Brošura VRTIČKARJI

www.zelenimedij.si
E: [email protected]
T.: 041 673 739
Obdelovati svoj košček zemlje postaja način življenja mnogih. Iščoč stika z
naravo, se jo ponovno ali končno učimo opazovati. Živeti in dihati z naravo
in nenazadnje uživati zdravo in nadvse okusno hrano s svojega vrta se zdi
kot privilegij nekaterih, pa vendar ima to možnost skoraj vsakdo izmed nas.
In občutek, da si znaš sam vzgojiti hrano je edinstven, začutiš samozavest
in neodvisnost. Začneš še bolj ceniti naravo in živali, naučiš se biti
potrpežljiv, darežljiv. Vrt ti daje veselje ob spremljanju hitrih rezultatov dela,
te pomirja, osmisli tvoj čas. Potrebna je le odločitev in prvi korak.
Vsak način vrtičkanja je po svoje pravi in vsak je unikaten. Tako kot smo samosvoji posamezniki, ki v svoj vrt dajemo košček sebe, svojih želja in potreb. Tiste, ki vrtičkajo že
vrsto let, je marsičesa naučila narava sama, česa so se naučili sproti iz knjig, od prijateljev, biodinamičnih društev, permakulturnih strokovnjakov,… Dandanes je informacij
dovolj vsepovsod, celo preveč. Tudi rodovitne in neobdelane zemlje, ki čaka na pridne
in ljubeznive roke.
In najboljše od vsega - vrtičkanje je primerno za vse generacije. Celo več, vrtičkanje
je tisto, ki nas poveže v tistem, kar je bistveno za nas,…delo, skrb za zdravje in vitalen način življenja. Prisluhnimo preverjenim in odličnim nasvetom naših babic, sosedov,… Presenečeni bomo, kaj vse smo zamujali ves ta čas. Spodbujajmo
otroke, da skupaj z nami ustvarjajo na svežem zraku in
spoznavajo naravo na pristen način,…
Presenečeni bomo, kako zelo bodo
v tem uživali.
Medgeneracijska solidarnost
je v času, ki zahteva veliko
pozitivne energije, bistvena.
Pomagajmo si, prisluhnimo eden
drugemu, spoštujmo se in se osrečujmo.
3
Imeti svoj vrt pomeni veselje,
ponos in način preživetja
Terezija Vida, Gornji Lakoš
Vrtičkam odkar pomnim. Na domačiji pri starših sem se naučila osnov, z
leti pa sem izpopolnjevala svoje znanje. Sedaj je vsa naša posest okrog hiše
pravzaprav en sam lep in obilen vrt. Okrasni vrt prehaja v zelenjavnega, oba
pa mi vzameta večino mojega časa. V tem delu uživam, hkrati pa naši družini
vrt pomeni tudi sprostitev, uživanje v lepem razgledu in nenazadnje vir hrane,
saj smo vsi v družini vegetarijanci.
S
ama sem vegetarijanka že več kot 40 let. Za končni preobrat me je navdušil Dr. med.
Werner O. I. Ludwig na Pneuma-Institutu v Mühringenu, ko sem delala v Nemčiji.
Otroka, ki sta sedaj že odrasli in samostojni osebi, nikoli nista konzumirala mesa, zato
je bilo enostavno potrebno pridelati obilno zelenjave. To kar zraste na našem vrtu je
neoporečno, hkrati pa pomeni tudi velik prihranek v gospodinjstvu. Nekaj od pridelane
zelenjave in sadja tudi prodamo, saj smo registrirali Dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Včasih me še vedno kdo vpraša kaj pravzaprav jemo v naši družini. Naš jedilnik je zelo
pester, saj je pri vegetarijanski hrani pomembno, da jo znaš pravilno pripraviti. K določeni zelenjavi ustrezajo določena zelišča in začimbe, pomembne so kombinacije več
različnih vrst zelenjave, pomemben pa je tudi izgled. Sveže solate, ki so dnevno na naši
mizi, so lahko tako vabljive za oči in tako zelo okusne, da bi jih z veseljem pojedel prav
vsak. Krasijo jih užitni cvetovi, namesto kisa pa npr. uporabljamo izključno limono.
