IKT-informator

oglasna
priloga
IKT-informator
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35 www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35 www.finance.si
Oblak naš
vsakdanji
UVODNIK
Miran Varga
[email protected]
Hibridnost
v novi
obleki
Hibridne oblake naj bi razumeli predvsem v podjetjih z več kot tisoč zaposlenimi. Čeprav naj bi večina strokovne in poslovne javnosti že slišala zanje, je vprašanje, ali jih vsi enako razumejo.
Računalništvo v oblaku ima mnogo okusov in oblik. Podjetja, ki ga uvajajo, se srečujejo z izzivi, ki jih prenaša s seboj mozaik storitev in izvedbenih možnosti. Pri hibridnem oblaku gre predvsem za hkratno
uporabo storitev iz zasebnih in iz javnih
oblakov. Podjetja pri tem navadno z viri iz
javnih oblakov dopolnjujejo zmogljivosti
zasebnega oblaka. Tako si zagotovijo razširljivost in dodatne zmogljivosti brez investicij v lastno oblačno infrastrukturo oziroma v tehnologije, ki so za požarnim zidom.
Dodajanje virov iz javnih oblakov je cenovno ugodno, ne obremenjuje kapitala, predvsem pa se plača le za tisto, kar se v resnici
V Sloveniji je še precejšnje
nezaupanje v varnost oblakov,
zato na primer poslovne
informacijske sisteme
podjetja poganjajo na lastni
infrastrukturi – predvsem večja
podjetja v zasebnem oblaku.
potrebuje. Čeprav gre pri računalništvu v
oblaku v resnici še vedno predvsem za storitve gostovanja, torej infrastrukture kot storitve (IaaS), pa se pri obravnavi hibridnih
oblakov hitro pojavita tudi druga modela,
platforma kot storitev (PaaS) in aplikacije
kot storitev (SaaS).
S čim v javni oblak
Ob razmišljanju o dopolnjevanju zmogljivosti je pomemben predvsem varnostni vidik. Tako podjetja na primer spletne strežnike postavijo v javni oblak, medtem ko podatke hranijo na lastni infrastrukturi. Podobno je tudi pri podpori mobilnim uporabnikom, ki na primer uporabljajo storitve mobilne pošte ali pisarne Office 365, v
zalednem sistemu pa običajne namestitvene programe. Z uporabo hibridnih sistemov se predvsem poveča prožnost pri pridobivanju zmogljivosti, pri čemer se ohranja visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavljajo interni sistemi.
Medtem ko je infrastrukturno gledano
zgodba hibridnih oblakov precej preprosta, se z vidika aplikacij ta kaj lahko spremeni in dobi mnogo odtenkov. V Sloveniji
je še precejšnje nezaupanje v varnost oblakov, zato na primer poslovne informacijske sisteme podjetja poganjajo na lastni
V
si se strinjamo, da ima računalništvo v oblaku velik
potencial. Največji optimisti ga vidijo celo kot tehnologijo, ki bo pošteno spremenila podobo sodobnih
gospodarstev.
Hibridno računalništvo
organizacijam omogoča
lažje povečevanje procesnih
zmogljivosti zasebnih oblakov ter
določenih infrastrukturnih storitev
s storitvami iz javnih oblakov
infrastrukturi – predvsem večja podjetja
v zasebnem oblaku. Vendar pa niso tako
občutljiva, ko gre za sisteme, ki niso jedrni. Tako ob lastnih storitvah s pridom uporabljajo storitve v drugih zasebnih in javnih oblakih, na primer e-izmenjavo, varno hrambo, javne zbirke podatkov in podobno. Ena izmed standardnih storitev
so sistemi za upravljanje odnosov s strankami (CRM), ki so velikokrat integrirani z
Podjetja spletne strežnike
postavijo v javni oblak, medtem
ko podatke hranijo na lastni
infrastrukturi.
zalednimi sistemi ERP, pa sistemi za podporo pri poslovnem odločanju, ki se polnijo s podatki iz različnih transakcijskih
sistemov. Tu ne gre več za infrastrukturne storitve, kot so procesna moč, pomnilnik, varnostno shranjevane ter nadomestno podatkovno središče ali pa overovljanje uporabnikov, spletni portal ter e-pošta, ampak gre za storitve, ki podpirajo
poslovne procese. To pa je že hibridnost
v novi obleki.
Dodajanje virov iz javnih
oblakov je cenovno ugodno, ne
obremenjuje kapitala, predvsem
pa se plača le za tisto, kar se v
resnici potrebuje.
Hibridnosti je že zdaj veliko
Analitska hiša Gartner napoveduje, da
bo imela več kot polovica velikih podjetij do leta 2017 vzpostavljene hibridne
oblake. Če seveda upoštevamo infrastrukturno obravnavo. Razlog za širjenje oblačne hibridnosti je velikokrat v
tem, da so se podjetja pri uvajanju zasebnega oblaka osredotočala predvsem
na določeno tehnologijo, namesto da bi
reševala procesne izzive in izvedla preobrazbo IT-funkcije. Prav zato je z vidika vsebine in poslovnih funkcij razširjenost hibridnih okolij danes mnogo večja kot z vidika infrastrukture. To zagotovo potrjuje tudi elektronsko poslovanje, kjer se skoraj ves promet z e-računi
izvaja prek storitev v oblaku.
Informacijske tehnologije bodo nepogrešljiv sestavni del ta-
ko rekoč vseh proizvodnih procesov. Gonilna sila bodo številni omreženi senzorji, krmilniki ter stikala, ki bodo s stroji,
roboti in proizvodnimi linijami povezani v internet stvari.
Povezovanje vseh izdelkov in
rešitev na ravni proizvodnje,
oziroma celo širše, v celotni
verigi vrednosti, bo privedlo
do potrebe po pametnem obvladovanju izredno velikih količin podatkov.
Skoraj nemogoče se zdi, da
bi bilo vse te podatke sposobno hraniti in obdelovati eno sa-
Kaj prinaša industrija 4.0
""Bolj prilagodljivo proizvodnjo, ki se bo sposobna v realnem času
prilagajati povpraševanju,
""izjemno sledljivost vsakega proizvodnega dejavnika,
""stroje, ki znajo sami poklicati vzdrževalca ali pa se posodobiti/
nadgraditi prek interneta,
""skrajno optimizacijo pri učinkovitosti in porabi energije ter drugih virov,
""boljšo varnost delavcev,
""precejšen dvig dodane vrednosti.
mo podjetje. Globalizacija proizvodnje je že danes poskrbela za po svetu raztresene pro­
izvodne obrate, podizvajalce in
partnerje. Upravljanje podatkov bo moralo torej zagristi tu-
di v to jabolko in odgovoriti na
vprašanje, kako hkrati dostopati in obdelovati podatke, ki
so na različnih lokacijah, v različnih državah in celo celinah.
Upoštevanje pravil igre
Računalništvo v oblaku že danes ponuja skoraj idealno tehnološko osnovo za upravljanje
podatkov. Nič čudnega, da tudi
koncept industrije 4.0 kot enega dejavnikov uspeha povzema tako imenovano orkestracijo hibridnih oblakov, ki znajo in zmorejo rešiti vse ključne
izzive proizvodnih (in drugih)
okolij, vključno z obvladovanjem kompleksnosti, doseganjem visoke učinkovitosti ter
prilagodljivosti poslovanja ob
ustrezni skrbi za varnost podatkov. Strokovnjake in implementatorje rešitev s področja interneta stvari v sodobna
proizvodna okolja ta hip bolj
kot napredno varovanje podatkov skrbi njihovo pretakanje po svetu, saj se zdi, da lokalnih oziroma regijskih zakonodaj in predpisov vendarle ne
bo mogoče enostavno »upogni-
ti«, hkrati pa za vrsto proizvodnih in preprostih transakcijskih podatkov verjetno ne bodo (ob)veljala ista pravila igre kot za dokumente z oznako
strogo zaupno.
Povsem avtonomna
prihodnost
Danes lahko v praksi zasledimo
kar štiri sorodne izraze – poleg
industrije 4.0 še tovarna prihodnosti, spletna tovarna in povezana tovarna. Vse to nakazuje,
da je industrija po več desetletjih manjših napredkov na pra-
gu večjega in drugačnega koraka. Vstopa namreč v naslednjo,
četrto revolucijo, ki jo še najbolj
opiše vizija zlitja interneta in tovarn. Vsak del – od dobavne verige, orodij, proizvodnih linij in
strojev do osrednjega informacijskega sistema – bo vedno povezan v internet in/ali navidezna omrežja ter si bo v realnem
času izmenjeval informacije.
Takšna vsevedna in do skrajnosti optimizirana proizvodnja
utegne v skrajni točki privesti do povsem avtonomnih tovarn, ki bodo izdelke proizva-
jale hitreje, ceneje in ne nazadnje prijazneje do okolja. Porabnikom bo preostala le še izbira
ali oblikovanje izdelka v spletni
trgovini in par klikov potrditve
naročila in plačila blaga.
Industrija 4.0 kot
rešiteljica Evrope?
Industrija 4.0 ne prinaša le
tehnološke revolucije, temveč
tudi popolno reorganizacijo
proizvodnje ob delni uporabi zdajšnjih orodij in omrežij.
Nova generacija tovarn prinaša nove priložnosti za evrop-
Toda ali bo računalništvu v oblaku uspelo uresničiti ves potencial? Že danes je jasno, da vpliva računalništva v oblaku na gospodarstvo ne meri praktično nihče niti ni to tako enostavno.
Ob tem, ko ljudje na nov način uporabljamo informacijske tehnologije, je težko govoriti o izjemni transformaciji poslovanja,
še težje pa je temu pripisati jasno pozitivno ali negativno vlogo
na trgu dela.
A računalništvo v oblaku lahko v klasičnih ekonomskih enačbah povzroči pravi vihar. Podjetja imajo zdaj priložnost, da kapitalske izdatke spremenijo v operativne stroške, to pa nato ne zadeva le načina upravljanja in porabe virov, temveč vpliva tudi na
računovodsko, investicijsko, davčno in druge prakse. Računalniški oblaki očitno vplivajo tudi na trg delovne sile, vzdrževalci
IT v podjetjih morajo opraviti »preskok« in se lotiti zahtevnejših
nalog (na primer programiranja) ali pa poiskati drugo službo. S
tem se močno spreminja tudi povpraševanje podjetij po kompetencah, znanju in profilih zaposlenih. Priložnost, ki jo imajo
podjetja, da storitve najemajo po vsem svetu in tako dosegajo izredno nizke cene, je mamljiva, še največ omejitev idealu povsem
odprtega trga pa ta hip povzročajo zakonodaje, ki prepovedujejo izvoz občutljivih podatkov iz posameznih držav oziroma regij.
Mikroekonomske karakteristike računalništva v oblaku prinašajo dinamične učinke v samem poslovanju. Prepričan sem,
da se ob pravilni implementaciji storitev iz oblaka pokažejo rezultati v obliki večje produktivnosti zaposlenih in številnih možnosti nadaljnjega razvoja. Strokovnjaki so prepričani, da bo računalništvo v oblaku na daljši rok ustvarilo več delovnih mest,
kot jih bo odpravilo. In to predvsem za mlajšo generacijo, tisto,
ki šele vstopa (ali pa je komaj dobro vstopila) v poslovni svet.
