januar 2015, GZS, Ljubljana
IZ PROGRAMA:
Podlage za sestavitev računovodskih izkazov
zakonodaja in računovodski standardi
Predstavitev novosti,
ki jih prinaša predlog
sprememb SRS ter nova
računovodska direktiva,
s katero se mora ZGD-1
uskladiti do sredine
leta 2015.
Na kratko o obvladovanju tveganj in razkritjih v zvezi s tem
kaj in koliko razkrivati glede na velikost družbe
Vpliv na predstavitev in razkritja ob spremembi računovodske
usmeritve, popravku napake ali spremembi računovodske ocene
določila SRS in MSRP
priporočljive rešitve iz prakse – prikaz praktičnega primera
Pregled predlaganih sprememb k SRS ter njihov vpliv na razkritja v
letnem poročilu
Računovodska direktiva 2013 in njen vpliv na računovodsko poročanje
predstavitev predlaganih sprememb ZGD-1, povezanih z
računovodskim poročanjem
predstavitev ključnih predpostavk oziroma sprememb
računovodske direktive, povezanih z računovodenjem
PREDAVATELJICA: Maruša Hauptman, pooblaščena revizorka, BDO Revizija
Informacije in prijava: www.finance-akademija.si/srs
SAMSUNG ELECTRONICS
FUJITSU FORUM 2014
Novo središče za poslovne uporabnike
V znamenju inovacij za človeka
Samsung Electronics je v Ljubljani odprl poslovno središče Executive Briefing Center, prvo te vrste v regiji, v katerem lahko poslovni uporabniki preverijo, kako se Samsungove rešitve vključujejo v njihovo poslovanje. Med razstavljenimi rešitvami izstopajo sistem mobilni zdravstveni karton, ki zdravnikom precej olajša spremljanje stanja bolnika in precej skrajša reakcijski čas v nujnih primerih, Samsung School,
ki z uporabo tablic in interaktivne plošče omogoča hitro prenašanje informacij in zapiskov s predavanj,
ter mobilni varnostni sistem Knox, ki ponuja podporo IT-oddelkom pri uvajanju zasebnih telefonov v poslovno rabo. Stalna razstava ponuja različne naprave, ki podjetjem prinašajo naprednejše in hitrejše poslovanje, od zaslonov velikega formata in hotelskih televizorjev, prek tiskalnikov, tablic in pametnih telefonov do široke palete računalniških monitorjev za različne profile uporabnikov.
V Münchnu je potekal dvodnevni Fujitsu Forum, največji podjetniški IKT-dogodek v Evropi, ki se ga je
udeležilo 13 tisoč udeležencev iz 81 držav območja EMEIA (Evropa, Bližnji vzhod, Indija in Afrika). Na
tradicionalnem letnem srečanju strokovnjakov iz podjetja Fujitsu in partnerskih podjetij v Mednarodnem kongresnem centru (ICM) münchenskega sejma so na številnih predavanjih predstavili najnovejše smernice na področju IKT, v demonstracijski dvorani pa najnovejše izdelke in rešitve. Glavna tema foruma so bile inovacije, ki jih Fujitsu vidi kot priložnost za pospeševanje poslovne rasti ter ustvarjanje uspešne in trajnostne prihodnosti v hiperpovezanem svetu. Za namen podpore strankam bo Fujitsu v treh
letih vložil 345 milijonov evrov s ciljem ustvarjanja novih IKT-storitev in inovativnih rešitev. Za potrebe prihajajočih hiperpovezanih IKT-infrastruktur je Fujitsu uvedel novo družino integriranih podatkovnih sistemov Primeflex, ki obsegajo rešitve glavnih partnerjev, kot so Microsoft, VMware in SAP. Fujitsu
je predstavil tudi prenosno varnostno rešitev PalmSecure ID Match, ki je utemeljena na inovativni rešitvi
prepoznavanja ven na dlani.
MASTERCARD
Brezstično plačevanje se širi tudi pri nas
Predstavniki družbe MasterCard so domačim medijem predstavili novosti, ki so bile v ponudbo vpeljane v
minulem letu, in potrdili, da bo MasterCard tudi v prihodnje upravičil sloves globalnega vodje na področju
rešitev brezgotovinskega plačevanja. Brezstične kartice MasterCard so na voljo že v 67 državah po vsem
svetu in v 36 državah v Evropi. Tujci so pri nas že prej lahko plačevali z brezstičnimi karticami, saj so mnoga prodajna mesta opremljena z ustreznimi plačilnimi terminali. Lastnikom slovenskih računov pa je inovativno plačilno sredstvo na voljo v štirih bankah, še bolj razširjeno bo prihodnje leto. Da bi uresničil vizijo
spletnega plačevanje brez gesel, ki bo hkrati povečalo varnost, MasterCard vodi soustvarjanje novega standarda preverjanja pristnosti, ki bo ob uresničitvi največja nadgradnja varnosti pri spletnem plačevanju.
PHILIPS (TP VISION)
Prvi televizorji s sistemom Android
Philips je v Ljubljani predstavil nove televizorje TP Vision, ki jih poganja operacijski sistem Android.
