Tuhinjski glas, letnik 2011, številka 3

Tuhinjski glas
December 2011
GLASILO
TURISTIČNEGA
D R U Š T VA
LETNIK VI Številka 3
TUHINJSKA
DOLINA
Tuhinjski glas
Razvojne in povezovalne možnosti doline
Natanko ob letu, ko so se lani sestali svetniki občinskega sveta iz Tuhinjske doline
zaradi skupnega razreševanja oziroma nastopanja pri razreševanju in opredeljevanju
razvojnih vprašanj v dolini, so se letos ponovno zbrali. Srečanje, predvsem s posvetovalnim namenom, je bilo zanimivo in,
kot so ocenili, tudi pomembno zaradi nadaljnjega sodelovanja.
Lani si posebno pozornost namenili tako
imenovanemu vhodu z glavne ceste v vas
Snovik oziroma proti Termam Snovik. Z
vse večjo prepoznavnostjo term je priključek na cesto oziroma sedanji odcep proti
termam nepregleden in na trenutke lahko
tudi precej težaven. Tako so po sedaj že
neizvedljivi, a pred časom zamišljeni varianti, ugotavljali, da velja čim prej najti čim
bolj prometno oziroma prostorsko ustrezno
rešitev za ta priključek oziroma za vstop
proti Snoviku oziroma termam.
Dolina pa postaja zadnja leta tudi vse
bolj turistično prepoznavna. Ob termalnih
in rekreacijskih programih pa bi veljalo
razmisliti o njeni mogoči umestitvi tudi v
občinski tako imenovani rekreacijski in
morda tudi v športni program. Niso ravno
redki, ki menijo, da bi Terme Snovik lahko
bile iztočnica in možnost za športno in rekreacijsko plavalno infrastrukturo v občini
Kamnik. Slišati je razmišljanja, da bi Kamnik, ki je tako rekoč le streljaj od term
Snovik (9 kilometrov) lahko sorazmerno
enostavno in vsebinsko tudi razumljivo
dobil na ta način celo olimpijski bazen.
Tovrstne infrastrukture so običajno smerokazi razvojno prostorskih opredelitev na
daljši rok, ko komunikacije ne bodo pomenile zastoj, ampak možnost za prijazno
ponudbo in izvedbo posameznih programov za srečanja, tekmovanja in večje prireditve.
Tokrat so se svetniki na sestanku, ko so
bili v gosteh v Termah, dogovorili, da bodo
v treh mesecih pripravil vsebinska izhodišča za razvojne možnosti doline in njene
opredelitve v občinski razvojni program.
Vsi pa so se strinjali, da je Tuhinjska dolina
v zadnjem desetletju in pol postala pomembna in razvojno zanimiva turistična
destinacija ne le občinskega, ampak tudi
širšega prostora.
A. Žalar
POGOJI ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO
ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA NA KMETIJI ZA
NEPOSREDNO PRODAJO KONČNEMU
POTROŠNIKU
Pri proizvodnji in predelavi živil morajo biti prvenstveno izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo
zdravje živali in zdravstveno ustreznost surovin in
živil živalskega izvora. Pri predelavi živil živalskega
izvora za prodajo končnemu potrošniku (turistična
kmetija, tržnica, prodaja na domu, šole, vrtci, restavracije, domovi starejših obcanov, …) je zahtevana
100% lastna surovina, možen je samo dokup tehnoloških surovin. Od tega pa se lahko proda samo 25 %
izdelkov na drobno npr. v trgovino ali mesnico. Za
sistem zagotavljanja notranjega nadzora zadostuje
uporaba Smernic dobre higienske prakse. Parklarji in
kopitarji (razen izjeme za turistične kmetije), morajo
biti zaklani v odobreni klavnici, kunci in perutnina pa
se lahko koljejo na kmetiji, potrebna je le registracija
na območni veterinarski upravi republike Slovenije.
Izjeme za turistične kmetije: na leto lahko zakolje
turistična kmetija do 12 GVŽ (drobnica, prašiči), seveda pa morajo imeti ustrezno urejene prostore, meso
zaklanih živali in izdelke iz tega mesa pa je dovoljeno
uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični
kmetiji.
Največji dovoljen obseg predelave količina
- Razsek in predelava mesa parklarjev,
kopitarjev in gojene divjadi
52 GVŽ/ leto
- Zakol kuncev ali perutnine
77 GVŽ/ leto
da voda lahko zlahka odteka do pokritih odtokov
(naklon).
3. Prostori naj imajo gladke, trdne in nepropustne
stene, ki omogočajo mokro čiščenje.
4. Stiki sten in tal naj bodo zaokroženi.
5. Vrata naj bodo iz materiala, ki je odporen na korozijo in gnitje. Če so lesena je potreben vodoodporni
premaz. Tesno se morajo zapirati.
6. V prostorih mora biti zadostna naravna ali umetna
osvetlitev (200 lux), ki ne spreminja barv.
7. V prostoru kjer se obdeluje živila, je priporočljiv
najmanj en umivalnik za umivanje rok in dvodelno
korito z vročo vodo za pranje posode in pribora.
8. Poskrbljeno mora biti za ustrezno zaščito pred
škodljivci – zamrežena okna. Primer: skozi mrežo
velikosti 3 mm lahko pride miš, skozi mrežo velikosti 4 mm pa podgana. Preventiva: okna naj bodo
v prostorih za predelavo brez kljuk.
9. Priprave in delovna oprema so iz materiala, ki se
zlahka čisti in razkužuje.
10. Zagotovljena oskrba s hladno in vročo pitno vodo,
ki mora ustrezati predpisom o zdravstveni ustreznosti pitne vode - javni vodovod ali voda enake
kvalitete.
11. Imeti mora omaro za mehanična in kemična čistilna
sredstva – lahko koristi tudi kakšen drug prostor.
