Bilten 2011! - PD Dravograd

.………………………………………………………………………………….
GLASILU NA POT
Davorka Lamut : SVOBODEN DAN
Noč je bila tiha in mirna,
rahel vetrič preganja soparo poletne noči.
Spočito jutro mi objame srce,
odločim se…in grem.
Prečim zelene poletne gozdove,
objemam mehkobne travnike.
Dehteče cvetlice mi božajo dušo,
oči počivajo na oddaljenih vrhovih.
Sonce mi kaže čas, žejo mi gasi studenec.
Dan preživim na planini.
Tu sem svobodna !
Iskreno si ţelim, da bi vas tale pesmica nagovorila in si boste tudi letos
privoščili, da vam cvetlice, mehkoba trav, vetrič, zanesljiva sivina skal,
modrina neba…čim večkrat poboţajo dušo !
Vabim vas na steze, poti, uhojene gazi, nedotaknjeno belino…, na griče ,
holme, gore…, do jezer, rek, potokov, slapov…, med planince, zveste
občudovalce in učence narave, nepopravljive patriote !
Joţica Heber, predsednica PD
NAJ BO VSAK KORAK VAREN,
NAJ BO VSAK VZPON USPEŠEN,
NAJ BO VSAKO DRUŢENJE VESELO.
………………………………….
1
………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
PREDSTAVITEV PLANINSKEGA DRUŠTVA
Naslov:
Planinsko društvo Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd
Elektronska pošta:
[email protected]
Spletna stran:
www.pddravograd.com
Število članov (v letu 2010):
267 članov PZS
Odseki:




Mladinski odsek
Vodniški odsek
Gospodarski odsek
Odsek za planinske poti
Planinske skupine:




Vrtec Dravograd
Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd
Osnovna šola Šentjanţ
Društvo upokojencev Dravograd
Planinski dom:
Planinski dom Košenjak
Goriški vrh 2a,
2370 Dravograd
Tel.: 02 878 35 04
Društveni prostori:
Krajevna skupnost Dravograd
Uradne ure:
Vsak ponedeljek od 18. do 19. ure
………………………………….
2
……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
VODNIKI PD DRAVOGRAD
Priimek, ime, naslov
Kategorija
Telefon
Epšek Marjan, Črneče 41, Dravograd
[email protected]
A, B, D
02 872 04 63
031 316 392
Heber Andrej, Trg 4.julija 66, Dravograd
[email protected]
A, B*
02 872 01 03
041 610 440
Heber Joţica, Trg 4.julija 66, Dravograd
[email protected]
A, B
02 872 01 03
040 296 140
Kadiš Franc, Dobrova 2b, Dravograd
[email protected]
A, B, C, D, G
Inštruktor PV
02 878 49 28
041 654 499
Kotnik Ivana, Dobrova 2a, Dravograd
[email protected]
A, B, D, G
02 871 02 90
051 315 963
Kotnik Jaka, Gozdna ulica 57, Hoče
[email protected]
A, B, C*, D,
G
Inštruktor PV
05 993 68 71
041 332 884
Kotnik Maksimiljan, Dobrova 2a,
Dravograd
[email protected]
A, B, D, G
02 871 02 90
031 393 319
Krajnik Zdenka, Dobja vas 178a,
Ravne na Koroškem
[email protected]
A
02 822 10 47
031 820 190
Ozimic Nina, Grčna 18,
Nova Gorica
[email protected]
A, B, D
041 815 881
Roţič Zoran, Dobja vas 178a,
Ravne na Koroškem
[email protected]
A
02 822 10 47
031 618 016
Petek Mateja, Samostanska u.2
Radlje ob Dravi
[email protected]
A
051 390 805
Opomba: * pripravnik / pripravnica za označeno kategorijo
………………………………….
3
………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
PROGRAM IZLETOV IN AKTIVNOSTI V LETU 2011
2011
Tura
Vodnik
2.1.
Novoletni pohod na Košenjak
Marjan EPŠEK
29.1.
Dobrač – turni smuk in pohod
Franc KADIŠ
6.3.
Pohod na Košenjak ob dnevu ţena
Zoran ROŢIČ
19.3.
Gmeineck – turni smuk
Franc KADIŠ
27.3.
Po Kosovelovi poti
Joţica HEBER
2.4.
Setiče pri Selah
Franc KADIŠ
16.4.
Završe iz Mislinje (skupaj z OŠ)
Ivana, Milan KOTNIK
1.5.
Prvomajski pohod na Košenjak
Marjan EPŠEK
14.5.
Lovrenc pri Rimskih toplicah
Joţica HEBER
21.5.
Uršlja gora
Šentjanţ
Mentorice OŠ
Januar
Marec
April
Maj
-
OŠ Dravograd in
Junij
4.6.