Orkestracija hibridnih oblakov je eden dejavnikov uspeha industrije 4.0
Koncept industrije 4.0 prinaša naslednjo industrijsko revolucijo. Naveza interneta stvari ter storitev
iz računalniškega oblaka,
predvsem s področja varne hrambe in dosegljivosti
ogromnih količin podatkov, pa je njen ključni del.
Proizvodnja prihodnosti
bo tako še tesneje povezana z informacijskimi tehnologijami in rešitvami.
S tem ko vsem, od posameznikov do korporacij (in vsem
vmes), damo možnost dostopa do izjemnih računalniških
zmogljivosti, hrambe podatkov, programske opreme, analitike
in vrste najrazličnejših storitev, ugotovimo, da je računalništvo
v oblaku res tisto nekaj več. Pri sposobnih in računalniško pismenih ljudeh to še dodatno dvigne produktivnost, na lokalne,
regijske in globalne trge pa prinaša vrsto novih možnosti, priložnosti in poslovnih modelov.
sko industrijo in njeno globalno konkurenčnost. Lani je denimo francoska vlada sprožila
kar 34 pobud oziroma programov oživitve domače industrije, med njimi tudi program tovarn prihodnosti. Industrija
4.0 pa ni le v domeni največjih proizvodnih obratov in verig, modernizacija načina dela in rabe proizvodnih orodij
lahko precej izboljša tudi položaj manjših in srednjih podjetij/proizvodenj, ki tako postanejo še bolj prilagodljive in
učinkovite.
Vpliv računalništva v oblaku se bo seveda med državami in
panogami razlikoval. Kratkoročno z njim največ pridobi prav
panoga IKT, predvsem na račun gradnje ogromnih podatkovnih centrov in naložb v strojno opremo. Tudi telekomunikacijski velikani se nič ne pritožujejo nad strmo rastjo rabe storitev
na pametnih napravah. Tako v Evropi, ZDA in drugje po svetu
bo usoda računalništva v oblaku povezana s hitrostjo in obsegom njegove posvojitve pri ponudnikih storitev, podjetjih in
tudi vladah (javnih ustanovah). Pri tem bodo še največjo vlogo
imele konkurenčne cene, varnost in zanesljivost delovanja, torej dejavniki, ki so že danes glavni v praktično vsaki industriji.
Računalništva v oblaku se danes bojijo predvsem šibki, torej
tisti, ki niso kos izzivom. Drugi ga pozdravljajo odprtih rok, saj
v njem vidijo priložnost za boljše poslovanje in življenje.
IKT informator je oglasna priloga časnika Finance.
Izhaja enkrat na mesec.
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: [email protected]
Trženje:
Boris Savić
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: [email protected]
Stalna zunanja sodelavca:
Esad Jakupović
Tel.: 040 296 184
E-pošta: [email protected]
Miran Varga
Tel.: 040 427 333
E-pošta: [email protected]
Prelom: Finance
Lektoriranje: Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Naslednji IKT-informator bo izšel 19. marca 2015.
14 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
V ozadju dobrih storitev
so tehnika in strokovnjaki
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
Od 19. februarja do 31. marca
Navedeni so naziv in
opis, organizator, kraj,
datum in mesto dogodka ter spletna stran za
dodatne informacije.
Fujitsu Touch4Business,
srečanje Fujitsujevih uporabnikov, partnerjev in distributerjev iz regije, Sveti Martin na Muri, 20. februar, SPA
& Sport resort Sveti Martin
(www.fujitsu.com/si)
InterConnect 2015, konferenca o optimiziranju poslovanja prek oblaka, mobilnosti,
razvojnih inovacij in varnostnih rešitev, IBM, MGM Grand
and Mandalay Bay, Las Vegas, 22.–26. februar (www.
ibm.com)
Embedded World 2015, sejem o vdelani strojni in programski opremi ter rešitvah,
NürnbergMesse in Design &
Elektronik, Nürnberg, 24.–
26. februar, NürnbergMesse
(www.embedded-world.de)
Didacta 2015, konferenca o
izobraževanju, od predšolskega do poklicnega, s poudarkom na digitalnih medijih,
Deutsche Messe, Hannover,
24.–28. februar, Deutsche
Messe (www.messe.de)
Roadshow Fujitsu-Vmware-­
Veeam, brezplačni dogodek s
predstavitvijo novosti s področja infrastrukture, virtualizacije in varnostnih kopij, Alterna s podjetji Fujitsu, Vmware in Veeam, Ljubljana, 2. marec; Koper, 3 marec; Maribor,
4. marec (www.alterna.si)
Mobile World Congress
2015, svetovni kongres in sejem mobilne telefonije, GSM
Association, Barcelona, 2.–
5. marec, Fira Gran Via (www.
mobileworldcongress.com)
SAP HR 2015, konferenca na
temo kadrovskih rešitev, SAP,
Las Vegas, 3.–6. marec, Bellagio (www.sap.com)
IDC ICT Leadership Forum
–­Smart IT Buyers Tour 2015,
konferenca o učinkoviti rabi
novih IKT za uspešno poslovanje, IDC Adriatics, Sarajevo, 10. marec, Hotel Sarajevo;
Ljubljana, 19. marec, Four
Points by Sheraton Ljubljana Mons; Zagreb, 26. marec,
Hotel Antunović; Beograd, 2.
april, Hotel Crown Plaza (idc-adriatics.com)
CSA CEE Summit 2015, 3.
mednarodni CSA kongres srednje in vzhodne Evrope za
strokovnjake s področja varnosti v oblaku, Cloud Security Alliance Slovenia Chapter,
Ljubljana, 11. marec, Grand
hotel Union Fakulteta za računalništvo in informatiko UL
(www.csa-cee-summit.eu)
Smart Systems Integration 2015, mednarodna konferenca in razstava o integraciji miniaturnih sistemov
(MEMS, NEMS, IC in elektronskih komponent), Messago
Messe Frankfurt, København,
11. in 12. marec, Crowne Plaza Copenhagen Tower (www.
smartsystemsintegration.com)
RiSK 2015 – The Future of
Network and Security 10,
vodilna konferenca o informacijski varnosti v regiji Adriatik, REAL security, Laško,
11. in 12. marec, Kongresni
center Thermana (www.risk-­
conference.com)
SAP HANA 2015/Basis &
SAP Administration 2015/
BI 2015, vzporedne konference na teme SAP HANA/nameščanja, upravljanja in podpore
SAP okolju/poslovnega obveščanja, SAP, Las Vegas, 9.–12.
marec, MGM Grand Hotel and
Casino (www.sap.com)
Leadership Academy,
dvomesečni vodstveni trening s prof. dr. Velimirjem
Srićo, SRC, Ljubljana, 13. marec–9. maj, Plaza Hotel Ljubljana (www.src.si)
Microsoft Dynamics Convergence 2015, konferenca strokovnjakov in uporabnikov poslovne programske
opreme Microsoft Dynamics, Microsoft, Atlanta, 16.–19.
marec, Georgia World Congress Center (www.microsoft.
com)
CeBIT 2015, vodilni sejem
informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, Deutsche Messe, Hannover, 16.–
20. marec, Deutsche Messe
(www.cebit.de)
Šola kontrolinga (Modul
1–4), CRMT, Ljubljana, Osnove kontrolinga in obvladovanja stroškov (modul 1) 18.–20.
marec, Poslovni izid po profitnih centrih in orodja kontrolinga (modul 2) 15.–17. april,
Kalkulacije in poslovni izid po
izdelkih in storitvah (modul 3)
20.–22. maj, Postopek uvedbe
kontrolinga in njegova nadgradnja (modul 4) 17.–19. junij, Hotel Stil (www.crmt.com)
SAP Financials 2015/GRC
2015, vzporedni konferenci na teme financ/upravljanja, tveganja in skladnosti s
predpisi, SAP, Las Vegas, 17.–
20. marec, Wynn Las Vegas
(www.sap.com)
ROSUS 2015, 10. strokovna
konferenca o računalniški obdelavi slik in njeni uporabi v
Sloveniji, fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, prostori FERI, Maribor,
19. marec (www.feri-um.si)
Neprekinjeno poslovanje
2015, konferenca o konkretnih rešitvah, izkušnjah in
praktičnih primerih, ki bodo
pripomogli k boljšemu obvladovanju neprekinjenega poslovanja, Palsit, Ljubljana, 19.
marec, City hotel (www.palsit.
com/slo/izobrazevanje.php)
IKT-informator 15
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
""Število razvijalcev za oblake se bo v petih letih potrojilo, število novih storitev pa podeseterilo.
Čedalje več podjetij prepoznava
poslovno vrednost oblaka
Nedavna raziskava podjetja Canalys je pokazala,
da ponudniki javnih oblakov vse pogosteje sami tržijo storitve in se izogibajo
distributerjem. Analitsko
podjetje Forester meni, da
storitve v oblaku postajajo
za podjetja vse pomembnejša oblika dobave aplikacij, analitska hiša IDC pa
napoveduje, da bo poraba
za storitve v javnih oblakih v prihodnjih petih letih rasla za 22,8 odstotka
na leto.
Anketa Canalysa je pokazala,
da 96 odstotkov distributerjev ponuja neko vrsto informacijskih tehnologij kot storitev (ITaaS). Leta 2017 bodo
v teh podjetjih storitve ITaaS
prispevale že četrtino prihodka. Pri nekaj več kot 60 odstotkih anketiranih distributerjev
je neposredna prodaja izdelkov
še vedno nosilna dejavnost, na
drugo mesto pa so se povzpele
upravljane storitve (kot je tiskanje), za katere 58 odstotkov partnerjev meni, da so bolj donosne kot prodaja opreme.
Distributerji v skrbeh
Možnost, da jih ponudniki javnih oblakov zaobidejo, zelo
skrbi distributerje; 62 odstotkov jih v tem vidi največji izziv
22,8% 70%
bo v naslednjih štirih letih znašala letna
rast potrošnje za storitve računalništva
v oblaku.
pri trženju ITaaS. Večina distributerjev meni, da je prodaja
oblačnih storitev neodvisnih
ponudnikov manj donosna od
prodaje strojne in programske
opreme, ocenjuje Canalys. Zato ne preseneča, da jih večina
vidi najboljše možnosti v aplikacijah, kot so e-pošta in infrastruktura kot storitev (IaaS),
medtem ko aplikacij z višjo vrednostjo za zdaj ne prepoznavajo kot primarne priložnosti. Distributerji bodo v prihodnje nastopali z raznovrstno ponudbo
strojne in programske opreme,
lastnih upravljavskih in storitev
javnega oblaka.
Vse privlačnejša oblika
dobave aplikacij
Storitve računalništva v oblaku postajajo za podjetja vse
pomembnejša oblika dobave
aplikacij, ocenjuje Forrester
Research. Za to so poleg poslovnih vodstev in razvijalcev
vse bolj zaslužni tudi vodje IT-­
oddelkov. Trg storitev v oblaku hitro raste predvsem zato,
delež bo imela leta 2018 progeramska
oprema kot storitev (SaaS) med vsemi
storitvami v javnih oblakih.
ker vse več podjetij prepoznava njihovo poslovno vrednost. Sedem storitev je že postalo del podjetniškega vsakdanjika: programska oprema
kot storitev (SaaS), integracija v oblaku, podatkovna baza
SQL, izmenjava datotek, shranjevanje kot storitev in oblačne platforme ter izmenjava
računov prek oblaka. Na drugi strani so namizje kot storitev (DaaS) in notranji zasebni
oblaki slabo sprejeti, zato ostajajo razmeroma slabo razviti. Zasebne oblake je še vedno
težko najti in razvijati, medtem ko namizne storitve težko ustrezajo zahtevam konfiguracije, poudarja Forrester.