12. Dokazila o zdravstvenem stanju in osebni higieni
vseh zaposlenih – zdravniško spričevalo.
13. Dvorišče in okolica naj bo proti prašno urejeno –
tlakovci, trava,…
14. Hladilnica ali ustrezno velik hladilnik za shranjevanje svežega mesa.
15. Mesto za razkosavanje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov
16. Mesto za toplotno obdelavo ali zorenje izdelkov
(prekajevalnica ali zorilnica);
17. Mesto ali hladilnik za gotove izdelke.
18. Omara za shranjevanje začimb in dodatkov.
19. Pri predelavi se sme uporabljati samo sol in za-
čimbe. Uporaba nitratov in nitritov je dovoljena
pod pogojem, da se uporabi samo tovarniško
vnaprej pripravljene mešanice.
20. Na delovnem pultu, celoten postopek obdelave
poteka obvezno od umazanega dela proti čistemu.
Karkoli pade na tla gre v odpad.
Živila proizvedena na kmetiji morajo biti
oznacena z naslednjimi podatki
- ime proizvoda oziroma naziv vrste živali - datum
proizvodnje oz. zakola
- rok uporabnosti - morebitno vsebnost aditivov
- način priprave in shranjevanja, kjer je to potrebno podatki o proizvajalcu
Označba mora biti na pakiranem živilu v slovenskem
jeziku na dobro vidnem mestu in čitljiva. Za izdelke,
ki niso pred pakirani, pa mora biti oznaka, ki je lahko
napisane tudi na roke, na vsakem prodajnem mestu.
Za proizvodnjo in predelavo živil živalskega
izvora na kmetiji so priporočljivi naslednji
osnovni tehnični pogoji:
1. Velikost prostorov za predelavo vsaj 20 – 25 m².
Prostori so urejeni glede na tehnologijo in
doseganje higienskih standardov.
2. Tla v proizvodnih prostorih naj bodo iz trdnega
nepropustnega materiala. Izdelana naj bodo tako,
Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne
dejavnosti:
Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr.,
Marta Kos, univ. dipl. inž. zooteh.
PRODAJA ŽIVIL NA KMETIJI BREZ
REGISTRACIJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
1. ŽIVILA RASTLINSKEGA IZVORA (UL RS,
št. 79/2006)
•Vsa primarna proizvodnja živil - doma pridelana živila, ki se prodajo doma na kmetiji neposredno
končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim
podjetjem , ki jih neposredno dobavljajo končnemu
potrošniku (npr. vrtnine, sadje, zelenjava, žita, zelišča,
gobe …) na lokalnem območju. Lokalni trg pa je celotna Slovenija. Primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora je pridelava kmetijskih proizvodov oziroma živil v nepredelani obliki, namenjenih za
uživanje ljudi. Pridelava živil vključuje enostavno
obdelavo (žetev, čiščenje, pakiranje, shranjevanje,
prevoz od kraja proizvodnje do obrata oddaje ali do
kmetije), skladiščenje in ravnanje s kmetijskimi pridelki na kmetiji.
TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar.
2 Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik
brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: V začetku leta bo izšel turistični prospek!
Tuhinjski glas
Predstava Božična skrivnost
Turistično društvo Tuhinjska dolina vabi v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri v Bizjakove doline pri Termah Snovik
na predstavo Božična skrivnost z Martino Šraj.
Dogajanje bo v neposredni bližini Term
Snovik v idiličnem kmečkem okolju
V dogajanju poznane zgodbe in živih jaslic
v Snoviku se bomo tokrat vrnili v idilično
kmečko okolje v Bizjakovih dolinah pri
Termah Snovik. V sožitju treh generacij,
hlapcev in vaških posebnežev bomo lahko
spremljali priprave na Sveti večer. Priča
bomo čudovitim božičnim pesmim, družinski molitvi ob jaslicah, zadišalo bo po
potici in kadilu… Spoznali bomo dobroto
• Vsi, ki živila rastlinskega izvora pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu in jih oddajo v prodajne
distribucijske verige, zadruge, predelovalno industrijo
ali oddajo v mlin, pa morajo registrirati obrat Primarnih proizvajalcev živil, ne pa dopolnilno dejavnost na UE (upravna enota). Zahtevek za registracijo
Primarnih proizvajalcev živil se pošlje na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, s pripisom»za Register primarnih proizvajalcev«.
2. ŽIVILA ŽIVALSKEGA IZVORA
- brez registracije DD
• Zakol, razkosavanje, konfekcioniranje in prodaja
mesa perutnine, kuncev, jagnjet, kozlicev in odojkov
(do teže 20 kg) - do 77 GVŽ letno. Živali morajo biti
na kmetiji od rojstva ali vsaj 1 mesec.
• Razkosavanje, konfekcioniranje in prodaja mesa
parkljarjev in kopitarjev ter gojene divjadi – do 52
GVŽ letno (zakol obvezen v odobrenem obratu). Živali morajo biti na kmetiji od rojstva ali vsaj 3 mesece.
V obeh primerih je potrebno obrat prijaviti – priglasiti na OU VURS območni urad veterinarske uprave
republike Slovenije), prodaja pa je omejena samo na
končnega potrošnika (UL RS, št. 117/2004) – Registriran obrat.
Vsako klanje živali oziroma proizvodnjo živil živalskega izvora, je potrebno 48 ur pred začetkom izvedbe
prijaviti na OU VURS.
Zakol, razkosavanje in prodaja mesa je dovoljena
samo iz lastne reje. Če se prodaja meso na kmetiji je
potrebno imeti prostor za prodajo, ki je enostavno
dostopen za stranke, in hladilnico ali hladilnik, ki
omogoča hlajenje svežega mesa parkljarjev in kopitarjev na stalno temperaturo +7 °C, drobovine na +3
°C, mesa kuncev in perutnine pa na +4 °C.