Sneţnik
Jaka KOTNIK
18.6.
Goli vrh nad Jezerskim
Ivana, Milan KOTNIK
2.7.
Špik – Hude police
Joţica HEBER
9.in 10.7.
Čez Pohorje
Ivana, Milan KOTNIK
30.7.
Zagorevc (pri B.Grintavcu)
Franc KADIŠ
Hafner
Franc KADIŠ
10.9.
Mala Peca – OŠ Šentjanţ
Zdenka Krajnik
Zoran Roţič
17.9.
Srečanje koroških planincev
Julij
Avgust
13.in14.8.
September
………………………………….
4
……………………………….....
in
.………………………………………………………………………………….
Kobariški Stol
Ivana, Milan KOTNIK
8.10.
Krofička
Franc KADIŠ
15.10.
Gozdna učna pot Kremţarica
Zdenka Krajnik
Zoran Roţič
22.10.
Čaven
Nina Ozimic
Izlet v neznano
Joţica HEBER
24.9.
Oktober
in
November
13.11.
Tradicionalni pohodi v organizaciji PD MDO Koroške
8.2.
Zimski pohod na Črni vrh
PD Mislinja
12.2.
Zimski pohod na Peco
PD Meţica
26.2.
Pohod po Šisernikovi poti
PD Slovenj Gradec
17.12
Čez goro k očetu
PD Ravne
DOBRAČ
Datum: 29. januar 2011
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS), lahka zimska tura (LZT)
Skupaj hoje: 3 ure
Prevoz: Z osebnimi vozili, v primeru večjega števila prijav, bo prevoz
organiziran.
Opis ture:
Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Ima dva
vrhova, vzhodni in zahodni vrh, ki sta visoka 2166 m. Na zahodnem vrhu
stoji kriţ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Na vzhodnem
vrhu je druga cerkev, ki slovi kot najvišja cerkev v Evropi.
Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma je planinski dom in 160 m
visok televizijski stolp, ki je viden ţe od daleč. Tura bo sankaško obarvana,
če le bo dovolj snega.
………………………………….
5
………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
GMEINECK 2592 M
Datum: 19. marec 2011
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS), lahka zimska tura (LZT)
Skupaj hoje: 7 ure
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Gmeineck, visok 2592 m, je predvsem turno smučarski vrh nad Spittalom,
ki doţivi največji obisk pozimi, čeprav nanj vodi tudi označena pot. Mi ga
bomo v primeru ugodnih sneţnih razmer s turnimi smučmi poskusili osvojiti
iz vasice Lendorf. Tura pa se lahko zaradi pomanjkanja snega spremeni
tudi v pohodno.
KOSOVELOVA POT
Datum: 27. marec 2011
Prijave: Joţica Heber, 040 296 140
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 4 ure
Prevoz: Večji kombi
Opis ture:
Pot od Seţane do Tomaja bomo prehodili skupaj z organizatorji pohodaseţanskimi planinci. Seveda bomo videli veliko lepega in izvedeli marsikaj
zanimivega. Vseskozi pa nas bo spremljal spomin na velikega pesnika
Srečka Kosovela, ki počiva v Tomaju.
SETIČE 1922 M
Datum: 2. april 2011
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 6 do 7 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Setiče, ali kot pravijo domačini Z'če, je razgledna gora na avstrijski strani
Karavank. Visoka je 1922 m, z vrha pa je lep razgled proti severnemu
ostenju Košute ter Kamniškim in Savinjskim Alpam. Naše izhodišče bo
vasica Sele, kjer se še sliši slovenska beseda.
………………………………….
6
……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
ZAVRŠE IZ MISLINJE
Datum: 16. april 2011
Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 4 ure
Prevoz: Kombi
Opis ture:
S hojo bomo pričeli na AP Mislinja, nadaljevali ob kolesarski stezi do
Vovkarij, se povzpeli na Črepič (798 m) ter nadaljevali po grebenu do
Fričevega vrha (881 m). Spustimo se na lokalno cesto in se sprehodimo do
Završ. To je slikovita vasica nad Mislinjo, s cerkvico Sv. Rupert in osnovno
šolo. Vračamo se čez Šentvid v Mislinjo.
LOVRENC PRI RIMSKIH TOPLICAH
Datum: 14. maj 2011
Prijave: Joţica Heber, 040 296 140
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 3 ure
Prevoz: Večji kombi
Opis ture:
Sprehajali se bomo po strmalih nad levim bregom Savinje in Save, vse na
višini pod 1000 m. Upam, da bo sredina maja ravno pravi čas, da se bomo
na travnikih Liscinega soseda nauţili modrine svišča, po domače encijana.