Vegetarijanska hrana je izjemnega pomena pri ohranjanju zdravja, to si štejem tudi za
svoj osebni uspeh. Rada delim svoje izkušnje s pripravo hrane ali pridelavo zelenjave
in želim si, da bi čedalje več mladih družin uvidelo, kako pomemben je pristni stik z
naravo za zdravje in srečno življenje. Čas, ki ga imamo je izjemno hitro minljiv in če ga
ne znamo živeti, se lahko razblini mimo nas. In mladi generaciji bi rada predala ravno to željo po kakovostnem življenju z naravo. Biti moramo pozorni na poreklo hrane,
uživati sveže, lokalne izdelke bližnje tržnice in vztrajati pri vsakodnevni telesni vadbi.
E: [email protected]
4
5
Gabika in Božo Pongrac, Lendavske Gorice
Kdaj se je začela strast do vrtičkanja in domačih izdelkov bi težko določila.
Gotovo pa sega v obdobje otroštva, ko sta starša name prenesla veselje do
domače peke in pridelave povrtnine. Ves ta čas me spremljala radost do
domačih in tradicionalnih izdelkov, ki je postala del mojega vsakdana.
P
olice naše shrambe krasijo najrazličnejši naravno pridelani kompoti in marmelade,
sokovi in kisi. Za pridelavo sadja ves ta čas skrbi mož Božo, ki goji enako veselje do
narave. V njegovih sadovnjakih boste našli vse od jabolk in hrušk, breskev in marelic,
do ribeza in kosmulj, brusnic in še mnogo ostalih sadežev. Vso sadje in zelenjavo skrbno
shraniva, bodisi za prodajo bodisi za dolge in hladne zimske dni. Da delamo dobro in
z ljubeznijo nekaj povedo tudi zlata in srebrna priznanja Dobrot slovenskih kmetij na
Ptuju, ki smo jih prejeli za vloženo rdečo peso in kumarice, slivovo marmelado in breskov kompot. V našo kuhinjo pa pogosto vabijo tudi tradicionalni prekmurski izdelki, od
perecov in frlökov, kiflinov in kiflinov s šunko, rezancev za juho in omako, pridelanih z
navadno ali pirino moko.
Od letošnjega leta sva z možem registrirala Dopolnilno dejavnost na kmetiji - Gabikine dobrote, v okviru katere sva začela najine izdelke promovirati in prodajati. Najino
življenje je tako vsakodnevno in neločljivo povezano z naravo. Enako sporočilo bi rada
prenesla tudi prihodnjim generacijam, saj je narava ustvarila človeka in brez narave ni
življenja. Vrtičkanje pa je eden izmed načinov, s katerim lahko najdemo stik z naravo
in pri tem združimo prijetno s koristnim. Ob neposrednem stiku z naravo poskrbimo za
svojo sprostitev, narava pa nam postreže z zdravo in bogato hrano.
V bližnji prihodnosti želiva razširiti raznolikost in ponudbo izdelkov, ki bodo pridelani
na ekološki in tradicionalen način, se udeleževati najrazličnejših prireditev in svojo dejavnost – preko spletne strani – predstaviti širši množici.
E: [email protected]
6
7
Sidonija Stanič, Lendava
Renata Vida, Kot
Aktivno se z vrtičkarstvom ukvarjam že več kot 30 let. Zelenjavo pridelujem na
ekološki način v kombinaciji s principi permakulture in biodinamike. Od vseh
metod uporabljam tisto, kar se mi osebno zdi najbolj učinkovito in koristno in
kar preverjeno dobro dene mojim rastlinam.