Množenje aplikacij in
možnosti uporabe
Poraba za storitve v javnih
oblakih se je lani povečala na
56,6 milijarde. Letos in v prihodnjih treh letih bo rasla v
povprečju za 22,8 odstotka na
leto, kar bo približno šestkrat
več od povprečne letne rasti
celotnega trga IKT. Leta 2018
bodo storitve javnih oblakov
dosegle 127 milijard dolarjev,
kar bo več kot polovica rasti celotnega trga programske
opreme, strežnikov in opreme za shranjevanje. Kot ocenjuje IDC, bo med storitvami
v javnih oblakih prevladovala
programska oprema kot storitev (SaaS), ki bo imela leta 2018
kar 70-odstotni delež.
IDC ocenjuje, da trg oblačnih storitev prihaja v »inovacijsko fazo«, ki bo povzročila eksplozijo novih rešitev. Takšno
množenje števila aplikacij in
metod njihove uporabe bo
omogočilo uvajanje oblačnih
storitev v vsako B2B in potrošniško prodajalno. IDC napoveduje, da se bo skupnost razvijalcev na tem področju v petih letih potrojila, število novih
oblačnih storitev pa podeseterilo. Med vodilnimi ponudniki
oblakov pa bo v prihodnjih letih potekalo neusmiljeno tekmovanje za utrjevanje trga, poudarja IDC.
na kratko
HALCOM
DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE
E-Bills predstavljeni v Teheranu
Že 22. srečanje v Portorožu
Halcom je na 4. konferenci za e-bančništvo in plačilne sisteme v Teheranu predstavil inovativno rešitev za elektronsko izmenjavo računov E-Bills. Skupaj z lokalnim partnerjem Data Processing Iran Co.
sta na dogodku poudarila možnosti, ki jih ponuja ta mobilna rešitev.
»Rešitev prinaša veliko prednosti tako za izdajatelje kot tudi za vladne institucije, Halcom in naše podjetje pa imata zato dobro priložnost, da svojim strankam ponudita uporabniško prijazno rešitev za
hitro in varno plačevanje mesečnih računov na mobilnih telefonih,«
je povedal Faramarz Khaleghi, glavni izvršni direktor podjetja Data
Processing Iran.
Slovenski informatiki se bodo med 13. in 15. aprilom že 22. zapored
srečali na Dnevih slovenske informatike. Neodvisna strokovna konferenca vsako leto osvetli nacionalne dosežke na področju računalništva in informatike. Na predkonferenci se bodo na okrogli mizi srečali Slovenci, ki jim je uspelo s svojim poslom na različnih področjih
ustvarjanja. Drugi dan se bodo predstavila nekatera podjetja, ki so
svoje uspešno poslovanje razširila prek naših meja, ne bodo pa izostali niti aktualni strokovni prispevki. Zadnji dan pa bodo udeleženci prisluhnili strokovnim prispevkom in študentom, ki so jim uspeli
izvrstni dosežki.
Oblačne storitve: tehnika
ni več pomembna, le storitev. Ali res? Ali nam je vseeno, v kakšnem stanju so naše avtoceste? Seveda ne. Še
tako dober avto je brez ceste neuporaben. Res pa je,
da vsi uporabniki pričakujemo, da so ceste in avtoceste na voljo v vsakem trenutku (brez zapor in obvozov), da so ustrezno vzdrževane in predvsem varne za
uporabo. Šele takrat bo naš
dobri in hitri avto prišel do
izraza in bomo lahko izkoristili vse njegove lastnosti.
Analogija med informacijsko in avtomobilsko tehnologijo je v IT-stroki pogosta
in nič ni drugače, ko govorimo o storitvah računalništva v oblaku. Brez tehnike
tudi storitev ne more biti.
Storitve računalništva v oblaku so na trgu pod tem imenom
že dobrih šest let, njihova uporaba pa nekoliko zaostaja za pričakovanji, čeprav se je globalno kolesje zavrtelo in ga ne bo
mogoče več ustaviti. To potrjuje tudi dejstvo, da so na to cesto
v zadnjem času zavila tudi največja IT-podjetja, kot so Oracle,
SAP, IBM in druga. Pa se vrnimo
k uvodni misli tega članka: teh-
nika je in ni pomembna, odvisno pač od tega, na kateri strani
oblačne storitve si. Za uporabnika je vse, kar šteje, le zanesljiva,
hitra in varna storitev.
Skrb za osnovno
infrastrukturo
To je razumljivo. Za Pošto Slovenije, ki je ponudnik oblačnih
storitev že 11 let, se zgodba na tej
točki šele dobro začne. Da lahko kot ponudnik zagotovijo tovrstne storitve in izpolnijo pričakovanja uporabnikov, morajo
najprej zelo strokovno in vestno
poskrbeti za osnovno tehnično
infrastrukturo – podatkovne
centre, fizično varnost, energetiko, hlajenje in druge stvari. Temu v Pošti Slovenije dajejo še poseben pomen, saj se na
to področje statistično uvršča
kar tretjina vzrokov za nedelovanje neke končne storitve. Tako so v državi največji ponudnik
storitev podatkovnih centrov in
kolokacije, saj ponujajo več kot
400 kvadratnih metrov varnih
in visokotehnoloških sistemskih prostorov, dodatne zmogljivosti pa so v gradnji in bodo
na voljo že spomladi tega leta.
Storitve po lastnih potrebah
Šele nato pridejo na vrsto sistemi v obliki pravilno načrtova-
""Tehnika, sistemi, storitve: soodvisnost in zanesljivo delovanje komponent sta ključnega
pomena, da se tudi najmanjša storitev uspešno izvede.
nega komunikacijskega okolja, strežniki in diskovna polja
ter informacijska varnost. Tako kot vsi večji in resnejši ponudniki storitev v oblaku tudi
na Pošti težijo k čim boljši »dostavi« storitev uporabnikom. V
tem primeru govorimo seveda
o popolni avtomatizaciji procesov ustvarjanja in oblikovanja storitev po meri naročnika.
Pošta Slovenije je lani končala projekt vzpostavitve ob-
lačne platforme, ki omogoča
upravljanje in uporabo različnih modelov oblačnega računalništva (IaaS, PaaS, SaaS) ter
raznovrstnih namenskih storitev na enoten način. Platforma
na naslovu www.posita.si uporabnikom (administratorjem)
ponuja samopostrežni portal,
kjer si storitve, ki so trenutno
že na voljo, oblikujejo po svojih
potrebah in željah. Uporabnik
ima lahko tako v slabe pol ure
na voljo recimo popolnoma delujoče virtualizirano sistemsko
okolje za svoje potrebe.
Tehnika kot pogoj za
storitve
Avtomatizacija, ki je vzpostavljena v ozadju, da se vse potrebno lahko zgodi v tako kratkem
času, je na eni strani za uporabnika ultimativna izkušnja,
na drugi strani pa za Pošto kot
ponudnika skoraj nočna mora.
Platformo namreč sestavlja več
sto različnih omrežnih, strojnih in programskih komponent, ki jih je med seboj treba
povezati tako, da se po željah
uporabnika na vsaki od teh
komponent v pravem času opravi točno določena sprememba. Soodvisnost in zanesljivo
delovanje sleherne od naštetih komponent je ključnega pomena, da se tudi najmanjša storitev, ki jo uporabnik naroči,
uspešno izvede. Če odpove le
ena komponenta, obstaja velika verjetnost, da naročena storitev ne bo uspešno izvedena.
Za Pošto kot ponudnika sta
torej zelo pomembna pravilno upravljanje in nadzor celotnega sistema, kar znova pomeni dodatna sistemska orodja, ki nadzorujejo to okolje kot
končno storitev in merijo njeno razpoložljivost. Tehnika je
torej za delovanje končne storitve še kako pomembna, le da
se kot končni uporabniki niti prav ne zavedamo, da sploh
obstaja – seveda dokler vse deluje, kot pričakujemo. Ker pa
tudi tehnika kdaj pa kdaj odpove, so tukaj še usposobljeni IT-­
strokovnjaki, brez katerih nobena storitev, še tako sofisticirana in avtomatizirana, ne bi
dolgo delovala.
Cenejša in produktivnejša proizvodnja
Tibor Zavrl, višji svetovalec
za proizvodne rešitve v
podjetju MIT:
Monitoring proizvodnje
ima lahko večji učinek kot
naložba v nove proizvodne zmogljivosti.
Proizvodna podjetja so pos­
tavljena pred nenehne zahte­
ve po zniževanju proizvodne
cene. Da bi lahko ustvarila do­
datne potenciale, so primora­
na k iskanju novih rezerv prav
v proizvodnji. Ena izmed naj­
bolj učinkovitih rešitev, ki po­
maga odkriti možnosti za iz­
boljšave, je uvedba monito­
ringa proizvodnje. Gre za sis­
tem, s katerim podjetja prido­
bijo vpogled v delovanje proi­
zvodnje, hkrati pa ga lahko iz­
koristijo tudi za druge izbolj­
šave, na primer uvedbo brez­
papirnega poslovanja, poe­
nostavitev vodenja in za ob­
veščanje.
Glavni cilj uvedbe monito­
ringa je izvedba proizvodnega
procesa s čim manj motnjami
in stroški. To je mogoče dose­
či le prek kakovostnega zajema
in zbiranja podatkov, ki nasta­
jajo na delovnih centrih. Zajem
podatkov mora biti ob tem izve­
den sočasno z dogodki in s čim
manj človeškega vpliva.
Dvig produktivnosti
Izboljšanje izkoristka strojev in
pretočnosti je v kapitalsko in­
tenzivnih panogah, kot je pro­
Bistvo monitoringa
proizvodnje je
pridobivanje podatkov
v realnem času. Ti
podatki se uporabljajo
pri optimizaciji
nabave in zalog, za
mikroplaniranje in
vmesni kontroling,
na podlagi katerega
podjetje pridobi vzvode
za učinkovito odzivanje.
izvodnja, ključnega pomena.
Gre za doseganje enakega ali
večjega učinka z manjšim šte­
vilom strojev. To pomeni, da
podjetja z razmeroma poceni
ukrepi brez dodatnih investi­
cij v stroje povečajo produk­
tivnost tudi do deset odstot­
kov. Povečanje produktivno­
sti je možno doseči prek spre­
mljanja različnih podatkov, od
dejansko porabljenih delovnih
ur na strojih, nadzora nad reži­
mom delovanja strojev do spre­
mljanja zastojev in razlogov za­
nje. Pomemben vidik je skrajša­
nje mrtvih časov, ko proizvo­
dnja ali posamezni stroji stoji­
jo zaradi pomanjkanja materia­
Perftech d.o.o., Baragova ulica 5, SI- 1000 Ljubljana
Tel.: 01 588 44 00, faks: 01 588 44 20
www.perftech.si, [email protected]
Učinkovit Program
Za Vodenje Proizvodnje
Perftech.Largo
Rešitev, ki je
plod lastnega razvoja
Z vami že 25 let
la, okvare ali čakanja na pripra­
vo tehnologije za izvajanje no­
ve delovne operacije. Proizvo­
dni monitoring namreč lahko
odkrije različne anomalije v
proizvodnem procesu, ki vpli­
vajo na zamujanje rokov izde­
lave, pogostost okvar in delov­
no uspešnost.