SNEŢNIK 1796 M
Datum: 4. junij 2011
Prijave: Jaka Kotnik, 041 332 884 ali [email protected]
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 3 ure
Prevoz: Osebni avto
Opis ture:
Izlet je namenjen predvsem predšolskim otrokom, najmlajšim članom
našega planinskega društva. Skupaj z njihovimi starši se bomo sprehodili
preko malega Sneţnika po lepi grebenski razgledni poti do Velikega
Sneţnika. Z vrha Sneţnika se bomo predali lepim pogledom na Gorski
………………………………….
7
………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
Kotar, Istro ter na Slovenski strani prostranim gozdovom Notranjske,
Kamniškim Alpam, Julijskim alpam,… Seveda pa so na pohod vabljeni tudi
vsi ostali planinci, ki so prvi šolski dan ţe imeli..
GOLI VRH NAD JEZERSKIM 1787 M
Datum: 18. junij 2011
Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 4 ure
Prevoz: Kombi ali osebni avtomobili
Opis ture:
Na Goli vrh, ki je ob poti na Veliko Babo se podamo iz Zgornjega
Jezerskega. Po uri in četrt se odpočijemo na Jenkovi planini. Do vrha še 45
minut hoje ob drţavni meji. Z vrha lep razgled proti jugu na Grintovec in
Kočne, na sever po avstrijski koroški.
ŠPIK HUDE POLICE 2420 M
Datum: 2. julij 2011
Prijave: Joţica Heber, 040 296 140
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 4 do 6 ur
Prevoz: Večji kombi
Opis ture:
Lahko dostopna, sijajno razgledna gora v zahodnih Julijcih ne izgleda z
juţne strani »niti špikasta niti huda, še poličasta ne » , piše v vodniku.
Zloţna in varna planinska pot pelje s pastirske planine Pecol (1517m).
Občudovali bomo razglede, cvetja, svizce, kozoroge…
ČEZ POHORJE
Datum: 9. in 10. julij 2011
Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: dva dni
………………………………….
8
……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
Opis ture:
Pohorje bomo prehodili po klasični poti, od vzhoda proti zahodu. Startali
bomo na zgornji postaji gondole in se prvi dan sprehodili čez Klopni vrh do
Rogle. Drugi dan bomo nadaljevali čez Lovrenška jezera, mimo Ribniške
koče, Črnega vrha in se spustili v Mislinjo.
ZAGORELEC 2090 M
Datum: 30. julij 2011
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 8 do 9 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Zagorelec, visok 2090 m, je kot sosed bolj mogočnega Bavškega
Grintavca neopazen in zapostavljen. Zadnja leta pa postaja v
kombinaciji s Šmihelovcem dokaj pogosta gorniška tura. Naše
izhodišče bo dolina Bavšica, vzpenjali se bomo po neoznačeni lovski
poti in brezpotju, sestopili pa čez Kanski preval nazaj v Bavšico.
HAFNER 3076 M
Datum: 13. in 14. avgust 2011
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 12 do 13 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Hafner je s 3076 m najvišji vrh gorske skupine Hafner gruppe. Z vrha je lep
pogled po omenjeni skupini ter bliţnjih vrhovih v skupini Ankogel in
Reisseck
gruppe. Izhodišče ture je na koncu gorske ceste Malta
Hochalmstrasse. Izlet bo dvodneven s prenočevanjem v Kattowitzer hütte.
KOBARIŠKI STOL
Datum: 24. september 2011
Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963
………………………………….
9
………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 5 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Kobariški Stol je ozka in razpotegnjena gora z vrhom na 1673 metrih in se
nahaja v Posočju. Vzpon bomo začeli v Breginju, najbolj zahodno leţeči
vasi ob slovensko – italijanski meji, poznani po hudem potresu leta 1976. Z
vrha gore je lep razgled na kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, Krnsko
pogorje, Matajur, vse do Jadranskega morja.
GREBEN OD STRELOVCA DO KROFIČKE
Datum: 8. oktober 2011
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 6 do 7 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Greben od Strelovca preko Ut do Krofičke je pravi lepotec med grebeni.
Razteza se nad Robanovim kotom z ene strani in Logarsko dolino z druge.
Naše prečenje bo od Ut po grebenu do vrha Krofičke. Sestopili bomo po
varovani poti z vrha Krofičke do Koče na Klemenči jami.
ČAVEN
Datum: 22. oktober 2011
Prijave: Nina Ozimic, 041 815 881
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 5 do 6 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Iz Lokavca (195m) se bomo podali proti vrhu, ki sicer zgleda zelo blizu,
vendar po sami višinski razliki se izkaţe za kar oddaljenega. Na svoji levi
strani bomo nekaj časa opazovali plaz Slano Blato nato pa zagrizli v strma
pobočja pod Čavnom. Nekje po treh urah hoje bomo prispeli do koče
Antona Bavčarja na Čavnu od koder se odpira čudovit razgled na Vipavsko
dolino. Sestop po isti poti.