V
rtičkarstvo je moj hobi, kjer lahko vsakodnevno ustvarjam nekaj izvirnega. Za enkrat sem se posvetila pridelavi muškatnih bučk in izdelavi prehranskih izdelkov
iz njih. Kako raznoliko kosilo se da narediti iz samo ene majhne buče vedo moji domači in gostje. Kremna buča, pita, zrezki s sirom, solata,… Kar pa buč ostane iz njih
naredim ozimnico: bučke v kisu, kompot, marmelade, bučne namaze in na različne
načine vložene bučke z drugo zelenjavo. Za ustvarjanje sem posebej motivirana, saj
so moji izdelki že bili deležni priznanj na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Imam
Zlato priznanje za bučke v kisu, za kompot iz bučk, za rdečo peso v letu 2011 in 2012
ter srebrno priznanje za češnje v vinu. Rada sodelujem na raznovrstnih promocijah zdrave, doma pripravljene hrane in motiviram mlade, da poizkusijo kaj izvirnega in neobičajnega, kot je na primer sok iz koprive.
Najprej se kremžijo, ko slišijo besedo kopriva, ko pa poizkusijo pa prosijo za več.
Mlajšim generacijam je potrebno najprej predstaviti pridobivanje zelenjave za samooskrbo, kar je mogoče z raznimi delavnicami in hkrati z njihovo vključitvijo v izdelavo
končnih produktov. Morajo si vse skupaj predstavljati, okušati, se veseliti uspeha, da
potem sploh začnejo razmišljati o svoji vlogi na družinskem vrtu.
E: [email protected]
Pri nas si prizadevamo, da bi bili kar se da samooskrbni s pridelavo domačih
živil (zelenjave, jajc, olj, konzervirane hrane, piščančjega mesa,… )
Vse skupaj nismo vzpostavili hitro, pač pa se je ta proces odvijal desetletja,…
Največji in najzavestnejši korak smo naredili, ko sem ostala brez službe.
Potrebno je bilo preživeti in če imaš zemljo, voljo do dela in ljubezen do
vrtičkarskega dela, to ni težko.
U
stvarjamo vrt, ki rodi obilne sadove, živali, ki jih imamo pri hiši, pa mi pri tem tako
ali drugače pomagajo. Goske, ki se veselo lovijo po dvorišču so odlični »pobiralci«
polžev, mačke preganjajo miši, prepelice nesejo izjemno zdrava jajčeca, njihov iztrebek pa je odlično gnojilo,... prav tako kokošji,…
Dela je izjemno veliko, še posebej, ker me veseli tudi urejena okolica okrog hiše. Počivam
lahko samo v zimskem času, sicer pa težko najdem kak prosti trenutek. Je pa res, da težko
mirujem, vedno si najdem kakšen opravek ali si zamislim, kaj vse bi še lahko ustvarjali,…
Tako si npr. izdelamo tudi lastno orehovo in bučno olje.
Zelenjavo pridelujem od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ko je premrzlo si pomagamo z rastlinjakom. Zaradi težav z mojim zdravjem smo si letos omislili namakalni
sistem na vrtu, kar mi olajšuje vsakodnevno zalivanje.
Presežke pridelane hrane vložim v kozarce ali zamrznem za zimske mesece. Veliko zelenjave ostane tudi za sosede, prijatelje, sorodnike in prodajo, tako, da je pri nas vedno
živahno.
Pri vrtičkanju se mi zdi najpomembneje to, da te delo veseli, da rad delaš z zemljo, ji znaš prisluhniti. Česar ne znaš, te zemlja nauči. Isto je z živalmi. Hvaležne so in veliko veselja prinašajo,
edino kar zahtevajo je, da jih imaš rad. Moji petelini se dajo popestovati, čopaste kokoške mi
zaspijo na roki, prepelica pa mi zapoje, ko jo zaprosim,…
Upam, da mi bo zdravje še služilo in bom lahko še dolgo oskrbovala družino, vsekakor pa
moram dodati da mi že sedaj veliko pomaga in mi stoji ob strani celotna družina.
T: 041 625 416
8
9
Zorica Horvat, Murska Sobota
Svojo mladost sem preživela na vasi, služba in družina pa sta me privedli v
mesto. Vrtiček, ki sem ga začela obdelovati ob nastajajočem domu, je bil tako
neke vrste ohranjanje stika z naravo, ki sem ga želela obdržati.