Nove modele serij 9800, 9100 in 8800 odlikujejo neprekosljivo ostra slika 4K Ultra HD, sodobna oblika in
funkcija dinamične osvetlitve ozadja. Televizorji s sistemom Android ponujajo širok spekter vsebin, ki
presegajo meje tradicionalnega televizorja. Prek brskalnika Chrome se lahko brska po vsebinah na spletu, trgovina Google Play ponuja aplikacije, kot sta Facebook in Skype, ter igre, Cloud TV ponuja dostop do
več kot sto izbranih mednarodnih kanalov, Cloud Explorer pa povezovanje na račun Dropbox in preprosto izmenjavo vsebin.
SIMOBIL
LTE-Advanced na šestih lokacijah
Simobil pospešeno širi svoje omrežje s tehnologijo LTE, s katero že pokriva več kot 65 odstotkov prebivalstva oziroma več kot dva tisoč naselij. Do sredine leta 2017 namerava s tehnologijo LTE pokriti 95 odstotkov prebivalstva. Z LTE bo nadgradil vse lokacije, kjer je trenutno na voljo signal 2G, s katerim pokriva celotno Slovenijo. Simobil je na šestih lokacijah po Sloveniji zagotovil tudi tehnologijo prihodnosti
LTE Advanced, ki omogoča precej večje zmogljivosti omrežja in hitrosti do 300 megabitov na sekundo.
Uporabniki lahko LTE-A uporabljajo na območju Ljubljane (dve lokaciji), Maribora, Kranja, Celja in Slovenj Gradca. Trenutno pa LTE-A podpira Samsung Galaxy Alpha, v ponudbo pa prihajajo tudi druge naprave. Uporabnikom, ki želijo dostop do širokopasovnega mobilnega interneta, predvsem na belih lisah,
bo v kratkem na voljo nadomestek za fiksni internet.
ZMOGLJIVA IN VARČNA
ECOSYS TEHNOLOGIJA
TSMEDIA
Novi telefonski imenik Slovenije
TSmedia je objavila nov telefonski imenik Slovenije (TIS) za leto 2015 – v tiskani izdaji, na DVD in spletu. Kot edini uradni in univerzalni telefonski imenik pri nas TIS ponuja najpopolnejše podatke o telefonskih številkah, naslovih in drugih kontaktnih podatkih o skoraj 900 tisoč domačih naročnikih. Zagotavlja tudi preprosto in hitro iskanje kontaktnih podatkov naročnikov vseh slovenskih operaterjev po vrsti
meril in interaktivni zemljevid Slovenije z ortofoto posnetki ter dodatne podatke o podjetjih. Ponuja tudi
možnost preproste preverbe prepovedi klicev posameznega naročnika v komercialne in/ali raziskovalne namene. TIS 2015 na DVD ponuja številna uporabna orodja za poslovneže, kot so načrtovanje poti in
obračun stroškov v potnem nalogu, dostop do dnevno svežih podatkov za več kot 180 tisoč slovenskih
pravnih oseb prek poslovnega asistenta bizi.si ter iskanje novih poslovnih partnerjev in uvoz podatkov v
osebni imenik, Outlook ali Excel.
UPORABNIŠKA ELEKTRONIKA
Razmeroma velika rast v regiji
Trg uporabniške elektronike je v prvi polovici leta 2014 doživel solidno rast, posebej v vodilnih segmentih televizorjev in mobilnih telefonov, poroča analitsko podjetje GfK. V zahodni Evropi je v tem segmentu dosežena 6,7-odstotna rast v primerjavi z istim obdobjem lani, pri čemer je delež pametnih televizorjev zrasel na 67 odstotkov. V Sloveniji je opazna skromna dvoodstotna rast, medtem ko je bila rast na Hrvaškem 49-odstotna, v Srbiji pa 22-odstotna. Delež UHD-televizorjev je v treh državah regije upadel za
dva odstotka, čeprav se je njihova povprečna cena s pet tisoč evrov v septembru lani zmanjšala na 2.300
evrov v juniju letos. Skupna prodaja telefonov v svetu je v tem obdobju zrasla za osem odstotkov, pri čemer se je prodaja pametnih telefonov povečala za 26 odstotkov, prodaja navadnih mobilnih telefonov pa
je upadla za 13 odstotkov. K veliki rasti prodaje pametnih telefonov je precej pripomoglo znižanje povprečne cene z 250 evrov v prvi polovici leta 2013 na 211 evrov v prvi polovici leta 2014. Prodaja pametnih telefonov je v prvi polovici leta 2014 v Sloveniji zrasla za 22 odstotkov, na Hrvaškem za 21, v Srbiji pa
za 30 odstotkov.
Z novo serijo naprav ECOSYS smo uspeli vpliv na okolje in skupne stroške lastništva obdržati na
zavidljivo nizki ravni. Pričakujete lahko ne le manj odpadka in nizke stroške vzdrževanja,
temveč tudi manj sitnosti za vas in vaše sodelavce. Navdušile vas bodo tudi številne možnosti
za prilagoditev naprav, ki so opremljene s Kyocerino odprto programsko platformo HyPAS™. Ta
bo poskrbela, da boste napravo prilagodili svojim potrebam. Res je, ponosni smo na našo novo
serijo večopravilnih naprav in veselimo se, da bomo njihove številne koristi lahko delili z vami!
Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si
KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu
KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com
SLO_KYO_AZ_Polaris_129x179_Finance_Type_B.indd 1
13.8.2014 10:07:18
`