………………………………….
10 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
IZLET V NEZNANO
Datum: 13. november 2011
Prijave: Joţica Heber, 040 296 140
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: ?
Prevoz: Večji kombi
Opis ture:
Na to potepanje se bomo odpravili v 2. polovici novembra. Razkrijem vam
le, da voţnje ne bo veliko ,okrog 50 km v eno smer. Srečali se bomo z
znamenitostmi vseh vrst v eni izmed 12. koroških občin. Več namigov pa
novembra v razpisu.
NA PLANINCAH
Na planincah luštno je,
tam gori roţice cvete.
Zelena barva, pisan cvet,
sonček zlat in petje ptic.
Na planincah luštno je,
tam gori roţice cvete.
Tam gori deklica skaklja
in se s svojim psičkom igra.
Na trati je metulj,
ki roţice vohlja,
za njim pa je čebela,
ki je pravkar priletela,
za med nabira cvetni prah.
Na planincah luštno je,
tam gori roţice cvete.
Julija Štumberger, 5.r., OŠ Šentjanţ
………………………………….
11 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
JOŢICA HEBER – prejemnica priznanja OVO pri MDO Koroške
Tradicionalno srečanje vodnikov Koroške, ki je
vedno zadnji petek v mesecu novembru, je
tudi priloţnost, da se aktivnim vodnikom podeli
priznanja Območnega vodniškega odbora.
Priznanja
se
podeljujejo
posameznim
vodnikom, članom planinskih društev, za
dolgoletno uspešno delo v vodniškem odseku,
za delo z mladimi na področju vzgoje in
izobraţevanja in večje varnosti v gorah, za
razvijanje mednarodnega sodelovanja na
področju vodništva, za izjemne doseţke na
področju vodništva, za publicistično delo, za
večletno organizacijo planinskih izletov in
srečanj.
Na zadnjem, 17. srečanju vodnikov, ki se je dogajalo pri Ţoharju nad
Radljami ob Dravi, je najvišje priznanje Zahvalno listino prejela naša
vodnica, predsednica PD Dravograd gospa Joţica Heber za več kot 20
letno uspešno delo v vodniškem odseku in organizaciji izletov ter delu z
mladimi planinci.
Joţica Heber je planinski vodnik ţe od leta 1989, ko je pridobila kategoriji A
in B, v letu 2000 pa je opravila še tečaj za vodenje v sneţnih razmerah. V
vseh teh dvajsetih letih je kot izredno aktivna vodnica uspešno vodila
mnoge planince po planinskih poteh širom Slovenije, predvsem po
sredogorju,
kjer
pozna mnoge skrite
kotičke. Njeni izleti
so vedno zanimivi
in prijetni, ker jim
poleg rekreacijske
doda še kulturno
noto. Vsak njen
pohod je načrtovan
tako, da se dotakne
neke
kulturno
zgodovinske
znamenitosti.
Zaradi tega so njeni
izleti
v
društvu
vedno najbolj številčni in atraktivni predvsem za starejšo populacijo.
………………………………….
12 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
Aktivna je tudi pri izobraţevanju mladih planincev, prva pomoč je njena
tema na vseh planinskih šolah in taborih. Čeprav ima sedaj kot
predsednica PD Dravograd veliko dela z vodenjem društva, ostaja vodenje
planincev po planinskih poteh njena najljubša aktivnost.
Ivana Kotnik
Načelnica Vodniškega odseka
MAKSIMILJAN KOTNIK – prejemnik Knafeljčevega priznanja
Član našega društva prejema Knafeljčevo priznanje iz rok Igorja Mlakarja,
načelnika za planinske poti pri PZS, v ozadju podpredsednik PZ Slovenije
Tone Tomše
………………………………….
13 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
PLANINSKI IZLET K ANDREJNIKU
Neko popoldne smo se pred šolo zbrali učenci, ki obiskujemo planinski
kroţek. Bila je kar pisana druščina: mi otroci, mame, očetje, babice, dedki
in učiteljice. Ko nas je bilo ţe veliko, smo se pogovarjali, kam bi šli na
naslednji pohod.
