OKUSNI PRIDELKI Z DOMAČEGA VRTA

Gredica 2: Mešani posevek paradižnika, zelja, boba, zelene
in endivije • Širina: 1,2 m; dolžina: 3 m
0
20
I PR
OKUSN
IDELK
VR
AČEGA
M
O
D
IZ
TA
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Zelje, zelena
40
PRIMERI GREDIC
Optimalna gredica je široka 120 cm. Dolžina je poljubna. Bodimo
kreativni! Recimo da je povprečna dolžina gredice 3 m. Torej
ima povprečna gredica 3,6 m2. Se pravi, da za 4 družinske člane
(2 odrasla in 2 otroka), ki vsi radi jedo zelenjavo skozi celo leto,
potrebujemo okoli 60 m2 zelenjavnega vrta (otroci so polovična
porcija). To pomeni, da oblikujemo okoli 17 gredic velikosti
1,2 m x 3m. Za začetek pa lahko poskusimo tudi z gredico, veliko 2,25 m x 5 m. In to tako, da v vsako vrsto sledeč MEŠANIM
POSEVKOM posejemo drugo vrtnino.
Gredica 1: Mešani posevek solate korenčka, graha in pora
• Širina: 1,2 m; dolžina: 3 m
0
20
40
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Solata
Korenček
Grah
Por
60
5 cm
25 cm
80
Grah
Por
100
120
cm
Solata
20 cm
Korenček
60
80
100
Zelena, endivija
40 cm
Bob
40 cm
Paradižnik
6 cm
Zelena, zelje
60 cm
Endivija, zelena
120
cm
Potrebujemo vrečko zelja zgodnjega (New Mirodimaru ali Ditmar)
in vrečko zelene (si vzgojimo sadike), vrečko endivije Malan ali
Dečje glave, vrečko boba (100g) in vrečko paradižnika (si vzgojimo sadike). Paradižnik izberemo glede na naš okus.
Setev / presajanje: marca posejemo zelje v dve zunanji vrsti.
V notranjo vrsto posejemo bob. Aprila zelje razredčimo in med
vsako drugo zeljno rastlino presadimo sadiko zelene. Tako, da
bodo imele posamezne zeljne in zelenine rastline dovolj prostora za rast in razvoj. Ko maja poberemo bob, na njegovo mesto
presadimo sadike paradižnika. Julija, ko sproti pobiramo zelje,
na njegovo mesto presajamo sadike endivije, ki smo jo posejali
nekje drugje (in jo tam redčimo). Endivija in zelena nato ostaneta na gredici do pozne jeseni.
l za
izek fižo
OLD – n olj priljubljen
G
R
E
B
jb
FIŽOL stroke je na
rumene d Slovenci
fižol me
Gredica 3: Mešani posevek z visokim fižolom in bučami
• Širina: 1,2 m; dolžina: 3 m
0
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
3 cm
Potrebujemo eno malo vrečko solate (najokusnejša krhkolistna
solata je sorta Unicum), dve mali vrečki korenčka (sorta Nantes
in sorta Kuroda), vrečko pora (lahko prezimna sorta Carentan)
in vrečko graha Mali provansalec (100 g). Pridelali bomo dovolj
krhkolistne solate oziroma ledenke in pora za štiričlansko družino. Solato pojemo sproti (že mlado, ko jo redčimo). Por tudi
jemo sproti. Začnemo ko je velik 30 cm in nadaljujemo do pomladi (odvisno od zime). Če imamo vrt stran od stanovanja, por
oktobra ali novembra izpulimo, operemo, narežemo in zamrznemo. Korenčka na taki gredici ne bo dovolj za štiričlansko
družino, zato si ga obvezno posejemo še na dve gredici. Puliti
ga začnemo od konca avgusta do oktobra in kar ne pojemo
uskladiščimo. Grah imamo za sproti; lahko ga tudi zamrznemo.
Posejemo si ga še na dve dodatni gredici, v kakšnem drugem
mešanem posevku.
Setev: marca posejemo vrstico solate, dve vrstici graha in vrstico solate. Ko solato poberemo, posejemo korenček. Ko poberem ograh, posejemo por.
tljav
A – hrus
KUROD dnega okusa
K
E
Č
N
KORE korenček izre
20
Visok fižol
70 cm
40
60
80
Visok fižol
100
Buče
120
cm
,
vlaknin
je velikookisline),
u
b
e
s
v
soja
min
SOJA – e esencialne a v, predvsem
(vs
eralo porabna
in
v
in
o
m
k
a
in
lj
be
ov
in u
vitamin e zelo okusna ličnih jedeh.
ija. J mnogih raz
lc
a
k
o
k
v
veli
obvezen ven
NDER –
sta
KORIJA v kuhinji; eno ko
v vrtu injo in vsestrans
za vzgo en
uporab
80 cm
Za visok fižol izberemo gredico na robu vrta, tako da nam ne
senči drugih vrtnin. Najbolje na severnem delu vrta. Izberemo
sorto po želji in jo posadimo okoli palic, ki so med seboj oddaljene ca. 70 cm. Fižol posejemo/posadimo v dve vrsti, med njima
naj bo 60 cm. V zadnjo ali prvo vrsto pa posejemo buče, ki se
obilno razraščajo. Za ta prostor zadostujeta dve rastlini (v eni
semenski vrečki buč je okoli 5 semen). Namesto buč si lahko
izberemo tudi bučke, ki rastejo na grmičku (ena vrečka zadostuje).