Ureditev finančnega in
materialnega toka
Planski sistemi podjetjem
omogočajo, da ob razpisu de­
lovnih nalogov načrtujejo tudi
dobavo manjkajočih materia­
lov. To pomeni, da jim ni treba
naročati vsega hkrati, s čimer
razdrobijo enkratne finančne
obremenitve na več manjših in
tako laže obvladujejo finančni
tok. Poleg tega prek mikropla­
niranja in spremljanja zaklju­
čenosti posameznih proizvod­
nih faz natanko vedno, kdaj v
resnici bodo potrebovalo dolo­
čene materiale in v kakšni koli­
čini. To jim zagotavlja podpo­
ro za sistem dobav v realnem
času (just in time JIT), tako da
delajo brez prekinitev in z mi­
nimalnimi zalogami. Monito­
ring proizvodnje hkrati slu­
ži tudi za izvajanje vmesnega
kontrolinga, ki podjetjem prek
natančne informacije o pora­
bljenih urah, materialu in de­
narju omogočajo pravočasno
Aleš Pelc, svetovalec in uvajalec za
proizvodnjo v podjetju Kopa:
Podjetja se vse pogosteje
odločajo za monitoring
proizvodnje tudi zato, ker
postajajo tehnologije in rešitve
vse bolj cenovno ugodne. Seveda
je za uvedbo monitoringa
treba imeti nekaj stvari že prej
urejenih, na primer planske
dokumente ali vsaj delovne
naloge. Učinki so glede na
vrednost naložbe lahko
velikanski in podjetju dejansko
zagotovijo obstoj na trgu.
ugotavljanje napak v predra­
čunih in planu.
Dvig kakovosti
Sam dvig produktivnosti brez
izboljšave kakovosti ni dovolj
za konkurenčnost. Podjetja se
trudijo napake odkriti v čim
bolj zgodnji fazi nastajanja iz­
delka, ko so stroški izdelave še
majhni. Prek monitoringa lah­
ko spremljajo kakovost v vsa­
ki proizvodni fazi in v primeru
napak ustrezno ukrepajo. Prav
tako jim digitalni podatki omo­
gočajo primerjavo z normativi,
kar je podlaga za spremljanje
različnih kazalnikov uspešnos­
ti. Sistem, ki ga podjetja upora­
bljajo tudi za posredovanje in­
formacij in dokumentov na de­
lovne centre v digitalni obliki,
pa doseže podobne koristi kot
na drugih področjih brezpapir­
nega poslovanja. Predvsem se
skrajša čas za distribucijo do­
kumentov, zmanjša se število
napak v podatkih in pri upo­
rabi različic dokumentacije. S
sočasnim zajemom podatkov
v digitalni obliki neposredno
na mestu, kjer nastajajo, pa
vodstvo pridobi kredibilne in
pregledne informacije, ki jih
lahko uporabi pri organizaciji
dela, nagrajevanju zaposlenih,
optimizaciji procesov in pri na­
črtovanju novih naložb.
Mobilnost v skladišču
vhodnih materialov
ProPlace je z uvedbo mobilnega skladiščnega poslovanja Perftech.Largo izboljšal pripravo materiala za robotizirano proizvodnjo.
Podjetje ProPlace je med naj­
boljšimi ponudniki elektron­
skih plošč na evropskem trgu.
V skladu z novo strategijo so se
usmerili v proizvodnjo kom­
pletnih rešitev; kupcem zdaj
ponujajo tiskanja vezja z vse­
mi komponentami, vključno z
vgradnjo v končni izdelek. Pro­
izvodnjo so tehnološko nadgra­
dili z vrhunsko robotizirano
opremo, čemur so sledila tudi
vlaganja v informacijsko pod­
poro. Za potrebe optimizacije
proizvodnje so prenovili skla­
dišče vhodnih materialov in
ga nadgradili z mobilnim po­
slovanjem.
Uporabili so rešitev za mo­
bilno skladiščno poslovanje
podjetja Perftech, s katero so
pridobili napredne zmožnos­
ti za obvladovanje material­
nega toka. Sistem temelji na
2D črtni kodi, robustnih mo­
bilnih terminalih ter zmoglji­
vi programski rešitvi, ki po­
kriva vse vidike upravljanja
materiala v vhodnem skla­
dišču.
Povečanje učinkovitosti in
nadzora
Podjetje ProPlace ima v tem tre­
nutku na zalogi približno 60 ti­
soč različnih materialov in ok­
rog 200 tisoč pakirnih enot
materialov. V preteklosti je bi­
la največja težava zagotavljanje
sistema zaloge FIFO. »Glede na
veliko število različnih artiklov
je bilo praktično nemogoče na
hitro najti določen izdelek. Pre­
več časa smo porabili za pripra­
vo materiala za proizvodnjo, s
tem pa je posledice trpela ce­
lotna proizvodnja,« je razložil
Marjan Zidar, direktor podjetja
ProPlace. Z uvedbo mobilnega
skladišča so pridobili natančne
informacije o lokaciji posame­
znih pakirnih enot oziroma
sarž, ob tem pa jim sistem omo­
goča lociranje materiala na pa­
kirno enoto natančno.
Kot pravi Zidar, so poslov­
ne prednosti predvsem hitre­
je pripravljen material za pro­
izvodnjo. Ob doslednem upo­
števanju sistema FIFO imajo
boljše informacije o zalogi ma­
teriala in o lokaciji posamezne­
ga materiala. »Sistem mobilne­
ga skladišča omogoča pripravo
materiala tako kot pri nakupo­
vanju v trgovini s hrano, ko gre­
mo od police do police in nabi­
ramo v voziček, kar potrebu­
jemo. Sistem mobilnega skla­
dišča deluje enako,« opisuje
Zidar. Bistveno se je skrajšal
čas, potreben za pripravo ma­
terialov. Zaradi boljšega nad­
zora nad materiali pa ni pod­
vajanja pri naročanju materia­
la niti se jim ne dogaja več, da
kakega materiala v skladišču
ne bi našli.
V podjetju načrtujejo, da bo­
do skladiščni sistem v prihod­
nje nadgrajevali v smeri zdru­
ževanja delovnih nalogov in
potreb. To pomeni, da jim bo
sistem omogočal, da bodo na
podlagi nabora delovnih na­
logov, ki jih bodo imeli v siste­
mu, združevali materiale, ki se
po izdelkih ponavljajo, s tem pa
bodo še dodatno skrajšali čas
priprave materiala.
Napredne zmožnosti za
obvladovanje materiala in
končnih izdelkov
Perftechova rešitev za mobilno
skladiščno poslovanje zagota­
vlja popolno sledljivost vgraje­
nih komponent, kar podjetjem
omogoča, da v primeru napak
ni treba odpoklicati cele serije,
ampak samo določeno šaržo.
Podprto je skladiščenje velike
količine artiklov (več 10 tisoč)
in skladiščnih lokacij (nekaj ti­
soč), pri čemer je zagotovljeno
hitro odbiranje komponent za
vgradnjo v izdelke na posame­
znem delovnem nalogu.
V rešitvi so izkoristili zmož­
nosti 2D črtne kode na kolutih
s komponentami, ki poleg po­
datkov o šifri, sarži in količini
vsebujejo tudi vhodne podat­
ke za montažne robote. Poskr­
bljeno je tudi za razknjiževanje
porabe komponent na delovne
naloge, tiskanje etiket za ostan­
ke na kolutih in vračilo kolutov
nazaj na regale v skladišču. Po­
leg vhodnega skladišča mate­
rialov je podprto tudi izhodno
skladišče končnih izdelkov.
Prejemi izdelkov v skladišče se
generirajo samodejno na pod­
lagi zaključenih delovnih nalo­
gov, pri čemer je poskrbljeno
tudi za izpis pakirnih etiket za
izdelke in izdelavo dobavnic. S
črtnimi kodami so podprti tu­
di vsi postopki – delovni nalo­
gi, koluti s komponentami (ma­
terial), skladiščne mikrolokaci­
je in kartonske etikete na konč­
nih izdelkih. Programska opre­
ma na dlančnikih omogoča ob
uporabi črtnih kod natančno
sledljivost zalog, nemoteno
proizvodnjo in odpremo ob
minimalni porabi časa zapo­
slenih, proizvodno-logistični
procesi pa potekajo praktično
brez napak.
IKT-INFORMATOR 17
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
CIO LETA
ROGLIT 2015
CISCO
Podelitev nagrade bo 29. maja
V znamenju hibridnega računalništva
Dan podatkovnih centrov
Raziskave kažejo, da zaradi vse večje digitalizacije sodobne
družbe in vnovične gospodarske rasti naložbe v IT znova postajajo prednostna naloga. V Sloveniji pa se zaostanek povečuje, saj
večina podjetij zadnjih šest let temeljito krči sredstva za tehnološki razvoj. V petek, 29. maja, bo v kongresnem centru Brdo pri
Kranju potekala deveta podelitev nagrade CIO leta z razširjenim
konferenčnim delom. Predavanja bodo krajša, več pa bo možnosti za interaktivne diskusije in izmenjave izkušenj. Teme ne
bodo zanimive samo za vodje IT, ampak za celotna vodstva podjetij. Osrednji del dogodka ostaja podelitev priznanja CIO leta
menedžerju, ki bo odbor najbolj prepričal s svojimi dosežki.
Unistar PRO je na Rogli organiziral deseti poslovno-izobraževalni dogodek RoglIT, na katerem je strankam, partnerjem in medijem predstavil najnovejše smernice in tehnologije. Glavna tema
je bilo hibridno računalništvo, 220 udeležencev pa je spoznalo
tudi številne novosti s področja računalniških oblakov, naprednih IT-storitev in informacijske varnosti. Direktor družbe Unistar PRO Miran Boštic je spomnil, da je od IT-strokovnjakov odvisno, ali bo tehnologija podjetjem v pomoč ali izziv. »Unistar načrtuje širitev na zahod in sever, temu pa prilagajamo tudi organizacijo podjetja, pri čemer bo najobčutnejša sprememba delitev
portfelja na IT-rešitve in IT-storitve,« je povedal Boštic.
Na konferenci Cisco Data Center Day so vodilni predavatelji iz
regije in slovenski strokovnjaki predstavili najnovejše trende in
rešitve na področju podatkovnih centrov. Največji poudarek so
dali arhitekturi Cisco Unified Computing System (UCS), ki je zaradi svoje inovativne tehnologije združevanja strežnikov, mreže in diskovnih sistemov na vrhu najbolje prodajanih rezinskih
strežnikov. Posebej so omenili različico UCS Mini, ki prinaša
še večjo integracijo, je manjša in cenejša. Gre za celostno strež­
niško rešitev za mala in srednja podjetja, ki s preprostim IT-upravljanjem omogoča do 30-odstoten prihranek časa in do 67
odstotkov nižje stroške administrativnega dela.
Orkester obvladuje proizvodno učinkovitost
Poslovno-proizvodni
informacijski sistem
MIT Orkester s podporo
monitoringu proizvodnje
podjetjem omogoča hitrejši odziv na zastoje ter boljše upravljanje kakovosti,
realizacije in normativov.