Prodaja mesa na tržnici? - DA, če so pri prevozu od
doma do tržnice zagotovljeni pogoji hlajenja svežega
mesa do +7º C – prevozno sredstvo s hladilnico. Pre-
in toplino človeškega srca. In skupaj z našo družino
odšli k polnočnici.
Pred nami bo
oživel Betlehem.
Spoznali bomo pastirje, ki so s svojimi ovcami domovali na prostranih
pašnikih.
Videli
bomo angela, ki se
je spustil iz nebes
in ljudem na zemlji
oznanil veselo novico. Rodilo se je
dete. Novi kralj. Kralj brez kraljestva in
vojske, a bolj mogočen kot vsi, za katere
smo kdaj slišali. Usmiljen in dobrega srca,
kralj odpuščanja in veselja, kralj miru. V
mir in pokoj je bil zavit grič. In vsi so si
želeli, da bi ta čudoviti trenutek sloge in
prijateljstva trajal večno…
Z nami pa bo dekle, ki je s svojim glasom
očaralo poslušalce. Vzhajajoča zvezda na
Slovenskem glasbenem nebu. Božično
skrivnost bo namreč odstirala mlada Martina Šraj iz Radomelj ob klavirski spremljavi kamniškega pianista Simona Skalarja.
Pridite. Lepo bo. Veselimo se srečanja z
vami ob doživljanju Božične skrivnosti…
vozno sredstvo mora biti registrirano na VURS -u.
Meso mora biti že razkosano in razrezano na prodajne
kose, na tržnici manipulacija z mesom ni dovoljena.
• Turistične kmetije lahko brez registracije (priglasitve ) dopolnilne dejavnosti zakoljejo 12 GVŽ (prašiči,
drobnica) – meso in tudi suhomesnate izdelke pa
lahko ponudijo gostom samo na krožniku (UL.RS št.
51/2006, št. 66/2007, št. 27/2009). Druge oblike
prodaje mesa niso dovoljene. Obrat (prostori) za klanje, pa morajo biti priglašeni na OU VURS – Registriran obrat. Pogoj je lastna reja. Kmetija mora
imeti primerno urejene prostore, ki zagotavljajo varnost živil.
Prav tako lahko brez registracije DD, prodajo samo
gostu na krožniku, suhomesnate izdelke ostalih parkljarjev in kopitarjev – omejitev tudi do 12 GVŽ letno,
ki pa so bili zaklani v odobrenem obratu.
• Surovo mleko – dovoljena prodaja največ 30 l na
dan oz. 10.000 l letno.
• Konzumna jajca – največ 200 kos na dan ali 70.000
letno.
• Prodaja surovega mleka preko mlekomatov – potrebna le registracija na OU VURS in sicer Prodaja
surovega mleka, seveda mora imeti kmetija tudi
kvoto za neposredno prodajo na domu.
• Uplenjena divjad največ 20% letnega odstrela. O
odstrelu dogovor z lovsko družino.
• Ribolov – do 50 kg rib na dan ali 15.000 kg očiščenih rib na leto.
• Med, matični mleček, cvetni prah in propolis se
lahko proda neposredno končnemu porabniku vse
doma pridelane količine.
Kmet se mora uradno registrirati - registracija za
primarne proizvode (UL RS, št. 51/2006), če prodaja presega zgoraj navedene količine kmetijskih pridelkov, ali če želi pridelke prodajati tudi na tržnici,
prodajalnam, ki prodajajo končnemu potrošniku, lokalnim menzam, gostinskim obratom, šolam, vrtcem,
bolnišnicam… Prav tako morajo biti registrirane vse
kmetije, ki oddajajo mleko mlekarni, seveda pa morajo imeti tako za prodajo doma, kot mlekarni mlečne
kvote za neposredno prodajo mleka (Uradni list št.
51, 18. 5. 2006). Obrazec za registracijo je Vloga za
vpis v register obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora
Martina Šraj bo odstirala Božično skrivnost
ob klavirski spremljavi kamniškega pianista
Simona Skalarja.
3. PRODAJA PREDELANE PRIMARNE
KMETIJSKA PROIZVODNJE
- v okviru različnih društev
Ob priložnostnih aktivnostih lokalnega značaja
(lokalni trg – celotna Slovenija), kot so npr. šolske
prireditve, predstavitve raznih društev, etnološkega
značaja, priložnostne prireditve v dobrodelne namene
ipd., katere ne izkazujejo stopnje organiziranosti,
potrebne za živilsko dejavnost (bodisi stalno ali sezonsko), lahko posamezna društva brez registracije
dopolnilne dejavnosti, prodajajo predelane primarne
kmetijske proizvode – samo pecivo in krušne izdelke v manjšem obsegu (Uredba št. 852/2004/ES).
Prodaja drugih oblik predelave kmetijskih pridelkov,
kot so mesni in mlečni izdelki, suho sadje, sok, kis,
žganje…, ni dovoljena. Seveda pa mora biti prodaja v
posameznih členih statuta društva tudi opredeljena
Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne
dejavnsti:
Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr.,
Marta Kos, univ. dipl. inž. zooteh.
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Celovška cesta 135, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 513 07 18, Faks: 01 513 07 41
E-pošta: [email protected]
3
Tuhinjski glas
Gozdarjenje nekoč in danes v Tuhinjski dolini
S prikazom delovnih opravil gozdarjenja so predzadnjo avgustovsko nedeljo, sklenili štiridnevne etnološke prireditve
Turističnega društva Tuhinjska dolina.