In odkorakali smo izpred šole. Nekaj časa smo hodili po strmem, temnem
gozdu in končno smo prišli na svetlo. Prvi počitek smo imeli pri razvalinah
starega gradu. Fantje so seveda plezali, punce pa smo ţe malo sopihale
od utrujenosti. Videli smo tudi urno veverico, ki je plezala po drevju. In ţe
smo se pognali v hrib. Pred
drugim počitkom so nas na
kmetiji pozdravile krave, ki so
ţe nestrpno mukale in čakale,
da nas vidijo. Pred gozdom, ki
se je zdel zelo dolg in temen,
smo imeli drugi počitek. Pot
se je nadaljevala po gozdu in
nas
vodila
vse
do
makadamske ceste. Ţe smo
videli kmetijo, na katero smo
bili namenjeni. Na kmetiji so
imeli zelo veliko ţivali. To so:
lame, vietnamske svinje, tri pse, ovce, koze, konje, muco, osle, … Igrali
smo se igre z ţogo, lovljenje in še kaj drugega. Pomalicali smo in se počasi
odpravili. Nazaj smo bili zelo hitri. S sošolko sva hodili bolj zadaj. Na koncu
smo naredili še skupinsko fotografijo in se poslovili.
Bilo je zanimivo, lepo in prijetno.
Iva Brečko, 4.a
Planinska skupina OŠ Dravograd
Radoveden planinec ga ima,
da z gore na goro vidi.
( daljnogled )
Kako se imenuje bela roţa vrh
planin?
( planika )
………………………………….
Na vrhu gore stoji cerkev.
Katera gora je to?
( Uršlja gora )
Veronika Zajamšek, 5.razred,
OŠ Šentjanţ
14 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
LIBELIČE IN UČNA POT VELIKA UHARICA
Gremo v Libeliče na izlet,
učiteljica hoče red,
a eden je ne posluša,
in pobegniti poskuša.
Petošolec poreden je za tri,
in se mu naprej mudi.
Planince prehiteva
in si pesmico prepeva.
Ko muzej si ogledujemo,
si pamet nakupujemo.
Ko je malica na vrsti,
nas srbijo prsti,
saj lačni smo za tri
in se nam jest mudi.
Po gozdu hitimo,
in se o naravi učimo.
Ko prišli smo do gabra ţelja,
smo se spomnili, da vsak ţeljo ima.
Vsi smo si eno ţeljo zaţeleli
in naprej odhiteli.
Videli smo naravo,
pa pašnike in kravo.
In tudi kostnico grozno,
zdaj bilo je ţe zelo pozno.
A izlet se je prehitro končal
in nam je bilo zelo ţal.
Imeli smo se fino,
Boljše, kot če bi šli v kino.
V naravi je lepo,
saj se imamo fajn zelo.
Ţiga Kreft, 5. razred,
Planinska skupina OŠ Šentjanţ pri Dravogradu
………………………………….
15 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
LEPOTE LOGARSKE DOLINE
Vsako leto se zelo veselim toplih poletnih dni in seveda počitnic, saj
neizmerno rad hodim v gore. V gorah sem doţivel veliko lepih trenutkov, ki
se jih zelo rad spominjam, še posebej takrat, ko ne morem v hribe. Tudi
letos komaj čakam na poletje, ko bom zopet lahko skupaj s starši pobegnil
v gore.
V lanskih počitnicah sem si lahko za
pridno delo v šoli izbral planinsko
potepanje. S starši in sestro Anjo smo
preţiveli vikend v Logarski dolini in si
ogledali njene lepote. Prvi dan smo se
odpravili do slapa Rinka in se povzpeli na
Okrešelj. V lepem vremenu smo lahko
občudovali
Ojstrico,
Skuto,
Brano,
Grintavec in Rinke. Svojo lakoto pa
potešili s skodelico kislega mleka in jabolčnim zavitkom v Frischaufovem
domu. Pot navzdol je bila zaradi drsečega kamenja nevarnejša kot
navzgor.
Naslednji dan smo se prebudili v čudovito jutro. Iz postelje kmečke hiše
Ojstrica sem se spogledoval z obsijanimi vrhovi. S polnim nahrbtnikom smo
se odpravili na Klemenčo jamo. Pot je bila naporna, saj se je vzpenjala po
serpentinastem strmem pobočju. Proti koncu poti smo se lahko odţejali pri
hladnem studencu, ki nas je nagovoril z napisom:«Studenček tukaj
ţuborim, tebi postreči si ţelim.« Pred kočo na Klemenči jami pa smo lahko
svojo skrito ţeljo zaupali zvonu ţelja. Moja ţelja je bila, da bi lahko ţe v
naslednjih počitnicah stopil na Triglav.
Zadnji dan našega potepanja po Logarski dolini smo zavili še v Robanov
kot. Po sprehajalni poti smo se podali
do planšarije pod Ojstrico. Z očetom sva
se povzpela do slapa, kjer sva se lahko
še v snegu kepala sredi vročega poletja.
Polni lepih vtisov smo zapustili lepo
dolino Kamniško-Savinjskih Alp.
Kmalu bo pomlad in za njo poletje, ko se
bomo zopet podali v gore. Letos bodo na
vrsti zagotovo Julijske Alpe.