P
red več kot tridesetimi leti je bilo vrtičkanje pomembno tudi iz ekonomskega
vidika. Večinoma vsi, ki smo imeli možnost, smo delali kompote, marmelade, sokove, vlagali zelenjavo,..To je bil način življenja, ki se je vmes izgubil in pozabil, sedaj pa
se hvala Bogu ponovno vrača med ljudi. Nikogar več ne boste slišali, da bi govoril, kot
pred leti, da se pridelava hrane doma ne izplača,…Ljudje so osveščeni, pazijo na svoje
zdravje in na izvor hrane. Dandanes so ljudje tudi veliko bolj hvaležni, če jim podariš
kaj iz svoje domače shrambe,…
Delo na vrtu me razveseljuje in ves prosti čas namenim vrtičkanju. Lepo je opazovati,
kaj ti podarja narava, se navduševati na lepimi in hitrimi rezultati. Na vrtu ne more skorajda nikomur spodleteti, izkušnje, ki jih pridobivaš z leti pa te delajo vedno boljšega.
Nič ni narobe, samo boljše je lahko vedno znova.
Vrt in sadovnjak pri nas zavzemata velik del parcele. Zelenjava je moje področje, mož
pa je »strokovnjak« za sadje. Za gnojenje zemlje uporabljamo le hlevski gnoj in doma
narejen kompost. V zadnjem času pa me vedno bolj zanimajo tudi dvignjene gredice,
ki zahtevajo manj zalivanja in nič okopavanja.
Sicer pa smo zelo zadovoljni s tem kar pridelamo. Poleg sprotne porabe, veliko zelenjave in sadja pripravimo še za ozimnico, oskrbujemo tudi hčere in njihove družine. Kar
smo morda pri navduševanju za vrt zgrešili pri svojih otrocih, sedaj popravljamo pri
vnučku, ki že ima svoj kotiček na vrtu in ki se je letos že veselil svojega pridelka.
E: [email protected]
10
11
Tanja Borovšak, Suhi Vrh
Vrtičkanje je bilo v mojem življenju ves čas prisotno, zanj me je navdušila
moja mama. Hiša v Suhem Vrhu je za mojo družino že od nekdaj predstavlja
prostor za oddih, sprostitev od napornega tempa in mestnega življenja, tu smo
vedno gojili tudi vrt in sadovnjak. Ta je zadnja leta rasel in se širil, s svojimi
petimi otroki pa sem si tukaj čisto spontano ustvarila tudi nov dom izven
mestnega vrveža.
O
blikovanju vrtov in vrtičkanju sem se zadnja leta prepustila z vsemi močmi, srcem in strastjo, načrtov in idej pa je zmeraj veliko več kot časa. Pri oblikovanju
vrtov mi pomaga tudi arhitekturno znanje in občutek za prostor in dizajn, pomembno pa je tudi dobro poznavanje rastlin in zemlje v kateri si posameznik vrt ustvarja.
Vrtove kreiram tudi za različne naročnike, ki jim je skupna želja po ekološkem, lepem
in drugačnem.
Naš Pravljični vrt ni samo lep, pač pa tudi nadvse praktičen. Vse kar imamo zasajeno
je na dosegu roke, za njegovo izgradnjo pa smo uporabili naravne materiale, ki so jih
otroci nabrali doma ali v gozdu. Naredili smo dvignjene gredice, ki omogočajo, da je
zemlja bolj rahla in nikoli premokra, dobro zaščita s slamo pa ima nadaljnje prednosti. Slama zadržuje temperaturo in ščiti gredo pred izsuševanjem. Greda ne potrebuje veliko prekopavanja, pa tudi plevela je manj. Znajdem se tudi tako, da kombiniram
različne rastlinske kulture na posamezni gredici. Pri tem uporabljam samo naravna
gnojila, ki si ga v večini izdelam sama, po navadi iz kopriv.
Naša parcela je zelo dolga in ozka, zato naši vrtički pomenijo pravi mali sprehod
odkrivanja, čudenja, okušanja, uživanja, … Neposredna bližina gozda omogoča tudi
nabiranje najrazličnejših gozdnih plodov, gob in divjih užitnih rastlin.