Po scenariju Manje in Rajka Žebaljca je
letos Etnološka sekcija TD Tuhinjska dolina, ki ji predseduje Srečo Urankar iz Snovika, pripravila kar štiridnevni program
prireditev ob koncu predzadnjega avgustovskega vikenda. Po lanskem Čebelarjenju
v okviru dneva mednarodnega dneva čebe-
larjev so se letos odločili za Gozdarjenje
in pod tem naslovom za poznana nekdanja
in današnja opravila ter dela v zeleni, z
gozdovi bogati Tuhinjski dolini. Čeprav
nista vedela, sta bila Manja in Rajko tudi
pri izboru svojevrstna »jasnovidca«, saj je
letos tudi MEDNARODNO LETO GOZDOV.
V vsebinsko bogatem prireditvenem izboru na temo gozda in gozdarjenja je v
pripravi sodelovalo okrog 200 domačinov
iz Tuhinjske doline, ki so začeli prireditve
z obujanjem spominov; tudi na nekdanje
furmanstvo skozi dolino, ko so furmani s
konji vozili tudi les in so zato imeli ob cesti
4
delo tudi kovači, slednji pa so potrebovali
za podkovanje konj tudi oglje.
In tako je prvi dan ob razstavi v bližini
Bizjakovih dolin na prostem pri Termah
Snovik kamniški župan Marjan Šarec najprej prižgal kopo, v kateri so potem do
srede tedna kuhali oglje. Naslednji večer
so oglarjenje in gozdarjenje umetniško
nadgradili po scenariju Manje Žebaljec in
Zdenke Klančnik z ljudsko igro
Gozdarjeva hči. V igri iz kmečkega
življenja je nastopilo prek dvajset
igralcev, predstavili pa so se člani
KUD Srednja vas in ob kuhanju kope,
v malce zadimljenem ambientu ob
potoku, nasmejali precej številne
gledalce.
Tradicionalna sobota med etnološkimi prireditvami pri Termah Snovik
je bila tudi tokrat v znamenju nekdanjih in sedanjih opravil, pridelkov,
obrti in delavnic. Semenj pa so, tako
kot prejšnji večer dramsko predstavo,
tudi tokrat prostor pred stojnicami obogatili s plesi folkloristi KUD Milke Zorec iz
Hotinje vasi, ki so Terme Snovik, po obisku
v zadnjih letih nekako »vzeli za svoje«.
Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno
prikazu gozdarjenja in opravilom, ki so
običajno sicer v drugem letnem času (saj
delavce že zaradi narave takrat v mrzlem
času dela lahko precej ogrejejo). Tokrat pa
so za gretje pri delu temeljito poskrbeli za
delavce (in škoda za ne ravno številne
gledalce) tudi od zgoraj. Vročine res ni
manjkalo!
Pošteno so jo odganjali le tisti (na zadovoljstvo Matjaža Konde, direktorja term,
zares /številni), ki so bili onkraj potoka, ob
termalnih bazenih na prostem. Bili pa so
povezani tudi s to stranjo, saj so bile Terme
Snovik tokrat glavni pokrovitelj etnoloških
dnevov, kopalci pa so prišli k pripravljenim
mizam za ogled prireditve šele pozno popoldne v senčno zavetje, ko je prikaz zanimivih del (označevanje dreves, ročna in
strojna sečnja, vleka in spuščanje lesa,
priprava drv, butar, tramov, drobljenje, izdelava lesnih sekancev…) že minil, so se
pa pred odhodom domov in začetkom novega tedna odžejali, morda kupili srečko
za dobitek iz srečelova, zaplesali ali pa samo prisluhnili glasbi ansambla Galop.
Bili so bogati etnološki dnevi za kar
velja posebna zahvala prek dvesto sode-
lujočim iz doline, ki se jim je še posebej
srčno zahvalil predsednik TD Tuhinjska
dolina Ivan Hribar, pozdravil pa je prireditev tudi Boštjan Jurjevčič, vodja
območne enote Ljubljana iz Zavoda za
gozdove Slovenije.
Čeprav bi si želeli, in nedvomno tudi
zaslužili prireditelji, bolj množičnega
spremljanja in medijske pozornosti posameznih dogajanj v vseh štirih dnevih,
je dokumentacijska predstavitev vsakega dogodka bila pomembna vrednota,
za katero si Turistično društvo oziroma
prireditelji in vsi sodelujoči zaslužijo
posebno zahvalo in priznanje. Prostovoljno delo in prikaz sta namreč tako še
enkrat zmagala nad zgolj kapitalsko
vrednostno opredeljeno tržnostjo.
Andrej Žalar
Tuhinjski glas
Gozdovi na tuhinjskem in motniškem v
mednarodnem letu gozdov
Gozdovi na tuhinjskem in motniškem, Preglednica kaže nekatere glavne
prekrivajo več kot 70 delov površine, kar pokazatelje tuhinjsko motniških gozdov:
jih uvršča v sam svetovni vrh gozdnatosti,
GGE TUHINJ MOTNIK
saj se po deležu merijo z Švedsko in Fin- obdobje veljavnosti načrta
leto
2008-2017
- celotna
ha
10.272
sko, močno presegajo povprečje gozdnato- površina
površina - gozda
ha
7.299
gozdovi
ha
7.264
sti tako na državni kot na občinski ravni. večnamenski
varovalni gozdovi
ha
35
%
71%
Dajejo neizbrisni pečat življenju in delu gozdnatost
zasebni gozdovi
97%
gozdovi
3%
doline že od nekdaj. Neprestana dolgotraj- državni
gozdovi lokalnih skupnosti
0%
število parcel z 1 lastnikom
7.504
na povezanost ljudi (lastnikov) z gozdom, število parcel z 2 solastnikoma
2.961
število parcel z 3 ali več solastniki
810
vsaj tako domnevam, ima dobrodejne po- število parcel skupaj
11.275
lesna zaloga iglavci
m3/ha
150
sledice tudi na njihov duhovni razvoj, ki lesna zaloga listavci
m3/ha
142
lesna zaloga skupaj
m3/ha
292
odseva v njihovem delu in v spoštovanju prirastek iglavci
m3/ha/leto
3,70
prirastek listavci
m3/ha/leto
3,50
do gozdov.