Pot v Robanov kot
Ţan Onuk, 8.razred
Planinska skupina OŠ Šentjanţ pri Dravogradu
………………………………….
16 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
PLANINSKI IZLET
Na planinski izlet smo odšli
v soboto. Šli smo na Sv.
Danijel. Zraven mene sta
šla še bica Mojca in ata.
Zraven smo imeli palice in
nahrbtnike. Na skali smo si
pogledali Dravograd. Imeli
smo malico. Videli smo
konjičke. Šli smo k cerkvi.
Tam smo se slikali. Ko smo
se vračali, nam je pot
prekriţal konj. Dali smo mu
hrano. Konj je ostal tam, mi
smo šli naprej. Domov smo
prišli utrujeni.
Luka Mozgan
Planinska skupina OŠ Dravograd
S planinskim kroţkom smo se odpravili na pohod. S prijatelji smo se zbrali
pred šolo. S sabo smo imeli nahrbtnike polne dobrot. Odpravili smo se na
pot. Hodili smo po gozdu. Videli smo različne ţivali. Po malici in igri smo
odšli nazaj. Po pohodu sem bil utrujen, a bilo mi je lepo. Še večkrat se bom
pridruţil planincem.
Jaka Kupljen, 2.a
(narekoval Jaka, pisala mami)
Na gori čepijo in
kljunčke v dolino molijo.
(ptice)
Na njej je trava
polna ptic,
pisana pa je zaradi
nešteto cvetlic.
(planina)
………………………………….
Ko zima pobeli hrib,
tja rad zaide …
(smučar)
Julija Štumberger, 5.r.,
OŠ Šentjanţ
17 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
POHOD NA NAVRŠKI VRH
Zjutraj smo se zbrali pred trgovino Mercator na Ravnah na Koroškem.
Zbralo se nas je kar veliko učencev, nekateri so s seboj pripeljali tudi
starše. Oprezal sem naokrog, da bi v mnoţici ugledal kakšnega prijatelja.
Čez nekaj časa je prišel moj sošolec Ţiga s svojim bratom in sestro.
Ko smo bili vsi, nas je učiteljica Zdenka preštela, postavila v vrsto in
odpravili smo se na pot proti našemu cilju. Z Ţigom sva si hojo popestrila z
zanimivim pogovorom. Prvo počivališče je bila kmetija Nadvar, kjer smo
pojedli malico in se napili sladkega mošta. Poboţali smo muce in se
odpravili naprej. Hodili smo po cesti in po gozdnih poteh. Kar dolgo je
trajalo,
da smo
končno ugledali vrh,
kjer
je
postavljen
spomenik.
Pri
spomeniku
smo
pojedli sladkarije in se
napili, nato pa smo bili
krščeni
z
vrvjo.
Naredili smo še par
gasilskih slik, nato pa
smo
se
počasi
odpravili po
hribu
navzdol. Nekateri smo
hodili
kar
precej
spredaj, zato smo se
morali
ustaviti
in
počakati na druge. Počakali smo pod velikim drevesom, kjer je bila hladna
senca, saj je sonce kar lepo pripekalo. Ko so nas ostali dohiteli, smo se
odpravili po gozdu navzdol, kjer smo našli skakalnice za motorje. Za fante
je bilo to zelo zanimivo. Po progah za motoriste smo kot pravi motoristi
tekali in skakali. Bilo je super, ampak je prehitro minilo. Ob koncu poti smo
šli mimo ograje, za katero smo lahko opazovali domače ţivali.
Izlet se je počasi zaključeval, saj smo na daleč ţe videli našo izhodiščno
točko, kjer smo se poslovili in odpravili domov. Lep sončen dan nam je ta
izlet še toliko bolj polepšal.
Aljaţ Sešel, 5. razred,
Planinska skupina OŠ Šentjanţ
………………………………….
18 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
POHOD NA NAVRŠKI VRH
Moj prvi izlet, ki sem ga prestala kot prava planinka s planinsko izkaznico,
je bil pohod na Navrški vrh. Zbrali smo se v soboto ob 10. uri zjutraj v Dobji
vasi na Ravnah na Koroškem. Nahrbtnik, v katerega mi je mama pripravila
malico, topel čaj ter rezervna oblačila, je bil zame pomembna oprema pri
vzponu. Povzpeli smo se po cesti navzgor do gozda. Gozd je bil obarvan v
čudovite jesenske odtenke. Zrak je bil čist in sveţ in sprva me je nekoliko
zeblo, vendar
sem se na poti
ogrela.
Hodili
smo po gozdni
cesti, ki je bila
blatna. Prispeli
smo do kmetije
Nadvar in si
malo odpočili.
Pili smo domači
mošt, ki nam
ga je postregla
prijazna gospa
Mojca iz hiše.