Obilju, ki ga nudi permakulturni vrt obvezno sledi tudi priprava izdelkov, ki so usmerjeni zelo sezonsko. Ko imam na razpolago različno sadje ali zelenjavo jo predelam in
zapakiram za zimske dni, za darila ali prodajo.
Tako na veliko zastavljen vrt je po eni strani potreba, saj skrbim za mojih pet otrok,
po drugi strani pa brez pomoči vsakega od njih ne bi zmogla. Celotna družina je zelo
povezana in vsak prispeva delček k razvoju vrtičkov in izdelkov.
E: [email protected]
12
13
.
14
15
Klaudija in Davor Dolenčić, Čentiba
Za vrt sva se odločila predvsem zaradi samooskrbe; permakulturne gredice
zajemajo le delček ideje,ki jo želiva udejaniti in živeti - to je celovito
permakulturno posestvo, ki vključuje tudi bivanje v hiši iz naravnih
materialov, peko kruha v doma izdelani ilovnati krušni peči, uporaba naravnih
energetskih virov.....
N
ajina želja je filozofijo in idejo permakulture sprovesti v izkustvo, znanje pridobljeno na lastnem posestvu, pa skozi praktične delavnice prenesti vsem, ki si želijo
poglobiti svoje znanje in stik z naravo.
E: [email protected]
Silvo Ferčak, Süč
Vrt in vrtičkarstvo je nov list v našem družinskem življenju. Letošnjo jesen smo
naredili permakulturne gredice in že zasadili prve čebulice in nekaj trajnic.
Predvsem smo sedaj v fazi »nabiranja« sadik in poslušanja dobrih nasvetov
tistih, ki se z vrtičkarstvom ukvarjajo že desetletja.
Z
animivo je, da vedenje, ki ga mlajša generacija odkriva na novo, starejši že tako
dobro poznajo in permanentno izvajajo. Samo čas ni bil pravi, da bi prisluhnili prej,
sedaj pa smo hvaležni za vsak namig, vsako biljko, ki jo dobimo v dar. V tempu, ki ga
narekuje življenje se marsikdo od mlajše generacije ni našel, bogatenje in potrošniško
naravnano življenje pa je redko koga osrečilo. Hvala Bogu se mladi sedaj vračamo na
vrt po smisel, zadovoljstvo in mir, ki nam ga nudi.
Sem tudi strasten čebelar in si želim, da bi z družino ustvarili vrt, ki bo prepoln
medonosnih rastlin in raznobarvnih, dišečih cvetlic, grmovja in dreves. Svojo dejavnost želimo razvijati v smeri apiterapije in na posestvu poleg čebelnjaka, vrta, sadovnjaka in vodnih elementov ustvariti številne kotičke za počitek in meditacijo.
E: [email protected]
16
17
Elizabeta Horvat, Črenšovci
30 let je že odkar smo ob novem domu začeli ustvarjati vrt in sadovnjak.
Začeli smo skromno in konvencionalno, sčasoma pa sem odkrivala, da narava
ni zahtevna, da sama najde svojo pot. Včasih smo od kod prinesli kake sadike,
ali pa so jih prinesle kar ptice. Nekatere rastline same odvržejo svoje seme, pri
drugih smo v majhno pomoč,…Ideja je, da semena večinoma ne kupujemo.
V
es čas tudi gledamo, da ne rušimo naravnega ravnovesja, da privabimo ptice, žuželke in druge koristne prebivalce vrta. Pri nas najdete krmilnice, valilnice, otočke vode za ptice,… Tudi goskam smo ponudili dom, one pa nam neutrudno pobirajo
škodljive polže po vrtu. Uši odganjamo povsem naravno,… Pri nas boste povsod našli
koprive, ki so odlična zastirka, uporabimo jih lahko kot naravno škropivo, ali pa mlade
liste zaužijemo kar za malico ob delu na vrtu.