prirastek skupaj
m3/ha/leto
7,30
možni posek iglavci
m3/10let
181.145
Vse o tuhinjskih gozdovih, njihovem največji
največji možni posek listavci
m3/10let
155.719
največji možni posek skupaj
m3/10let
336.864
razvoju, o funkcijah, ki jih opravljajo, o biomasa iglavci*
%
14
biomasa listavci*
%
69
nujnih ukrepih za njihovo vzdrževanje, ter biomasa skupaj*
%
40
mladovje 4,8%
o velikosti dobrobiti, ki nam jih nudijo, Razvojne faze
drogovnjaki 33,3%
debeljaki 55,9%
lahko izvemo iz GOZDNO GOSPODARsestoji v obnovi 6%
najpomembnejše
bukev na kisli podlagi z rebrenjačo
bukev s tevjem
SKEGA NAČETA ZA ENOTO TUHINJ rastlinske združbe
najpomembnejše
smreka (48%)
bukev (39%)
MOTNIH, katerega je potrdilo Ministrsvo drevesne
vrste
gorski javor (3%)
hrast graden (2%)
za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v letu
Ostale drevesne vrste (8%)
km
67
2009, veljavnemu za obdobje od 2008 do dolžina gozdnih cest
gozdarski revirji
Tuhinj
Motnik
2017. Bolj podrobna slika in usmeritve za
Sela
lesno proizvodna funkcija
ravnanje z gozdovi so opredeljeni v GOZ- najpomembnejše funkcije gozdov
varovanje gozdnih zemljišč in sestojev
funkcija varovanja naravnih vrednot
DNO GOJITVENIH NAČRTIH, ki jih
pripravljajo in poskušajo uresničiti pri Za- *največja možna količina biomase (za ogrevanje) je izražena v deležu od največjega možnega poseka
vodu za gozdove Slovenije.
Da gozd ni samo skladišče lesa ali ovira
modernemu urbanemu razvoju potrošniške
družbe, so nas z svojim odnosom in odgovornim delom učili že naši predniki ali smo
se o tem na malo bolj suhoparen način učili v
šolskih klopeh. Upam, da se teh spoznanj
zavedamo zmeraj bolj ob dišeči toploti polen,
ob zelenem hladu poletnih pripek, ko naše
oči božajo to čudovito zeleno preprogo. Kar
naenkrat (ko začno pustošiti vetrovi in nevihte, ki jih včasih ni bilo, ko začenjamo pogrešati nekatere živali in rastline, ko se začnejo
premikati zemeljske mase, ko nafta in njeni
derivati postajajo za nas predragi, ko …) ponovno ugotovimo, da je ta naš življenjski
sopotnik pogoj preživetja in zato je tudi generalna skupščina Združenih Narodov leto
2011 razglasila za mednarodno leto gozdov.
Ko pogled objame gozdnata pobočja tuhinjske doline, je na dlani, da tod živi klen
rod ljudi s pradavnim spoštovanjem in preroškim vedenjem, da se je civilizacija, kot jo
poznamo, začela z padcem prvega drevesa in
da bo le ta odšla v pozabo z padcem zadnjega.
Zaenkrat na tuhinjskem tega strahu ni zaznati.
Miha Zabret, Zavod za gozdove Slovenije
Izlet na Primorsko
Vsako jesen Turistično društvo Tuhinjska
dolina za člane in druge podpornike društva
organizira izlet. Letos smo se odpravili na
Primorsko.
Jutro ni bilo preveč obetavno, saj je bilo
megleno in rahlo je pršilo. Upali smo, da
nas bo na Primorskem pozdravilo sonce. V
veselem pričakovanju smo se odpravili na
pot. A ker je pot precej dolga in smo bili
potrebni jutranje kavice, smo se ustavili na
postajališču ob avtocesti.
Socerb je prijetna točka za izletnike na
Primorsko, saj ima edinstveno lego nad dolinama Rižane in Osapske reke ter predstavlja
vrata iz Istre v Trst. Tudi mi ga nismo obšli.
Z grajske razgledne ploščadi oziroma nekaj
metrov oddaljenega griča se nam je odprl
čudovit pogled na Tržaški zaliv. V bližini
gradu je Sveta jama, zanimiva kraška jama, v
kateri se nahaja edina podzemna cerkev v
Sloveniji. V jami naj bi prebival sveti Socerb,
po katerem se kraj tudi imenuje.
Naš naslednji postanek je bil v vasi Truške
na Ekološki kmetiji Rodica. Gre za mlado
vinogradniško družino, ki se je pred nekaj
leti odločila, da bo ves svoj trud in znanje
namenila vzgoji vinske trte in pridelavi vrhunskih vin. V zadnjem desetletju so obnovili več kot 60 000 trt na 14 hektarjih površine. Posajene imajo različne vrste,
predvsem avtohtone: malvazijo, refošk,
merlot, cabernet sauvignon, sivi pinot in
rumeni muškat. Mineralnih gnojil ne uporabljajo, saj morajo trte živeti skromno, s čimer razvijajo večjo odpornost in trdoživost.
Tako lahko brez pomoči sintetičnih zaščitnih sredstev pridelajo zdravo in zrelo
grozdje. Gospod Marinko Rodica nam je
razkazal klet in opisal postopke pridelave
različnih vrst vina. Nato je sledila degustacija vin ob domačih dobrotah. Ob odhodu
smo si bili enotni, da nam toliko znanja
lahko pokloni le oseba, ki svoje delo opravlja z dušo in srcem.
V Kopru nas je pričakala mlada lokalna
vodička, ki nas je popeljala po starem mestnem jedru. Srednjeveško mesto je oklepalo
obzidje z dvanajstimi vrati. Dobro so ohranjena glavna vrata Muda. Za obokanim prostorom vrat Muda se odpira Prešernov trg.