Kot pravi Gregor Šemrov, uva­
jalec proizvodnih rešitev v pod­
jetju MIT, se z uporabo siste­
ma za monitoring proizvodnje
predvsem zagotovi pregled nad
realnim stanjem v proizvodnji,
ki nato omogoča sprejemanje
ukrepov za povečanje produk­
tivnosti, kakovosti in znižanje
stroškov. Koristi sistema imajo
tako rekoč vse službe, od pro­
dajne, ki ima zanesljive podat­
ke za komunikacijo s kupci in
pripravo ponudb, do nabavne
in tehničnih služb, ki skrbijo za
optimalen potek proizvodnje.
Elektronska proizvodna
dokumentacija
Podjetjem, ki želijo izboljšati
kakovost zajema in pospešiti
pridobivanje podatkov iz proi­
zvodnje, je MIT zagotovil upo­
rabo elektronske proizvodne
dokumentacije. Gre predvsem
za elektronske delovne naloge,
ki se lansirajo na podlagi plana
v informacijskem sistemu. Pro­
gam samodejno razporedi de­
lovne naloge po prostih strojih
glede na razpisane operacije in
zasedenost zmogljivosti. Dela­
vec ob prijavi v terminal na de­
lovnem centru takoj dobi na­
Gregor Šemrov, uvajalec
proizvodnih rešitev v
podjetju MIT:
""MIT Orkester prek monitoringa proizvodnje zagotavlja kakovostne informacije za
poročanje vodstvu ter službam za tehnologijo, planiranje in vzdrževanje.
MIT-ov sistem za
monitoring proizvodnje
daje interaktivne
podatke o zaključenosti
posameznih operacij
in sproščanju strojev,
kar planerju omogoča
dodatno optimizacijo
plana.
loge, na katere se prijavi z ma­
gnetno kartico. Hkrati prek ter­
minala na posameznem delov­
nem nalogu poroča o izdelanih
količinah, kakovosti in o zasto­
jih. Tak pristop vodjem proizvo­
dnje in drugim službam omo­
goča sprotne podatke o razme­
rah v proizvodnji, brez zaka­
snitev in napak, ki nastajajo na
primer zaradi ročnega prepiso­
vanja podatkov s papirnih de­
lovnih nalogov. Prodajna služ­
ba ima prek grafičnih prikazov
zanesljiv vpogled v proste zmo­
gljivosti, kar ji omogoča izdela­
vo ponudb z realnimi roki do­
bave, hkrati pa dobiva samo­
dejna obvestila o zaključenosti
loški postopki, operacije) in ta­
ko omogoča spremljanje kazal­
nikov uspešnosti proizvodnje.
Hkrati zagotavlja transparen­
tne podatke o opravljenem de­
lu in izdelkih, kar izboljša obra­
čune proizvodnje in proračun­
ske izračune. Ker se v sistem za
monitoring vnašajo tudi podat­
ki o kakovosti izdelkov in zasto­
jih, ustrezne službe oziroma od­
govorni zaposleni takoj dobijo
obvestila v primeru anomalij.
Obvladovati je možno različne
vidike kakovosti pa tudi razlo­
ge za zastoje, od okvar, porabe
materiala do zaključka operaci­
je. »Sistem podpira razločna po­
ročila in analize – od zastojev in
SIEMENS AG
16 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
delovnih nalogov oziroma na­
ročil kupcev.
Fino terminiranje
MIT-ov sistem za monitoring
proizvodnje daje interaktivne
podatke o zaključenosti posa­
meznih operacij in sproščanju
strojev, kar planerju omogoča
dodatno optimizacijo plana. Ta
se namreč ustvarja samodejno
na podlagi naročil, koledarjev,
delovnih ur v dnevu in na pod­
lagi zmogljivosti. »Planer lah­
ko na podlagi realnih podat­
kov, na primer glede na zasto­
je, v planskem sistemu ročno
popravi in prerazporeja ope­
racije na stroje, s čimer doseže
boljšo izkoriščenost proizvod­
nih virov,« je pojasnil Šemrov.
Vse osvežitve oziroma spre­
membe v planu se samodej­
no in v realnem času prenaša­
jo na proizvodne terminale na
delovnih centrih.
Poročanje in analitika
MIT Orkester prek monitoringa
proizvodnje zagotavlja kakovo­
stne informacije za poročanje
vodstvu ter službam za tehnolo­
gijo, planiranje in vzdrževanje.
Interaktivne podatke o realizi­
ranem času in proizvedenih ko­
ličinah samodejno preračunava
glede na proizvodne normative
(kosovnice, recepture, tehno­
izvajanja normativov po delav­
cih do realizacije delovnih ur v
delovniku. Direktor lahko dobi
poročilo o tem, kaj se je izvajalo
na posameznem stroju na dolo­
čen dan, vključno s samodejni­
mi obvestili o zastojih,« je še po­
vedal Šemrov. Poročila za pro­
izvodnjo, na primer o zaključ­
kih operacij, omogočajo pra­
vočasno pripravo tehnologije
za novo operacijo oziroma de­
lovni nalog, kar še dodatno po­
veča razpoložljivost proizvod­
nih zmogljivosti.
Zanesljive in cenovno
ugodne terminalske rešitve
V podjetju MIT so za potrebe
monitoringa proizvodnje obli­
kovali strojno rešitev, ki temelji
na uporabi cenovno ugodnih
terminalskih naprav. Te delu­
jejo na operacijskem sistemu
Linux, kar zagotavlja visoko sta­
bilnost sistema, hkrati pa so pri­
merne za uporabo v težkih pro­
izvodnih razmerah, saj so zašči­
tene pred prahom, nimajo pre­
mikajočih se delov in se ne gre­
jejo. Na terminale je mogoče pri­
ključiti različne zunanje napra­
ve za zajem in prikazovanje po­
datkov, na primer tipkovnico,
čitalnike črtne kode ali RFID­
-nalepk, zaslone na dotik ter
stroje in naprave za samodejno
beleženje podatkov. Prednost
MIT-ove rešitve je, da se termi­
nal v hipu zbudi in samodejno
poveže s strežnikom, pri čemer
zaradi preprostosti rešitve pre­
cej olajša skrbništvo sistema.
18 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
Informacijska varnost ni samoumevna
Na področju varnosti že
od nekdaj velja, da je uporabnik najšibkejši člen
varnostne verige. Kljub temu mu je lahko tehnologija v pomoč pri obrambi
pred napadalci, a ni vsemogočna. Cilj podjetij mora biti, da varnostno letvico postavijo dovolj visoko, da bodo zlikovci poiskali lažjo tarčo. Podjetje
Agito (www.agito.si) je na
poslovnem srečanju Agilna varnost predstavilo
več dobrih praks za izboljšanje IT-varnosti v podjetjih.
V zadnjih mesecih so v svetu
odmevali napadi na velike
svetovne korporacije, kot so
Sony, Target in druge. Žrtve
so izgubile velikanske koli­
čine poslovnih podatkov in
posledično utrpele izjemno
poslovno škodo, ki se meri v
odpovedih pogodb in izgu­
bi zaupanja strank. V veliki
večini primerov so se napa­
di začeli kot socialni inženi­
ring oziroma kot izkoriščanje
zaposlenih za začetni vdor v
podjetje.
»Tehnologija lahko upo­
rabnikom pomaga, da se
učinkoviteje branijo pred in­
ternetnimi nevarnostmi, ne
more pa jih zaščititi pred nji­
hovimi lastnimi napakami.
vprašati se morajo, kaj varu­
jejo in pred kom.
»Ko je jasno, katere po­
slovne podatke je treba va­
rovati, kje ti so, kdo jih sme
uporabljati in podobno, je
tudi uvedba ustrezne var­
nostne rešitve lažja. Glav­
ni izziv vidim v dejstvu, da
na ta vprašanja odgovarja­
jo informatiki, in ne poslo­
vodstvo. Z napačnimi izho­
dišči pa težko uberemo pra­
vo pot,« ovire iz prakse pov­
zema Žnidar.
Prvi predlagani korak je
vedno pregled/analiza sta­
nja IT-varnosti glede na po­
slovne zahteve. Na podlagi
tega je mogoče oceniti, ka­
tere nadaljnje korake ubra­
ti. Stara modrost uči: »Če ne
veš, kam si namenjen, boš
verjetno zgrešil svoj cilj.«
Vseeno pa je treba odpra­
viti osnovne napake. Pod­
jetja še vedno uporabljajo
protokole, ki ne šifrirajo ko­
munikacij, naprave priklju­
čujejo na odprta brezžična
omrežja, brez zadržkov za­
upajo protivirusni opremi
Borut Žnidar, svetovalec za informacijsko varnost v
podjetju Agito:
Ko je jasno, katere poslovne podatke je treba
varovati, kje ti so, kdo jih sme uporabljati in
podobno, je tudi uvedba ustrezne varnostne
rešitve lažja. Glavni izziv vidim v dejstvu, da
na ta vprašanja odgovarjajo informatiki, in ne
poslovodstvo.
Uporabniki IT-rešitev se mo­
rajo zavedati nevarnosti pri
uporabi internetnih tehno­
logij in prevzeti odgovornost
za spoštovanje dogovorjenih
pravil in politik. Uporabniki
so pomemben del varnosti,
pri čemer velja, da z izobraže­
vanjem in zavedanjem lahko
močno izboljšamo uspešnost
celotne IT-varnosti,« razlaga
Borut Žnidar, svetovalec za
informacijsko varnost v pod­
jetju Agito.
So slovenska podjetja
ustrezno zaščitena?
Mogoče.
Varnost slovenskih podjetij
lahko žal ocenimo le posre­
dno. V ZDA zakonodaja zah­
teva javljanje vseh izgub po­
datkov strank, zato je hitro
jasno, da so vdori v sisteme
in izgube enormnih količin
pomembnih poslovnih po­
datkov pravzaprav stalnica.
Države Evropske unije take
zakonodaje (še) ne premore­
jo, zato dejanskih podatkov
ni. Imajo pa varnostni stro­
kovnjaki obilo izkušenj z var­
nostnimi pregledi posame­
znih ozaveščenih podjetij.
Ta na področju IT-varnosti
običajno delajo že vrsto let
in so dobro zaščitena pred
tipičnimi internetnimi na­
padalci.
»Poleg IT-podjetij za svojo
digitalno varnost še najbolje
skrbijo večje banke in podje­
tja s področja energetike. K
temu jih silijo zahteve regu­
lative, revizorjev ali pa po­
skusi napadov in vdorov, za­
to venomer spremljajo in iz­
boljšujejo področje varnos­
ti, tako pred zunanjimi kot
notranjimi napadalci,« do­
daja Žnidar.
jo zadosti pozornosti. Naiv­
nost je nevarna. Nevarno je
predvsem razmišljanje, da
za odpravo nevarnosti za­
dostuje že nakup požarne
pregrade in protivirusne
zaščite. Žal internetni napa­
dalci prav takšna podjetja
izkoriščajo za krajo poslov­
nih informacij. Notranji na­
padalci pa lahko to opravijo
še precej bolj preprosto, saj
vedo, katere podatke iskati
in kje jih iskati.
»Izkušnje govorijo, da je
ranljivih podjetij v Sloveniji
veliko in preveč. Razlog je v
pomanjkanju kadra, sredstev
in časa, prepričanju o nezani­
mivosti za napadalce ter ob­
čutku nemoči pred napadal­
ci,« ugotavlja Žnidar.
Naivnost je nevarna
Velika grožnja za IT-varnost
pa so podjetja, ki verjame­
jo, da se vdori v IT-sisteme
dogajajo le drugim, in zato
temu področju ne namenja­
Kaj varujete in pred kom?