Na našem vrtu in sadovnjaku povsod nekaj raste,…nimamo točno določenega prostora za rastline. V sadovnjaku tako najdete zelišča, rabarbaro,… na vrtu pa vinogradniške
breskve, ribez…. Veliko je tudi cvetja in dišavnic, ki dajejo vrtu svojevrsten značaj. Kosimo le dvakrat letno, da ne bi pregnali živali, ki se rade zadržujejo v večji travi. Kompost
pripravljamo skrbno in iz vsega mogočega odpadnega naravnega materiala. Pri vrtičkanju pa uporabljamo načela biodinamike, permakulture, vsega po malem, če hočete,…
Moje načelo je, da na vrtu ni potrebno preveč komplicirati. Rastline so čuteča bitja in naš
dober namen je dovolj, da nas bogato obdarijo.
T: [email protected]
18
19
Blanka Gyurkač, Kapca
Vrtičkarstvo me spremlja odkar se spomnim, kajti odraščala sem na kmetiji,
ki je še vedno del našega življenja. Starši so me velikokrat peljali na njive,
tako sem zgodaj spoznala kmečka opravila kot tudi različne kulturne rastline.
K
ot otrok sem sicer velikokrat naredila več škode kot koristi. Bila sem radovedna,
hotela sem imeti prste zraven pri vsem, starši pa so bili dokaj potrpežljivi ter me želeli
naučiti vsega kar so lahko. Ker smo imeli vseskozi vrt, sem mami pomagala, vendar takrat
nisem posvečala veliko pozornosti pridelavi, rasti, skrbi za vrtnine itd., ampak zadnji fazi
obiranju vrtnin. Vendar se časi spreminjajo in čas spreminja človekov odnos, vrednote,
potrebe in začne drugače gledati na doma pridelano hrano. Začne ceniti stik z naravo,
občudovati, opazovati rast, razvoj vrtnin, tudi v hrani veliko bolj uživa, saj ve, da je zdrava.
Zelenjava, sadeži dobijo povsem novo vrednost.
Doma smo vedno pridelali več vrtnin, kot smo jih lahko porabili, zato smo presežke
delili ali delno prodali. Težje gospodarske razmere pa so me privedle do razmišljanja,
da bi dodatni zaslužek iskala tudi skozi pridelavo vrtnin. Povečali smo površino vrta in s
tem pridelka, ki ga prodajam na tržnici ali dostavljam strankam na dom. Povpraševanja
je dovolj, saj ljudje cenijo domačo, neškropljeno sadje in zelenjavo in so za to pripravljeni plačati tudi nekaj več.
Četudi pridelava vrtnin zahteva veliko dela in časa, ni težko, če to kar delaš, delaš rad. Biti
v naravi, imeti stik z zemljo je kot balzam za dušo. Mlajšim generacijam bi zato svetovala,
da naj sledijo tistemu, kar je v njih, kar čutijo in mislijo da je prav, naj gredo v naravo, naj
ustvarijo svojo prvo gredico, bodo videli, koliko zadovoljstva jim bo dala.
Vesela sem, da smo pod okriljem Zavoda Ekokultura začeli z Iniciativo pomurskih vrtičkarjev. Skupno druženje ob različnih aktivnostih omogoča izmenjavo izkušenj, znanj,
zabave in zamenjavo ali prodajo pridelkov – izdelkov.
E:[email protected]
Pridruži se Pomurski
Iniciativi samooskrbe
Vrtičkarji
Vsesplošna gospodarska kriza ter posledično socialna stiska je vedno zaostajajočo pomursko regijo pahnila v položaj, ko se večji del prebivalstva bori
za golo preživetje. Ljudje pa vendarle imamo možnost in priložnost, da poskrbimo zase v obliki prehranske samooskrbe v lastnem gospodinjstvu. Na
srečo pri nas skoraj vsakdo razpolaga vsaj s koščkom lastne zemlje, kar je
dovolj, da si pridelamo večino zdrave hrane, ki je potrebujemo. Dolgoletni
in strastni vrtičkarji zahajajo v trgovine z živili zelo redko, hkrati pa njihov
način življenja narekujeta boljše zdravje in splošno počutje.