Na njem izstopa Da Pontejev vodnjak iz
1666. S Prešernovega trga vodi v staro mesto
Župančičeva ulica, ki se združi s Čevljarsko.
Čevljarska ulica je imenovana po glavni dejavnosti, ki so jo tu opravljali stoletja. Na
koncu Čevljarske ulice se nenadoma odpre
Titov trg, ki je središče starega mesta ter eden
najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Na koncu smo se sprehodili
po Semedelski promenadi.
Čakal nas je še ogled Sečoveljskih solin.
Območje solin je prepreženo s kanali in nasipi.
Tradicionalno ročno pobiranje soli na solnih
parcelah ni le posebnost kulturne dediščine
sredozemske Slovenije, ampak med drugim
zagotavlja razmere, ki omogočajo ohranjanje
najpomembnejše naravne dediščine Sečoveljskih solin. Soline so zaščitene z državno
uredbo kot Krajinski park.
Po vseh ogledih smo bili že rahlo utrujeni
in lačni, zato smo se odpeljali v Dragonjo,
kjer so nam na Kmetiji Mahnič v istrskem
ambientu postregli dobro istrsko hrano.
Polni novih vtisov in dobre volje smo se
proti večeru odpeljali nazaj v Tuhinjsko
dolino.
Olga Drolc
5
Tuhinjski glas
Iskali smo najlepše
balkone
Kar lepo ste nas letos obveščali in nam predlagali, kje so lepi balkoni s cvetjem po dolini. Morda smo pogrešali več predlogov in
klicev še iz malce bolj odmaknjenih domačij
v dolini, z domačij ob malo manj prometnih
poteh.
Odločitev za najlepše pa vseeno ni bila lahka
med petnajstimi predlogi. Zato smo poleg
treh najlepših podelili še tri pohvale.
Pohod na Menino
planino
Vsi, ki so se letos podali na pohod na Menino planino, so bili zelo zadovoljni. Šestnajst se jih je udeležilo tradicionalnega
pohoda in kot so pripovedovali, ni bilo
med njimi takšnih, ki bi zaostajali med
potjo. Bil pa je letošnji pohod vendarle
malce drugačen od prejšnjih. Odmor za
Prvo mesto je tokrat pripadlo balkonu Mihaele Pirš iz Zgornjega Tuhinja s poudarkom zasaditve na strukturnih rastlinah, kjer
so cvetoče pelargonije samo za dopolnilo.
Torej zasaditev, ki je ne vidimo prav pogosto.
Na drugo mesto je uvrščen balkon Kati
Šuštar iz Srednje vasi s trendovsko zasaditvijo in bogatim cvetjem.
Komisija pa je namenila tokrat dve tretji
mesti: Faniki Zore iz Laz za bogato cvetje
v kombinaciji strukturnih rastlin in balkonu
v Šmartnem 24 (Mali) za umirjeno barvno
kombinacijo in kjer je zgornji balkon pravilna
protitež spodnjemu.
Pohvale pa so dobili balkoni: Majda Mali v
Snoviku za balkon in okolico, Štefka Močnik iz Sel za cvetoče pelargonije in Fani
Vrankar za kombinacije z asparugusom.
malico je bilo malo daljši kot prejšnja leta,
kar je tudi vsem prijalo. Izkušnja torej za
naslednje leto, saj bodo pohodi še naprej v
programu turističnega društva.
Telovadnica v naravi
Aktiven oddih in doživetja na starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline
S sprejetjem Programa razvoja podeželja
RS 2007–2013 je Slovenija vstopila v novo
programsko obdobje, v katerem je upravičena do porabe sredstev iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
LAS Srce Slovenije je pripravila in
sprejela svojo razvojno strategijo za obdobje 2007-2015. Ključno vodilo pri izvajanju razvojne strategije je skupna razvojna
vizija območja, ki izhaja iz značilnosti ter
potreb in priložnosti območja:
»Z inovativnimi pristopi pri izrabi obstoječih potencialov zagotavljati vitalnost
podeželja na območju “Srca Slovenije” in
njegovo trajnostno rast«.
Na podlagi prvega javnega poziva LAS
Srce Slovenije za leto 2011 je bilo na seji
razvojnega sveta in skupščine LAS potrjenih 12 projektnih predlogov (tudi projekt
TD Tuhinjska dolina), katerim je bilo
odobreno sofinanciranje projektov v višini
do 85 odstotkov upravičenih stroškov.
Na drugem javnem pozivu za leto 2011
je bilo izbranih osem projektov v skupni
vrednosti sofinanciranja 253.000 EUR, ki
pa še čakajo na potrditev Ministrstva za
6
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med
temi čakajočimi projekti je tudi projekt Turističnega društva Tuhinjska dolina Telovadnica v naravi - Aktiven oddih in doživetja na starih pešpoteh zelene Tuhinjske
doline
Realizirani projekt »Stare pešpoti« bomo
nadgradili z vadbenimi elementi – telovadnico v naravi. Ob urejeni pešpoti bomo
postavili vadbene elemente, ki bodo izboljšali kakovost življenja prebivalcem,
večja privlačnost okolja pa bo dodatno
privabila obiskovalce. Uporabniki telovadnice bodo domačini in zlasti turisti tako
imenovanega zelenega turizma.
Po stari pešpoti lahko tečemo ali hodimo,
na postajah pa se bodo lahko izvajale
športne vaje. Izbrane vaje zagotavljajo
krepitev pomembnejših mišičnih skupin. Vadbeni elementi bodo nudili na nek način
vodeno vadbo, saj vadečega k aktivnosti
usmerjajo vadbene table. S »trimčkanjem«
vplivamo na gibalne sposobnosti – moč,
gibljivost, ravnotežje, koordinacija in
vzdržljivost. Seveda pa se v zavetju gozda
oziroma v naravnem, človek še duhovno
osveži. Z vadbo zmanjšujemo posledice
sedenja in pomanjkanja gibanja in drugih
enostranskih obremenitev pri delu. Uporabniki vseh starosti lahko brezplačno vadijo katerikoli dan in uro v tednu in hkrati
doživljajo sprostitev ter druženje v naravi.