Nasveti za podjetja, ki želijo z
omejenimi sredstvi nadgradi­
ti informacijsko varnost, ni­
so pavšalni. A glavno vpraša­
nje za vsa podjetja je enako,
ter uporabljajo osnovne na­
stavitve na napravah in pro­
gramski opremi ter tako kar
kličejo po izkoriščanju ran­
ljivosti. Pri vprašanjih zago­
tavljanja varnosti in prepre­
čevanju z njimi povezanih
tveganj so odločilnega po­
mena sistemi za upravljanje
identitet. Podjetje z uved­
bo takega sistema ne prido­
bi le pregleda nad dostopi
uporabnikov, temveč pred­
vsem napredne možnosti iz­
vajanja varnostne politike in
njenega nadgrajevanja ter
nadzora procesov za zago­
tavljanje ustrezne ravni var­
nosti. Sistemi za upravljanje
identitet omogočajo tudi sle­
dljivost zahtev uporabnikov
in odobritev.
Predavatelji so udeležen­
cem dogodka Agilna var­
nost prikazali več pomanj­
kljivosti na področju IT-var­
nosti, ki jih lahko napadal­
ci odkrijejo in zlorabijo za
nedovoljene dejavnosti, ter
hkrati tudi rešitve, s kateri­
mi lahko te pomanjkljivosti
odpravijo.
Digitalno poslovanje bo rdeča nit Cebita
Posledice digitalizacije so vi­
dne na vsakem koraku. Obli­
kovalci in modni strokovnjaki
že desetletja po vsem svetu po­
šiljajo barvne kroje blaga in ta­
ko preverjajo ciljne trge. Ta ča­
sovno zamuden in drag posto­
pek tehnologija močno skrajša
in poceni. Z večspektralno ana­
lizo je namreč mogoče ustvari­
ti barvne kode in jih v digitalni
obliki prenesti kamorkoli ter
povsem natančno prikazati.
Ta izum je šele pred kratkim
dozorel na nemškem modnem
inštitutu (DMI) in doma že pre­
jel nagrado za najboljšo digital­
no transformacijo. Potencial to­
vrstne rešitve je namreč ogro­
men, podobne, a ne tako dode­
lane rešitve že več let uporab­
lja avtomobilska industrija za
trgu se po zaslugi digitalizacije
rojevajo novi poslovni modeli.
THINSTOCK
Digitalno poslovanje ne
pozna ujetnikov, le zmagovalce in poražence.
Med velikani, ki jim ni uspel prehod v digitalno dobo, so številna velika imena, denimo Kodak, Neckermann in celo Nokia. Vsi so
postali žrtve lastne nesposobnosti prilagoditve poslovanja hitro spreminjajočim se razmeram v digitalnem svetu. Povezana
gospodarstva in digitalizacija namreč spreminjajo vse industrije in države,
zato ni čudno, da je digitalno poslovanje letos rdeča
nit največjega IT-sejma na
stari celini, Cebita.
Le peščica slovenskih podjetij
""Iskalnik na uradni strani sejma Cebit razkriva,
da bodo med razstavljavci le štiri slovenska podjetja. V dvorani 3 bo, kot je to zadnja leta že v navadi, podjetje Gama System predstavljalo svoje
napredne dokumentne in analitične rešitve. Preostale razstavljavce iz Slovenije – GOAP, Masterline International ter MVM – pa bo mogoče najti v dvorani 13, kjer domujejo rešitve s področ-
določanje barv in tudi številne
druge panoge.
Rojevajo se novi poslovni
modeli
Analitsko podjetje Gartner
prav tako »svari« pred rušilno
močjo digitalnega poslovanja.
Analitiki so namreč prepriča­
ni, da bomo do konca prihod­
njega leta priča nadaljnjim pad­
cem velikanov oziroma vodil­
ja povezljivosti in omrežij. Na sejmu bo mogoče
najti še podjetje ULU, slovensko zagonsko podjetje s sedežem na Nizozemskem (pospeševalnik
Eind­hoven), ki se je uvrstilo med 50 finalistov tekmovanja CODE_n. V nasprotju s prejšnjimi leti letos slovenskega paviljona oziroma skupinskega
nastopa podjetij v organizaciji Javne agencije SPIRIT Slovenija ne bo.
nih podjetij v posameznem
trž­nem segmentu. To bo pos­
ledica nesposobnosti hitrega
prilagajanja tržnim spremem­
bam, ki jih bo narekovala prav
digitalizacija.
Digitalna transformacija po­
slovanja je v zadnjih letih še naj­
bolj očitna na področju ban­
čništva in zavarovalništva, pa
tudi v zdravstvu. Njena stalna
prisotnost v telekomunikaci­
jah, informacijskih tehnologi­
jah in medijih je te panoge na­
redila še najbolj pripravljene
na spremembe, ki prihajajo. A
prav vsem panogam je skupno
to, da bi lahko precej več nare­
dile pri digitalni interakciji s
strankami in porabniki, prav
to mlajši porabniki tudi priča­
kujejo oziroma malodane zah­
tevajo. V proizvodnji prevladu­
je avtomatizacija procesov, na
Digitalizacija za vsakogar
Podjetje GfK Enigma je opra­
vilo zanimivo raziskavo, v ka­
teri je preverilo, kako so na di­
gitalizacijo poslovanja prip­
ravljena mala in srednja pod­
jetja. Polovica se za pospeše­
no digitalizacijo sveta še ved­
no ne zmeni, čeprav se kar 77
odstotkov vprašanih podjetij
zaveda, da lahko inovativne
tehnologije močno pohitrijo
poslovanje, skrajšajo dobavne
čase, pomagajo bolje komuni­
cirati s porabniki. Prav na tem
področju je med podjetji velik
prepad, številna se niti ne za­
vedajo, da danes s porabniki
lahko komunicirajo prek naj­
različnejših kanalov, ta komu­
nikacija pa lahko precej bolj
vpliva na njihovo poslovanje
kot siceršnji tradicionalni po­
slovni model. Kot je komenti­
ral član uprave enega izmed
v raziskavi udeleženih podje­
tij, se »ljudje bojijo tehnologi­
je, ki je ne razumejo, zato je tu­
di ne uporabljajo«. A taki izgo­
vori preprosto niso več spre­
jemljivi. Tehnološki napredek
se ne ustavlja, v digitalni dobi
pa se tehnološkim sledilcem
slabo piše.
Redoljubni Nemci z urada
za ekonomski razvoj so deni­
mo izračunali, da bi se v pri­
meru, ko bi 30 odstotkov teh­
noloških sledilcev ter le 15 od­
stotkov zamudnikov preklopilo
na nove IT-rešitve, v državi za­
čel izjemen gospodarski vzpon.
Takšen prehod naj bi namreč
ustvaril 670 tisoč novih delov­
nih mest in nemški bruto do­
mači proizvod dvignil za do 110
milijard evrov.
Kitajska digitalna ofenziva
Evropa in Združene države
Amerike se ta hip niti dobro
ne zavedajo, kakšno prednost
imajo pred Kitajsko v digital­
nem svetu. Medtem ko ima 90
odstotkov prebivalcev ZDA že
dostop do interneta, ta na Ki­
tajskem ne doseže niti polovi­
ce prebivalstva. Podobno je tu­
di v poslu, analitsko podjetje
McKinsey ocenjuje, da je med
malimi in srednjimi podjetji na
spletu le od 20 do 25 odstotkov
kitajskih podjetij in kar od 72 do
85 odstotkov ameriških. A prav
zato je tehnološka nevarnost z
vzhoda še nevarnejša, digitali­
zacija gospodarstva naj bi do le­
ta 2025 prispevala več kot peti­
no (22 odstotkov) vse gospodar­
ske rasti države z največjim šte­
vilom prebivalstva.
Svojevrstna napoved kitaj­
ske digitalne ofenzive je tudi
podatek, da bo letos prav Ki­
tajska partnerica sejma Cebit.
Med razstavljavci naj bi jih bilo
več kot 600 iz Kitajske, evrop­
ska podjetja pa si že manejo ro­
ke, saj želijo omenjeni sejem iz­
koristiti za sklepanje poslovnih
kupčij, saj je Kitajska ogromna
uvoznica in hkrati izvoznica so­
dobnih tehnologij.
IKT-INFORMATOR 19
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
Četrt stoletja za Četrto pot
Podjetje Četrta pot je ob
25-letnici delovanja v sodelovanju z mestno občino
Kranj in Društvom poslovnih žensk FAM organiziralo poslovno-gospodarski
forum, na katerem so udeleženci ob rdeči niti, ki jo je
spremljal slogan »Uspešne zgodbe se povezujejo!«,
predstavili svoje ideje in
vizije v zvezi s povezovanjem domačih tehnoloških
in drugih podjetij.
Sto petdeset direktorjev in me­
nedžerjev slovenskih podjetij
je prisluhnilo in aktivno sode­
lovalo pri analizi razlogov za
uspeh in neuspeh domačega
podjetništva. Uspešna podje­
tja tepejo predvsem prevelike
obremenitve dela in prenor­
miranost, zato se zavzemajo za
spremembe delovnopravne za­
konodaje, s katerimi bi dosegla
večjo prilagodljivost poslovanja
in na račun manjše obremeni­
tve plač bolje nagradila uspeš­
ne zaposlene ter tako še spod­
budila samostojno in odgovor­
no delo. Togo in z birokracijo
prepleteno gospodarsko okolje
v Sloveniji namreč ne spodbuja
podjetništva, temveč ga omeju­
je na vsakem koraku.
»Svet se je v zadnjih dese­
tletjih zelo spremenil, zakono­
daja pa skoraj nič. Delodajalce
žulijo neprimerna dohodnin­
ska lestvica in velike obreme­
nitve dela ter težave pri stimu­
liranju dobrega kadra,« je pove­
dal Boris Šolar, direktor podje­
tja Četrta pot.
Sodelujoči na okrogli mizi
– Peter Pogačar z ministrstva
za delo, družino, socialne za­
deve in enake možnosti, Boris
Šolar, Tanja Skaza, direktori­
ca Plastike Skaza, Matjaž Ča­
dež, predsednik uprave Hal­
coma, Samo Roš, član uprave
Leka, in Peter Frankl, direktor
in glavni urednik časnika Fi­
nance – so se zavzeli za struk­
turno spremembo obremeni­
tev, za ohlapnejše predpise ter
za več odgovornosti in podje­
tništva. Želijo si sprememb do­
hodninske lestvice, da bi omo­
gočala nagrajevanje sposob­
nih in prodornih strokovnja­
kov, ter bolj prožne zakonoda­
je pri odpuščanju zaposlenih,
ko nastanejo nepremostljiva
neskladja med delodajalcem
in zaposlenim.
Občina Kranj kot zgled
Mestna občina Kranj je že na­
redila odločne korake k odpi­
ranju h gospodarstvu, saj je kot
prva v državi uvedla pisarne za
podjetja, evropska sredstva in
zadovoljstvo občanov. Pri tem
se zgleduje po uspešnih pra­
ksah v podjetjih, zlasti storit­
venih. Prav tako se pri gospo­
darstvu zgleduje pri pripravi
projekcije proračunov za pri­
hodnje osemletno obdobje ter
hkrati pripravlja razvojno vizi­
jo za prihodnjih 15 let.