Tukaj
je
učiteljica
Zdenka meni in
še nekaterim drugim podarila planinsko izkaznico. Okrepčali smo se in
nadaljevali pot do Navrškega vrha. Ogledali smo si spomenik. Tisti, ki so
bili na Navrškem vrhu prvič, pa so jih dobili po »riti«. Tudi jaz sem bila ena
izmed njih. Med povratkom smo se veliko pogovarjali, zato mi je pot hitro
minila saj smo ţe po dveh urah pohoda prispeli na Prevalje. Biti član
planinskega kroţka je lepo, saj preţiviš veliko časa z gibanjem na zraku,
poleg tega pa se druţiš in spoznavaš prijatelje ter odkrivaš naravo.
Ana Hribernik, 5. razred
Planinska skupina OŠ Šentjanţ pri Dravogradu
………………………………….
19 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
POHOD NA SORIŠKO PLANINO
Junija lani, malo pred
počitnicami smo člani
planinskega
kroţka
dobili vabilo na izlet na
Soriško Planino. Odločili
smo se, da gremo ata,
babica, sestrica Naja in
jaz. Ţe zgodaj zjutraj
smo se zbrali pri občini
in počakali avtobus.
Dolgo smo se vozili in
imeli
dva
kratka
postanka. Avtobus nas
je odloţil pod vznoţjem
planine.
Vzeli
smo
nahrbtnike, vodička nas je razdelila in pot se je začela. Dan je bil lep,
sončen, le veter je rahlo pihal. Veliko smo hodili in si ogledali podzemne
rove. Bili so zelo veliki in zanimivi, saj so jih zgradili med prvo svetovno
vojno. Na vrhu je bil velik podzemni bunker z kupolo, kjer smo se tudi
slikali. Nazaj grede smo videli ovce. Med potjo smo se igrali besedne igre,
da je čas hitreje minil. Na koči smo malicali, nato pa smo se odpravili proti
avtobusu. Vsi smo bili utrujeni, zato smo ţe del poti po avtobusu spali.
Izlet je bil lep in se ga bom vedno rad spominjal, ko bom gledal slike.
Aljoša Paradiţ, 4.a
Planinska skupina OŠ Dravograd
Katera bica jih ima več?
(vnukov)
………………………………….
20 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
ZANIMIVA PREDAVANJA ZA MLADE PLANINCE
V naše kraje so prišli lepi sončni dnevi. V tem času pa so nas obiskali tudi
štirje planinci in gorski reševalec, ki so nam dali veliko napotkov za
nadaljnje izlete na planine in v gore, ki so za nas, planince drugi dom.
Planinci so nam razloţili vse stvari na štirih različnih predavanjih, ki smo jih
lepo preţiveli v knjiţnici šole. Govorili so o reševalni in planinski opremi,
kdaj je primerno vreme za v gore, nam povedali svoje izkušnje in zgodbe
drugih, ki so bili ponesrečeni.
Učiteljice Mateja Petek, Franja Šmon Drevenšek in Blanka Vrhovnik pa so
nas spodbujale pri sodelovanju in nam na prvem predavanju pokazale
slike z njihovega izleta. Ta predavanja so nas veliko naučila in nam dodala
še veliko neodkritega planinskega znanja. Bilo je zares lepo.
Ţiva Poberţnik, 5.c
Planinska skupina OŠ Dravograd
Tja hodijo planinci z nahrbtniki,
hodijo v skupinah in po potkah.
(planine)
Zeleno kapo nosi,
rjavo telo ima,
je v zemljo zakopano
in korenine ima.
(drevo)
Barvajo jo z rdečimi
in belimi čopiči
na drevesa ob poteh,
ima obliko kroga
in planince pravilno vodi po poteh.
(markacija)
Ţana Prasnic, 5.r.,
OŠ Šentjanţ
………………………………….
21 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
………………………………….
22 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
………………………………….
23 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
PO POTI DOMAČIH OBRTI
Lani spomladi se je planinski kroţek na OŠ Šentjanţ pri Dravogradu
udeleţil pohoda po Kulturno-etnološki poti po Šmartnem pri Slovenj
Gradcu, Golavabuki in Legnu.
Šmartno sodi med najstarejše kraje v Mislinjski dolini, prva znana omemba
sega v leto 1106. Osnovna tema poti je spoznavanje tradicionalnih poti,
značilnih za podeţelje. Zaradi zanimive in ugodne lege kraja ob reki Mislinji
so ljudje v preteklosti razvijali različne obrtne dejavnosti, kot so mlinarstvo
in ţagarstvo, kovaštvo, furmanstvo ipd.
Ob deveti uri zjutraj smo se zbrali na parkirnem prostoru pred cerkvijo Sv.