Z namenom spodbujati vrtičkarstvo in povezovati vrtičkarje na regionalni ravni deluje Pomurska iniciativa samooskrbe Vrtičkarji, ki nudi podporo lokalnim vrtičkarjem v
obliki promocije, predavanj, delavnic, srečanj, medsebojne izmenjave pridelka, semen
ter prenosa znanja in izkušenj.
Iniciativa, ki deluje v prostorih na Glavni ulici 48 v Lendavi
je odprta za nove ideje, tematska druženja, in skupne akcije, ki so povezani z vrtičkarstvom in samooskrbo prebivalstva. Dobrodošel je vsak, za prijavnico pa zaprosite na
e-naslovu: [email protected]
20
21
Medgeneracijsko druženje
Medgeneracijske stojnice so lahko eden izmed načinov druženja. Na raznih
prireditvah, ko se zbere večja množica ljudi in je v zraku veliko dobre volje je
pravi čas za promocijo in degustacijo nekaterih jedi iz ekološko pridelane hrane
na domačem vrtu ali njivi.
Sporočilo je jasno. Stopnja samooskrbe v Sloveniji je na področju zelenjave le okrog
30 %, na področju žit pa 55%. Glede na to, da v Pomurju večinoma vsi razpolagamo
s koščkom zemlje, gospodarski kazalci pa napovedujejo še dodatno povišanje cen že
tako predrage hrane, je skoraj očitno, da ni druge poti kot je samooskrba.
Ideja medgeneracijske stojnice je druženje, izmenjevanje izkušenj, pridelka, medsebojne podpore in dopolnjevanje, pomoč. Na ta način se lahko najhitreje učimo eden
od drugega. Z degustacijo domačih pridelkov in predstavitvijo izdelkov se najlažje motivira posameznike in predvsem mlajše generacije, da se tudi sami odločijo, da si več
hrane pridelajo in pripravijo sami.
22
23
Nekaj kulinaričnih
idej Vrtičkarjev
AJDOVA SOLATA: ajdova kaša, bučke,
kumarice, paradižnik, bučno olje in kis
PIRINA SOLATA: pirina kaša, korenček,
sladka koruza, peteršilj in majoneza
FIŽOLOVA SOLATA: fižol, čebula,
paprika, paradižnik, bučno olje in kis
NAMAZ BAZILIKA: suhi paradižnik,
čemaž, bazilika, maslo, oljčno olje, sol
NAMAZ ČEMAŽ: suhi, paradižnik,
lešniki, čemaž, maslo, sol
SIRNA SLADICA: mehki kravji sir,
melisa, slivova marmelada, orehi
MARMELADA JOSTA: josta,
melisa, sladkor, limona
MARMELADA BUČKE: jabolka,
zucchini bučke, sladkor
MED RDEČE PESE: cvetlični
med, svež sok rdeče pese
NAMAZ IZ BUČK: ajdova kaša,
muškatne bučke, začimbe
SOK IZ KOPRIVE: kopriva, melisa, sladkor
KOMPOT IZ BUČK: muškatne
bučke, cimet, sladkor
PREPELIČJA JAJCA V KISU: prepeličja
jajca, kis, česen, čebula
BUČNE ZLATE KROGLICE: muškatne
bučke, drobtine, jajca, zelišča
SOLATNI KROŽNIK: solata, korenček, čebula,
bučka, olje, limona, paprika, cvet ognjiča
AJDOVO PECIVO Z VIŠNJAMI: ajdova in
pšenična moka, orehi, višnje, sladka smetana
VEGETARIJANSKI BOGRAČ: čebula, paradižnik,
maslene bučke, melancane, paprika, začimbe,…
24
Z vrtom se naj otroci
spoznavajo od malega
Delavnice v naravi in za štedilnikom so način, kako večjemu številu mladih
približati pomen samooskrbe in prednosti ekološko pridelane hrane na
domačem vrtu. Otroci so najbolj motivirani, če je učenje aktivno, zabavno,
privlačno, nepredvidljivo, če lahko tisto o čemer se pogovarjajo tudi otipajo,
povohajo, okusijo,… povežejo v neko zgodbo.