Z ustvarjanjem okolja, v katerem radi
bivamo, bomo s trajnostnim delovanjem, s
krepitvijo kakovosti življenja, kakovostno
ponudbo, s povezovanjem in osveščanjem
medsebojne soodvisnosti vseh deležnikov
Tuhinjske doline, dosegli močnejšo prepoznavnost Tuhinjske doline v širši družbi,
učinkovitejše komuniciranje, krepitev
ugleda že obstoječih znamk na tem območju in prispevali k utrjevanju znamke Srce
Slovenije.
Jožica Hribar, članica projektne skupine
Tuhinjski glas
Na OŠ Šmartno v Tuhinju
Mednarodna izmenjava v okviru projekta ACES
Naša šola OŠ Šmartno v Tuhinju je tudi
letos članica projekta ACES. To je mednarodni projekt, ki temelji na spoznavanju
novih kultur, običajev, navad in ljudi. Ker
je letos leto prostovoljstva, je tudi tema
vseh projektov, ki sodelujejo v ACES,
prostovoljstvo. Naša šola se je povezala s
šolama iz Makedonije in Romunije, skupaj
pa smo v projektu z naslovom Dobrodelnost je več kot le preprosto dejanje.
V ponedeljek, 28. novembra 2011, smo
sprejeli naši partnerski šoli iz Struge - Makedonija in Galatija - Romunija. Zaradi
zgodnjega prihoda Makedoncev smo jih
sprejeli ločeno in tudi kratko, saj so bili vsi
zelo utrujeni. Nato so jih družine gostiteljice odpeljale v svoje domove, kjer so se vsi
zalo hitro odpravili spat.
Naslednji dan, v torek, pa smo začeli delati na polno. No, pravzaprav še ne, saj smo
imeli ta dan na sporedu izlet v Ljubljano in
na Bled. Na Bledu smo šli na grad, kjer smo
se ‚pofotkali‘, in pa seveda na kremne rezine. V Ljubljani pa smo si najprej ogledali
stari del mesta, potem pa smo imeli nekaj
prostega časa. Svojim prijateljem iz Makedonije in Romunije smo razkazali naše najboljše trgovine in seveda našo znamenitost
– McDonalds . Domov smo prišli utrujeni,
a smo še vseeno zbrali dovolj moči, da smo
se s svojimi partnerji zvečer pogovarjali o
njihov kulturi, šoli, družini in pa seveda o
novopečenih ljubeznih.
V sredo pa se je začelo zares. Ko smo
prišli v šolo, so nam učitelji najprej razložili,
kaj bomo počeli; nato pa smo začeli delati s
polno paro. Uspelo nam je narediti veliko
adventnih venčkov, angelčkov in aranžmajev, nekateri pa so pridno pekli dobrote za
bazar. Ko smo končali z delom, smo se odpravili v Kamnik. V starem mestnem jedru
smo najprej imeli lov za zakladom, nato pa
smo prisluhnili še legendi o Veroniki. Nato
pa se nam je začel prosti čas. Mnogi od nas
smo se odpravili v picerijo, saj smo postali
že prav lačni. Ko pa smo napolnili naše želodčke, smo naše goste popeljali na svoje
domove ali pa smo si kako drugače popestrili preostanek dneva.
Na predzadnji dan, v četrtek, pa je nastopil dan D. V šoli smo prav vsi hiteli z izdelavo še zadnjih okraskov in peciva. Kmalu
smo pripravili v prejšnjih dneh, izkupiček
pa namenili Kriznemu centru za otroke –
Hiši zavetja Palčica iz Grosuplja. Za tem
pa je sledil še najboljši del dneva - ples. Po
kratkem pospravljanju stojnic smo hitro
zavrteli glasbo in pričeli s plesom. Vzdušje
je bilo odlično, a Makedonci so ga še bolj
popestrili. Po koncu zabave smo še malo pospravili in se ob prihodu domov vrgli
v posteljo.
Petka se ni veselil nihče, kajti napočil je
dan za odhod. Romuni so nas zapustili
najprej, čez kakšne pol ure pa so odšli še
Makedonci. Ob odhodu se je pretočilo kar
nekaj solz, a prijateljska vez bo ostala.
Seveda pogrešamo naše prijatelje, a nič
ne de, saj se bomo konec januarja spet videli, nekateri pa bodo Romunijo obiskali
že naslednji teden.
Zala Kanc in Katjuša Lanišek, učenki 9.
razreda, slike: Tina Balantič in Petra
Potočnik
»Za nami je teden prijetnih ogledov in
različnih aktivnosti, za nami je teden novih
prijateljstev in skrbi drug za drugega. OŠ
Šmartno v Tuhinju je šola, kjer se počutiš
tako, kot se počutiš v krogu svojih najbližjih, družine. Najlepša hvala za priložnost,
da smo lahko sodelovali pri tako čudovitem
dogodku.« (Dana Puroska, učiteljica iz
partnerske šole iz Makedonije)
je moški del ekipe začel postavljati stojnice
za bazar. Pripomniti moram, da smo bili
vsi malo na trnih (eni malo bolj, eni malo
manj), kako bosta uspela bazar in prireditev. A skrbi so bile zaman. Na prireditvi so
nam učenci iz Makedonije in Romunije
predstavili njihovo državo ter zaplesali
ples, Slovenci pa smo predstavili svojo
državo. Po koncu prireditve pa smo odhiteli k stojnicam, kjer smo prodajali tisto, kar
“Imela sem priložnost spoznati prijazne
in tople ljudi, ki so nam dali priložnost, da
spoznamo državo, kulturo, tradicijo in
obenem tudi priložnost, da vam predstavimo našo kulturo, jedi, plese, ... Naši gostitelji so z nasmehi na obrazih in čudovito
organizacijo začeli z nepozabno izmenjavo.”