»Verjamem, da velik del va­
šega uspeha lahko pripišemo
viziji. Vizija je tista, ki je v pre­
teklosti premikala gore, vizi­
ja je tista, ki nam je zagotavlja­
la napredek. Mestna občina
Kranj ima zelo močno vizijo,
da bo Kranj znova postal go­
spodarsko, športno in kultur­
no središče Gorenjske. Kdor­
koli bo želel v Kranju investi­
rati, graditi, zaposlovati, širi­
ti proizvodnjo ali narediti iz­
postavo, ima vrata občinske
uprave in moje pisarne odpr­
ta 24 ur na dan in še rdečo pre­
progo mu bomo pogrnili,« je
podjetnike v svoje mesto po­
vabil Boštjan Trilar, župan
mestne občine Kranj.
Tehnologija prinaša
napredek
Dogodek se je nadaljeval v Me­
stni knjižnici Kranj, kjer je Šo­
lar opisal četrt stoletja razvoja
kadrovskih informacijskih in
identifikacijskih sistemov, ki
so temeljni kamni poslovne po­
nudbe Četrte poti. Med izzivi in
referenčnimi projekti je Tomaž
Frelih, direktor razvoja strojne
opreme, predstavil projekt in­
formatizacije Mestne knjižni­
ce Kranj, ki tudi zaradi infor­
macijske opreme Četrte poti
velja za ta hip najsodobnejšo
knjižnico v državi. V omenjeni
knjižnici so namreč vse napra­
ve nadgradili tako, da podpira­
jo brezstično tehnologijo, kar
je omogočilo tudi uvedbo do­
datnih storitev. Napredni knji­
gomati in boljša integracija s
knjižničnim sistemom Cobiss
ter občutna pospešitev proce­
sov in dela pri blagajni so le naj­
bolj očitne izboljšave uporabni­
ške izkušnje.
Podjetje Četrta pot je jasno
zavezano k stalnemu napredku
in razvoju novih in inovativnih
rešitev, ki bodo tlakovale pot
dobrim poslovnim rezultatom
v prihodnjem desetletju. Druž­
ba se že usmerja na nove trge,
kot so države nekdanje Jugo­
slavije, države EU, pripravlja
pa tudi nove rešitve na področ­
ju šolstva, s katerimi želi siste­
matično in strateško sodelova­
ti v informatizaciji ta hip pod­
hranjenih področij.
Podpora mladim
Da na mladih svet stoji, se za­
vedajo tudi v Četrti poti. Ni
samo dejstvo, da je vsako us­
pešno podjetje soodgovorno
za vzgojo in motivacijo ter ra­
zvoj strokovnjakov, to je hkra­
ti njihova zaveza. Prihodnost
in strateški razvoj podjetja sta
mogoča le z zavestnim delo­
vanjem in načrtovanjem, kdo
in s kakšnim znanjem bo sou­
stvarjal nove rešitve in poslov­
no uspešnost podjetja. Četrta
pot zato sodeluje s karierni­
mi centri Univerze v Ljubljani
in z več domačimi laboratori­
ji (LTFE, OpenLab, projektom
Inženir bom) ter fakultetami
Univerze v Ljubljani. Sinergi­
ja novih idej mladih potencia­
lov in znanja ter izkušenj stro­
kovnjakov v podjetju je zdra­
vo izhodišče in dokazuje vlo­
go sodelovanja, ki tako le po­
trjuje slogan podjetja ob 25-le­
tnici – »Uspešne zgodbe se po­
vezujejo!«.
""Zaposleni v podjetju Četrta pot so zavezani k stalnemu napredku in razvoju novih in inovativih rešitev.
""Na okrogli mizi ob 25-letnici Četrte poti so razpravljali (z leve) voditeljica Jana Petkovšek Štakul, Matjaž Čadež,
predsednik uprave Halcoma, Boris Šolar, direktor Četrte poti, Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza, Peter Pogačar z
ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Samo Roš, član uprave Leka, in Peter Frankl, direktor in
glavni urednik Časnika Finance.
20 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
IKT-informator 21
www.finance.si
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
Proizvodnja na digitalni prelomnici
Preverili smo, kaj analitiki
v prihodnjih letih pričakujejo na področju proizvodnih tehnologij.
Proizvodnja po meri
uporabnikov
Letos bosta dve tretjini vseh
naložb v IT-aplikacije usmer­
jeni v kakovost izdelkov, ki
bo zajemala tudi njihovo skla­
dnost s predpisi, napoveduje
analitska hiša IDC. Skrb za za­
dovoljstvo strank bo zahteva­
la višje standarde odličnosti
storitev, učinkovite inovaci­
je in odzivno proizvodnjo (ki
bolj ustreza potrebam upo­
rabnikov), kar bo tri četrti­
ne proizvajalcev motiviralo,
da bodo vlagali v tehnologi­
je za stranke. Letos bo 65 od­
stotkov velikih podjetij z več
kot desetimi obrati z nalož­
bami v operativno inteligen­
co poskrbelo za boljše odlo­
čanje v proizvodnji.
Leta 2016 bo skoraj tretji­
na (30 odstotkov) proizva­
jalcev precej denarja vložila
v izboljšanje preglednosti in
analiziranja izmenjave infor­
macij ter poslovnih procesov
znotraj podjetja in v odnosih
s partnerji, ocenjuje IDC. Kar
70 odstotkov neodvisnih pro­
izvajalcev bo prihodnje le­
to ponujalo povezane (prek
interneta) produkte, kar bo
pripeljalo do povečanja ob­
sega programskih vsebin ter
večje potrebe po inženirskih
sistemih in inovativnih plat­
formah.
Digitalna proizvodnja
Leta 2017 bodo proizvajalci
četrtino svojega IT-proračuna
namenili za industrijske obla­
ke, ki bodo omogočali brez­
hibne in prilagodljive mode­
le sodelovanja. Za 50 odstot­
kov bodo narasle naložbe v
digitalno izvajanje proizvo­
dnje, in sicer zaradi potrebe
proizvajalcev po večji okret­
nosti na trgu. Približno polo­
vica proizvajalcev bo leta 2017
proučila upravičenost obliko­
vanja mikrologističnih omre­
žij, ki bi omogočila hitrejšo
dostavo izbranih produktov
za izbrane kupce.
Leta 2018 bo 75 odstotkov
proizvajalcev usklajevalo svoje
aktivnosti načrtovanja na rav­
ni podjetja; že 40 odstotkov vo­
dilnih sto neodvisnih proizva­
jalcev in 20 odstotkov vodilnih
sto procesnih proizvajalcev bo
ponujalo platforme PaaS (pro­
dukt kot storitev), torej bo svoje
izdelke ponujalo v najem.
Tehnologije brezstičnega
zaznavanja
Tehnologije brezstičnega
zaznavanja bodo preobliko­
jo in izboljšujejo, ker ponuja­
jo uporabnikom številne do­
datne koristi, kakršna je eno­
stavna in naravna uporabni­
ška interakcija z digitalnimi
napravami.
Interne
t stv
dramat ari (IoT) bo s
segmen ične sprem podbudil
em
tih
in proiz produktov, s be v
to
vodnih
operac ritev
ij.
vale področje uporabniške
elektronike in IT-industri­
je, napoveduje Frost & Sulli­
van. Z naprednimi tehnolo­
gijami, kot so zaznavanje gi­
bov, glasovni ukazi, zazna­
vanje možganskih valov in
sledenje pogledu očesa, se
možnosti za takšne rešitve
precej povečujejo. V upo­
rabniškem segmentu je na
primer najbolj obetavna
brezstična vmesniška teh­
nologija zaznavanja gibov,
posebej na področju mobil­
nih naprav.
Najnovejša analiza podje­
tja Frost & Sullivan kaže, da se
bodo tehnologije brezstične­
ga zaznavanja iz uporabniške
elektronike vse bolj širile tu­
na kratko
E-HRAMBA DOKUMENTOV v luči
zakonodaje, korakov uvedbe,
e-računov in pravil
Elektronska hramba
dokumentov z vidika davkov,
računovodstva, revizijske
sledi, različne zakonodaje,
življenjskega cikla
dokumentov in IT-pristopov
31. marec 2015, GZS, Ljubljana
Prijava do 1. marca vam prinaša do 25% popusta
IZ PROGRAMA:
Zakonski roki za hrambo dokumentacije (DDV, DDPO, SRS, ZDavP)
Za koliko let nazaj je lahko davčna inšpekcija
E-račun in e-arhiv
Hramba vezane knjige izdanih računov
Kaj pomeni skeniranje
Likvidacija računov
Pojasnila Fursa
Primerjava zakonodaje ZVDAGA-A, ZEPEP, ZDDV
Razlike med verodostojno e-hrambo in preostalimi vrstami
e-hrambe
Življenjski cikel dokumentov
Zagotavljanje verodostojnosti: digitalni podpis, časovni žig,
revizijska sled
Koraki pri uvedbi e-hrambe
Predavatelja: Tanja Urbanija, davčna svetovalka v
mednarodni družbi BDO in dr. Rok Bojanc, elektronsko
poslovanje in informacijska varnost pri ZZI, d.o.o.
Več informacij: www.finance-akademija.si/ehramba
KASPERSKY LAB
Združba Carbanak ukradla
več kot 850 milijonov evrov
Kaspersky Lab, Interpol, Europol in oblasti iz različnih držav so
združili moči pri odkrivanju kriminalnega načrta v ozadju kibernetskega ropa brez primere. V približno dveh letih so bile finančne institucije po vsem svetu oškodovane za 876 milijonov
evrov. Kriminalna združba Carbanak, ki je odgovorna za kibernetski rop, je uporabljala tehnike iz skupine usmerjenih napadov. Načrt zaznamuje začetek nove faze v razvoju kibernetske
kriminalne dejavnosti, kjer zlonamerni uporabniki kradejo denar neposredno bankam in se ne osredotočajo na končne uporabnike.
PANTEH
Novi Epsonov distributer v Sloveniji
Podjetje Panteh je v začetku leta postalo uvoznik izdelkov
v video segmentu blagovne znamke Epson. Gre za Epsonove projektorje za domačo in profesionalno rabo, interaktivne,
montažne, prenosne in druge projektorje. Novega distributerja so izbrali zato, ker želijo okrepiti prisotnost na slovenskem
trgu. V Epsonu poudarjajo, da se bo podjetje Panteh v celoti posvečalo razvoju tega zelo pomembnega poslovnega področja.
SAMSUNG
Galaxy A in Note Edge v Sloveniji
Samsung Electronics je slovenskemu trgu predstavil novo generacijo pametnih telefonov: Galaxy A5 in Galaxy A3 ter prvi pametni telefon z ukrivljenim robom Galaxy Note Edge. Serijo Galaxy
A odlikujeta večfunkcijska sprednja kamera in izjemen zaslon
za popolne »selfieje«. Veliko pozornosti so namenili tudi varovanju zasebnosti uporabnikov, ki bodo svoje podatke in fotografije zdaj lahko zaščitili s posebnim geslom. Ukrivljeni rob pametnega telefona Galaxy Note Edge omogoča dostop do pogosto uporabljenih aplikacij in funkcij telefona z eno samo potezo. Telefon je
oprem­ljen z naprednim pisalom S-pen in s kamero ločljivosti 16
milijonov pik, ki omogoča snemanje pod kotom 90 stopinj ter panoramsko slikanje.
di na področje zdravstva, av­
tomobilizma, varnosti, vojne
tehnike, industrije iger in IT­industrije. Takšne tehnologi­
je so posebej obetavne pri raz­
ličnih pristopih in metodolo­
gijah, ki se stalno raziskuje­
Podpora produktom
in operacijam
Letos bo internet stvari (IoT)
pridobil nov zagon na podro­
čju proizvodnje ter spodbu­
dil dramatične spremembe v
segmentih izdelkov, storitev
in operacij, napoveduje IDC.