Priprava jedi iz nabrane zelenjave na šolskem ali domačem vrtu da otrokom občutek
obvladovanja in samostojnosti. Vsaka izmed sestavin pri ustvarjanju jedi pa je lahko
nova iztočnica za spoznavanje in učenje.
Izdelava skromnih darilc za svoje dedke in babice je dejanje pozornosti in odpre marsikatero zanimivo temo tudi v domačem krogu. Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja pri samooskrbi je ključno, saj gre za prenos znanja in izkušenj starejših na
mlajše in medsebojno pomoč pri delu.
25
26
27
Novodobne oblike vrtičkarstva
EKOLOŠKI VRT
PERMAKULTURNI VRT
Ekološko vrtičkarstvo je eden izmed odgovorov na ekološke probleme sodobnega
sveta. Razlogi so predvsem varna in zdrava
hrana, varstvo okolja, skrb za dobro počutje
živali in spodbujanje biotske raznovrstnosti.
Ekološka hrana je tista, ki je pridelana brez
uporabe umetnih gnojil in škropiv, brez gensko spremenjenih organizmov in brez spodbujevalcev rasti.
Permakulturni vrt je osupljiv
kraj z obiljem ptic, žuželk,
hrane, kurjave in prostora
za ljudi. Gre za načrtovan
sistem, ki poskuša ustvariti
trajnostni življenjski prostor
s posnemanjem vzorcev iz
narave.
Nekaj značilnosti:
• lahko dostopen vrt, urejen v sožitju z naravo
• malo dela - brez prekopavanja, brez gnojenja in skoraj brez pletja
• izbiranje najprimernejših rastlin za različne kotičke vrta in upoštevanje
prednosti rastlinskih združb (dobri sosedje)
• velik pridelek, zagotavljanje pridelka vso leto
• priprava visokih gredic in vodnih ekosistemov
• vključevanje živali (race, kokoši,čebele…)
• privabljanje ptic, pikapolonic, žab, žuželk,…
• manjše obremenjevanje okolja zaradi kolobarjenja,
varčevanja z energijo in recikliranja vode
• obnavljanje okolja, skrb za trajnostni razvoj
BIODINAMIČNI VRT
Biodinamika je zahtevna metoda ekološke pridelave, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnovesja v naravi. Dela
se opravijo v skladu z ustreznimi kozmičnimi energijami, ki
nam jih posreduje Luna in uporabo naravnih pripravkov.
Pri sejanju in sajenju se uporabljajo le ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike. Dosledno
se upošteva kolobarjenje (korenina -> cvet -> list ->
plod) in uporablja le zrel kompost.
Biodinamični setveni
koledarček
Z delom ob ugodnih dneh glede na
del rastline (list, plod, korenina, cvet)
se omogoča boljši razvoj rastline in
zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih. V setvenem koledarčku so opisane vse podrobnosti za izvajanje te
metode vrtičkarstva za tekoče leto.
28
29
Izvajalec projekta Vrtičkarji
Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje
Izdal:
EKOKULTURA Lendava
Besedilo:
Simona Ferčak, Vrtičkarji
Fotografije:
Društvo za ustvarjalnost in izobraževanje Art Vizija,
Simona Ferčak, Vrtičkarji
Oblikovanje in tisk:
Tiskarna AIP Praprotnik Igor Praprotnik s.p.
Naklada:
500 izvodov
September 2012
EKOKULTURA Lendava je neprofitna organizacija, ki si v svojem cilju in namenu
prizadeva za večji dialog človeka z naravo, človeka s človekom. V okviru projekta
Vrtičkarji, ki ga je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje, smo vrtičkarstvo
in njegov pomen želeli približati čim večjemu številu ljudi.
Bistveni cilji projekta Vrtičkarji:
• ponovna vzpostavitev vrednot dela na domači zemlji pri mladih
• povezati mlade in starejše generacije skozi delo na vrtu in pripravi domače hrane
• vplivati na zavest o tem kakšno hrano konzumiramo
• vplivati na povečanje ekološko pridelane hrane in spodbuditi interes po samooskrbi
30
www.zelenimedij.si
E: [email protected]
T.: 041 673 739
31
`