(Daniela Bobocea, učiteljica partnerske sole iz Romunije)
Trgovina Kajža v
Srednji vasi
Marko in Maja Gradišek sta v Srednji vasi za
trgovino Tuš jeseni odprla trgovino Kajža.
Na poti skozi dolino je priročna trgovino kot
nalašč za potnike, ki se tako lahko oskrbijo
za spominek, šopek ali darilce.
Prihodnjič:
Janez Ahčin Ravnarjev z
Velikega hriba 15 v
Tuhinjski fari se je
učil rezbarjenja pri
Maksu Bergantu v
Kamniku. Njegove
nabožne rezbarije
danes krasijo oltarje
po vsej Sloveniji.
7
Spoštovani! jatelje? ne veste, kam povabiti pri
Praznujete rojstni dan, pa ? ijatelji, obletnico mature
Pripravljate srečanje s pr
dušju. za druženje v prijetnem vz
ravili zanimive programe
Za Vas smo v ta namen prip
MAH SNOVIK ER
T
V
JE
N
VA
O
ZN
RA
P
A PRI NAS VKLJUČUJE: ZABAV
a pokušino prilagamo ka ali sejni sobi Hrast . Z
otoč
• Kosilo v Restavraciji P
. anja
sreč
posebne menije za
t žive glasbe ali uporabe ru vam, nudimo možnos
• Po predhodnem dogovo
CD predvajalnika. enih, kjer za vašo aljevati na termalnih baz
• Druženje je možno nad
ku. obis
pri usta
pop
20%
skupino nudimo
% popusta pri spati pri nas, nudimo 10
• Za tiste, ki bi si želeli pre
4*. ajih artm
li ap
ah a
nastanitvah v sob
Spoštova
ni! V želji, da
bi
vabimo, d Vaše druženje s so
a vesele t
renutke st delavci, prijatelji ali družin
arega leta
o preživite
Pripravili v naši dru ob koncu leta prež
smo Vam
žbi. iveli čim več različ
prijetneje,
nih možno
Vas sti: PREDNO
VOLETNA
SPROŠČEN
o kopanj
A DRUŽE
e, savna in
NJA: kosilo ali o kopanj
ve
e in kosilo
ali večerj čerja o poslov
a no srečanj
e z večerj
Po predh
o, ki se za
odnem d
ključi z zab
ogovoru predvajaln
avo ik
a.
Za pokuši vam, nudimo mož
nost žive no prilaga
glasbe ali m
o posebn
uporabe e menije za Svoje sode
CD srečanja. lavce, pri
jatelje in d
DARIL
ružino lahk
NIM BON
o razves
OM za pr
eživljanje elite s prijetnim in
o kopanj
koristnim
e v termal
prijetnih u
darilom nih bazeni
ric v Term
o savno h ah Snovik:
z novimi s
avna progr
o masaž
ami o o nego t
elesa in o
braza, ped
ikuro SILVESTR
OVANJE B
Silv
REZ SV
estrovanje
bo poteka EČANE GARDERO
BE – PREP
lo na ba
Cena je 6
ROSTO V
0€ za odra zenu, s hladno‐topl
sle, za otro
im bifejem KOPALKAH Navedli sm
ke
in z
od 4. do o nekaj m
14. leta pa abavno animacijo
ožnosti, z . 30€. veseljem
Pokličite pa bomo nas na tel
pripravili . št. : 01/8
po
3 44 104 a
sebno po
nudbo za
li pišite n
a [email protected]
v
rme‐snov ašo družbo. ik.si. a vašo družbo. Pokličite ravili posebno ponudbo z
sti, z veseljem pa bomo prip
ovik.si. e‐sn
term
[email protected]
a in
Navedli smo nekaj možno
ite n
04 ali piš
nas na tel. št. : 01/83 44 1
Vzemite si čas in v priha
jajočih mrzlih
dneh storite nekaj zase
in za svoje telo.
Poleg masaž, ki so v Ter
mah Snovik že
stalnica, vam po novem
ponujamo tudi:
NEGO TELESA
NEGO OBRAZA
DEPILACIJE
PEDIKURE.
Potrebne so predhodne rezer
vacije. Rezervacije na [email protected]
tel: +386 1 83 44 100 ali
terme-snovik.si,
na recepciji Term Snovik
Na Miklavževem teku
rekordna udeležba
Na letošnjem tradicionalnem Miklavževem teku so organizatorji 4. decembra zabeležili rekordno udeležbo. Kar
220 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj imen, ki v slovenskem prostoru na tovrstnih tekmovanjih nekaj pomenijo, je
startalo sredi dopoldneva izpred Term Snovik. Letos so bile
vremenske razmere za tekmovalcev veliko ugodnejše, saj
proga ni bila zasnežena kot lani. Tudi temu bi lahko
pripi- sali tako veliko in tudi kvalitetno udeležbo vseh starostnih
skupnih in obeh spolov. Res pa je tudi, da je ta prireditev v
Tuhinjski dolini postala prepoznavna, saj je v času, ko je za
marsikoga rekreativni preizkus kot naročen.
Sicer pa je bila predvsem pri koških konkurenca na zavidljivi ravni. Tako so prva mesta zasedli tekači, ki jih je potem čez
teden dni čakalo evropsko prvenstvo v krosu. Zmagovalec pa
je bil Mitja Kosovelj, aktualni svetovni prvak v
gorskem maratonu,ki je tokrat tudi močno
izboljšal rekord proge. Skratka prireditev je
več kot uspela.
A. Žalar
`