Proizvajalci predvsem priča­
kujejo, da bo IoT pripomogel
k znižanju stroškov proizvo­
dnje, hkrati pa jim bo poma­
gal obdržati stare stranke in
pridobiti nove, izboljšati sto­
ritve in podporo ter jim zago­
toviti prednosti pred konku­
renco. Ko jim bo IoT zagotav­
ljal temelje za pridobivanje
rastočih količin avtomatsko
zajetih podatkov, bodo pro­
izvajalci sposobni resnično
prilagajati svoje procese in
izdelke.
Pri tem ne bo šlo le za ma­
lenkostne izboljšave, temveč
tudi za večje spremembe, ki
bodo zajemale samopoprav­
ljanje ali pa avtonomne pro­
cese in sposobnosti, ki se bo­
do razvili v nove poslovne
modele. Do leta 2020 bo po
oceni IDC avtomatsko prido­
bivanje podatkov zagotovlje­
no v najmanj polovici proiz­
vodnih procesov, v najmanj
četrtini pa tudi sposobnosti
samopopravljanja. Poleg te­
ga bo do leta 2020 podvojen
delež prihodkov od lastnih
storitev v celotnem industrij­
skem prihodku.
S 3D-tiskanjem
v personalizacijo
Analitsko podjetje Gartner
napoveduje, da bo letos kar
90 odstotkov spletnih proda­
jalcev iskalo možnosti zuna­
njega partnerstva za podpo­
ro novim poslovnim mode­
lom personaliziranih izdel­
kov s pomočjo 3D-tiskanja.
V letu 2017 bo 20 odstot­
kov teh prodajalcev že ponu­
jalo personalizirane izdel­
ke. 3D-tiskanje omogoča za­
gonskim podjetjem znižanje
infrastrukturnih stroškov v
primerjavi s tradicionalnimi
proizvodnimi procesi. Skoraj
vsaka kategorija trajnih izdel­
kov bo doživela hitro rast per­
sonalizacije po zaslugi 3D-ti­
skanja. Gartner napoveduje,
da se bodo proizvajalci tru­
dili izkušnjo oblikovanja vse
bolj približati uporabnikom.
Podjetja, ki bodo prej razvila
ustrezno strategijo, bodo na
koncu obvladovala večji pros­
tor znotraj svojih kategorij.
Kako pa vi varujete poslovne
dokumente?
V časih elektronskega poslovanja podjetja težijo k
idealu brezpapirnega poslovanja. A praksa govori drugače. Birokracija se papirja
še dolgo ne bo znebila, zato
pa mora tako kot za zaščito
digitalnih vsebin poskrbeti tudi za varovanje podatkov, izpisanih na papirju.
Odtekanja informacij je namreč v analognem svetu še
enkrat več kot v digitalnem.
Notranji in zunanji napadalci so
že zdavnaj ugotovili, da so tiskal­
niki izjemno bogat vir poslovnih
informacij. Na njih se namreč ti­
skajo tako rekoč vsi poslovni do­
kumenti, od povzetkov sestan­
kov do pogodb in zaupnih do­
kumentov. Tiskalniki premorejo
pomnilnik, ki te dokumente vsaj
krajši čas tudi hrani. Obenem je
varnost povprečnega tiskalnika
razmeroma nizka, če je ta priklo­
pljen v omrežje, pa napadalcem
še dodatno olajša delo.
Sistemsko zoper
malomarnost
A težava ni zgolj v starejših tiskal­
nikih brez resnih varnostnih ele­
mentov. Že sama malomarnost
zaposlenih bi morala skrbeti
podjetja. Ti občasno izgubijo po­
membne natisnjene dokumen­
te, jih pošljejo na napačno loka­
cijo in/ali osebi ali pa celo po ne­
""Ena izmed elegantnejših rešitev, kako poskrbeti za okolje, ki bo omogočilo izpisovanje
dokumentov, zavarovano pred tatvinami podatkov, napadi hekerjev in nepooblaščenimi dostopi, je
uvedba naprednega sistema upravljanja tiskanja, morebiti celo v navezi z dokumentnim sistemom.
rodnosti poskrbijo, da sicer zau­
pni dokumenti mimogrede izgu­
bijo zaupnost. Malomarnosti se je
deloma mogoče upreti sistemsko,
z uvedbo sodobne tiskalniške re­
šitve, ki ne bedi le nad tiskalniški­
mi pravili in vzdrževalce obveš­
ča o času zamenjave potrošnega
materiala, temveč preprečuje
nenadzorovano uporabo tiskal­
nikov in večopravilnih naprav,
obenem pa skrbi za kriptiranje
tiskanih dokumentov in/ali nji­
hovo arhiviranje. Prav pomanj­
kanje nadzora dostopa do tiskal­
niških virov je velika težava manj­
ših kolektivov, čeprav je razme­
roma preprosto rešljiva – ali z ge­
slom ali večnamensko kartico
(že tisto, ki jo uporabljajo za be­
leženje delovnega časa, nakup
prigrizkov na avtomatih, plače­
vanje malice …) za posamezne­
ga zaposlenega.
Napredni sistem
upravljanja tiskanja
Ena izmed elegantnejših reši­
tev, kako poskrbeti za okolje, ki
bo omogočilo izpisovanje doku­
mentov, zavarovano pred tatvi­
nami podatkov, napadi heker­
jev in nepooblaščenimi dosto­
pi, je uvedba naprednega siste­
ma upravljanja tiskanja, morebi­
ti celo v navezi z dokumentnim
sistemom. Podjetja namreč vse
prepogosto iščejo le minimali­
stične rešitve, s katerimi zados­
tijo zahtevam regulative za zašči­
to informacij, le redka med njimi
pa opravijo izračun tveganj izgu­
be ali kraje podatkov. Izdani ra­
čun za izgubo poslovnih part­
nerjev in ugleda je skoraj vedno
večji od prihranka, ustvarjenega
z nakupom (naj)cenejšega tiskal­
nika in potrošnega materiala.
Samsung elektroniko na ogled postavi
Družba Samsung Electronics je na Samsung European Forumu 2015 v Monaku predstavila vizijo pametnejšega življenja, zgrajenega na ekosistemu pametnih
naprav, ki so stalni spremljevalci posameznika tako v digitalnem domu kot pisarni.
Prepriča predvsem poenotena uporabniška izkušnja, saj
lahko večino izdelkov potrošniške elektronike (televizorje, zvočne sisteme in celo fotoaparate) in gospodinjske
aparate upravljamo prek pametnega telefona ali tablice.
V ospredju digitalnega doma
prihodnosti so televizorji, ki s
svojimi razkošnimi diagonala­
mi postajajo absoluten vladar
dnevnih sob, hkrati pa jim vgra­
jena umetna pamet omogoča,
da prevzamejo vlogo večpred­
stavnih podaljškov in celo ra­
čunalnikov. Z namenskimi apli­
kacijami lahko na televizorjih
spremljamo delovanje gospo­
dinjskih aparatov ali pa na ve­
lik zaslon preslikamo vsebine s
pametnega telefona ali tablice.
Vse se vrti okoli visoke
ločljivosti
V svetu televizorjev se letos vse
vrti okoli ultra visoke ločljivosti
4K oziroma UHD. Samsung pa
je svoje prestižne televizorje z le­
tnico 2015 označil kar s kratico
SUHD, s katero želi ponazoriti,
da zmorejo še kaj več. Poleg izje­
mne ločljivosti se lahko pohvali­
ZMOGLJIVA IN VARČNA
ECOSYS TEHNOLOGIJA
""Samsungove pametne televizorje od letos
poganja odprta platforma Tizen.
jo še z izboljšanim kontrastnim
razmerjem in svetilnostjo, na­
tančno reprodukcijo barv in pri­
kazom podrobnosti, kar poskrbi
za preprosto odlično kakovost sli­
ke. Tehnologija uporabe nanokri­
stalov, ki omogočajo natančnej­
še barvne prehode, ne razočara,
nasprotno, možnost prikaza kar
64-krat več barvnih odtenkov od
povprečnega televizorja postre­
že z zelo prepričljivo črno barvo
(pa tudi vsemi drugimi).
Tri družine televizorjev
SUHD
V Sloveniji bo Samsung ponudil
tri družine televizorjev SUHD, in
sicer modele JS9500, JS9000 in
JS8500, diagonale njihovih za­
slonov pa bodo dolge od 48 do
88 palcev (od 122 do 223 centi­
metrov). Od letos pametne tele­
vizorje Samsung poganja odpr­
ta platforma Tizen, ki sicer za­
gotavlja boljšo povezljivost ter
robustnejšo in preprostejšo re­
šitev za razvoj novih aplikacij, a
se zdi, da z njeno rabo Samsung,
ki ima v Evropi občutno največ­
ji delež v prodaji televizorjev, le
kljubuje Googlovi platformi An­
droid TV, ki jo vse hitreje prev­
zemajo njegovi tekmeci.
Ukrivljene zvočne police
za ukrivljene televizorje
Inovacij je bila deležna tudi
reprodukcija zvoka. Novi se­
riji zvočnikov WAM7500 in
WAM6500 znata pošiljati zvok
v vse smeri in tako zagotavlja­
ta odlično akustiko že ob paru
zvočnikov. Kot modni in funk­
cionalni dodatek ukrivljenim te­
levizorjem so v Samsungu razvi­
li še več ukrivljenih zvočnih po­
lic. Prednost novih zvočnikov
je brezžična povezava tako s te­
levizorjem kot s tablicami in pa­
metnimi telefoni, kar uporab­
nikom omogoča še več svobode
pri predvajanju glasbe in dru­
gih vsebin iz različnih prostorov.
Pametni gospodinjski
aparati
Veliko zanimanja strokovne jav­
nosti je na letošnjem Samsung
Forumu požela tudi kolekcija
pametnih gospodinjskih apara­
tov Chef, predvsem hladilnik Ki­
tchen Fit ter nova generacija pe­
čic z intuitivnim upravljanjem
na dotik. Tehnične zanesenjake
so dražile še indukcijske kuhal­
ne plošče z virtualnimi plame­
ni, ki olajšajo prilagajanje tempe­
rature in s tem pripomorejo k us­
pešni kuhi. Za precejšnjo inova­
cijo je poskrbel pralni stroj Sam­
sung WaterWall, ki čisti z vodnim
valom in tako, v nasprotju z obi­
čajnimi pralnimi stroji, doseže in
očisti vse kotičke oblačil.
Z novo serijo naprav ECOSYS smo uspeli vpliv na okolje in skupne stroške lastništva obdržati na
zavidljivo nizki ravni. Pričakujete lahko ne le manj odpadka in nizke stroške vzdrževanja,
temveč tudi manj sitnosti za vas in vaše sodelavce. Navdušile vas bodo tudi številne možnosti
za prilagoditev naprav, ki so opremljene s Kyocerino odprto programsko platformo HyPAS™. Ta
bo poskrbela, da boste napravo prilagodili svojim potrebam. Res je, ponosni smo na našo novo
serijo večopravilnih naprav in veselimo se, da bomo njihove številne koristi lahko delili z vami!
Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si
KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu
KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com
SLO_KYO_AZ_Polaris_129x179_Finance_Type_B.indd 1
13.8.2014 10:07:18
`