IZDELKE BLAGOVNE ZNAMKE ROYAL SEEDS V SLOVENIJI TRŽI IN DISTRIBUIRA
Semina d.o.o., Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana-Črnuče
www.semina.si / [email protected]
BAUHAUS Trgovsko podjetje d.o.o., k.d., Kajuhova Ulica 45,
1000 Ljubljana, Telefon: +386 1 54 66 800 / Telefax: +386 1 54 66 803
www.bauhaus.si / [email protected]
Besedilo: Kristina Škrbec, Semina d.o.o. / Oblikovanje: Blaž Grm / Foto in tisk: PHOTO©NOVA-LITO BM, Bologna, Italia
Družinski vrt
SAMOOSKRBA
Poskusimo si sami pridelati čim več zelenjave. Če imamo dovolj zemlje in dovolj časa,
nekaj izkušenj, drznost in ljubezen do vrtnarjenja, nam bo uspelo.
POTREBNA POVRŠINA
Za vzgojo zelenjave za celo leto potrebujemo od 20 do 50 m2
na osebo.
PRIDELKI
Najbolj popularna domača zelenjava: paradižnik, korenček, solata, kumare, čebula, grah, fižol in bučke. Ko planiramo se zavedajmo, da pridelamo okoli 3 kg/m2 korenčka, 4 kg/m2 paradižnika, 4 kg/m2 bučk in 3 kg/m2 visokega fižola.
Mešani posevki - vedno!
Por pozimi
NAČRTNA SETEV
Sejemo tako, da imamo domačo zelenjavo celo leto. Dober načrt
nam omogoča, da pridelamo 2-3 kg zelenjave na m2 na leto.
Vsaka zelenjava ima svoj optimalni mesec za setev, vendar lahko
sejemo SMISELNO kadarkoli kamorkoli. Izkoristimo prostor v
zelenjavnem vrtu in vzgajamo čim več vrtnin skupaj. To imenujemo MEŠANI POSEVKI.
Pomladanski pridelki:
solata, redkvica, solata, grah, zimska solata, motovilec
Poletni pridelki:
paradižnik, paprika, fižol, bučke, kumare, čebula,
Jesenski pridelki:
por, brokoli, cvetača, solata, endivija, radič, zelje
Zimski pridelki:
por, brstični ohrovt, ohrovt, motovilec, radič, endivija
ZELENJAVO TUDI SKLADIŠČIMO/SHRANJUJEMO
Skladiščimo korene oz. gomolje: rdeča pesa, korenček, repa,
koleraba, črna redkev, krompir
Cvetlice in čebele so obvezen
sestavni del vsakega vrta
Bodimo kreativni!
Zamrzujemo: grah, paradižnik, peteršilj, bučke, por, stročji fižol
Vlagamo: kumarice, rdeča pesa, grah, stročji fižol, buče, korenček
Sušimo: zrna stročnic, začimbnice, zelena, paradižnik
Skladiščimo tudi: čebulo, česen
Kisamo: zelje, repa
Zelenjavo tudi sočimo: korenček, rdeča pesa, belušna zelena,
solata.
VZGOJA ZELENJAVE
4 osnovna pravila za vzgojo zelenjave:
UPOŠTEVAMO MEŠANE POSEVKE: čim več vrtnin, zelišč, začimb
in cvetlic naj raste skupaj na gredici; ko poberemo neko zelenjavo takoj posejemo - posadimo drugo.
PAZIMO, DA PRAVILNO IN DOVOLJ GNOJIMO.
TLA MED RASTLINAMI PREKRIVAMO (temu rečemo mulčenje):
na tak način zaviramo rast plevelov, vzdržujemo vlažnost tal,
skrbimo za dobro strukturo tal.
V SUŠI OBVEZNO OBILNO ZALIVAMO – Najboljše je kapljično
namakanje.
Namesto okrasnih rastlin
na terasi uspeva zelenjava
Zelenjavni vrt ob trati
ALTERNATIVNO VRTNARJENJE / VRTNARJENJE V LONCIH
NA BALKONU IN TERASAH
Tako si tudi meščani pridelamo domačo zelenjavo.
Potrebujemo velike lonce ali karkoli kar drži zemljo (tako da se
voda odceja), kvalitetno zemljo, veliko semen in sadik ter seveda
veliko sončno teraso. Redno zalivamo in gnojimo, zelenjavo
opazujemo in za njo skrbimo. ZAGOTOVO BO USPELO. VSA
ZELENJAVA JE PRIMERNA ZA VZGOJO V LONCIH.
DEJSTVA O SAMOOSKRBI
Pridelati čim več zelenjave na domačem vrtu in je čim manj
kupiti je možno! To pa zahteva kar veliko pridelovalno površino
ali vrtiček, dobro planiranje, nekaj izkušenj in seveda čas.
PRIDELEK: 3 kg zelenjave/m2 na leto
POVRŠINA: 20 - 50 m2 na osebo
ČAS: 30 - 40 minut/m2 na leto
DENAR: 2 - 3 EUR/m2 na leto
Urejen zelenjavni vrt
`