Martina v Šmartnem. Ţupnija je omenjena 980 -1042,1106. Ţupnijska
cerkev je bila zidana 850,13. stol. Sedanja cerkev je posvečena 23.6.1913.
Pot nas je vodila od
cerkvice v smeri proti
Tomaški vasi. Bilo je
prelepo jesensko jutro.
Sonce je ravno začelo
sušiti roso na travi, ko
smo se ţe ustavili na
razpotju, kjer smo si
ogledali
kapelico
Sv.
Florijana. Nadaljevali smo
pot
proti
Herčevemu
mlinu. Ob poti smo si
ogledali še spomenik v
spomin
na
padlo
domačinko-partizansko
kurirko Lenčko, ki jo je ubil okupator v 2. svetovni vojni. Povedali so nam
zgodbo o Lenčki. Lenčka Marzelova je bila pogumna aktivistka in kurirka
med narodnoosvobodilnim bojem. 1. maja 1944 je Lenčka prevzela pismo
za partizane. Nemški vojaki so jo ujeli in ji hoteli s silo iztrgati pismo. Toda
Lenčka je bila neustrašna in iznajdljiva. Pismo, ki ji ga je vzel nemški
vojak, je bliskovito iztrgala iz njegovih rok, ga stlačila v usta in pogoltnila.
Ko so jo zvezano peljali proti domu, se je pri reki Mislinji odločila za beg.
Sovraţnik je pomeril z brzostrelko in jo smrtno zadel. Po vsej dolini je tiste
dni segel glas o mladem junaškem dekletu, kurirki Lenčki.
Prišli smo do Herčevega mlina, kjer smo si lahko v ţivo ogledali, kako so v
starih časih naši dedje mleli ţito in pridobivali moko za peko kruha. Vsi smo
si lahko ogledali notranjost delujočega mlina ter v roko prijeli sveţe zmleto
ţito. Pri mlinu so nas lepo pričakali ter nas presenetili z nenavadno
dobrodošlico ţenskega pevskega zbora, ki nam je zapel. Po poslušanju
………………………………….
24 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
pesmi so nam pokazali še staro ţago, ki je delovala na vodni pogon, ter
nam opisali način ţaganja hlodov. Ogledali smo si sobico delavca na ţagi,
ki je opremljena tako, kot je bila v starih časih.
Po ogledu vsega tega smo se odpravili naprej proti Legnu. Tam smo si
lahko ogledali cerkev Sv. Jurija, ki je kulturni spomenik. Je značilna
predstavnica “koroškega tipa” romanskih cerkva. Cerkvico smo si ţal lahko
ogledali samo od zunaj, ker ni bila odklenjena. Pot smo nadaljevali proti
Legnu, kjer smo se na eni izmed kmetij malce okrepčali. Poskusili smo
domače »grumpe«, kruh, potico, domače salame. Vse je bilo zelo okusno.
Starši pa so lahko poskusili še domač jabolčnik.
Naša naslednja postaja je bila kovačija Strmčnik na Legnu, kjer še vedno
kujejo orodja za domačo rabo ter podkvice. Gospodar nam je razloţil
zgodovino kovaštva ter nam pokazal, kako se kuje. Bilo je zelo zanimivo,
saj smo kaj takega prvič videli. Tam smo lahko kupili tudi posamezne kose
orodja, če smo ţeleli. Po ogledu kovačije smo se odpravili nazaj proti
Šmartnem. Ob poti smo opazili hišo, kjer so imeli neverjetno veliko starin.
Ob prihodu nazaj v Šmartno, smo bili vsi prijetno utrujeni in polni lepih
vtisov s prijetnega jesenskega pohoda. Veseli smo, da se lahko tudi starši
skupaj z otroki udeleţimo pohodov in se kaj novega naučimo.
Marjetka Sevčnikar, mama Gregorja in Petra,
članov planinskega kroţka OŠ Šentjanţ pri
Dravogradu
SPOMLADANSKO POTEPANJE PO KORZIKI
Letošnjo
spomlad
sva
pobegnila na Korziko. Prvotna
ţelja je bila prehoditi eno
najbolj
znanih
evropskih
pešpoti GR 20, ki preči
praktično celoten otok. Zaradi
nezmoţnosti
koriščenja
dopusta v toplejših mesecih in
zaradi v juniju še vedno
zasneţenih hribov to ni bilo
izvedljivo. Ideja, ki je sicer
padla v vodo je kmalu rodila
novo: na koncu sva se na
………………………………….
25 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
Korziko odpeljala z avtom v katerem poleg pohodniške opreme seveda ni
manjkala plezalna. Zaključek je bil: »plezalni dopust na Korziki«.
Začetek junija je za obisk visokih hribov na otoku še morda malo
prezgodnji, ker zna biti ponekod še dosti snega, prav tako je prezgodnji za
tiste, ki si obetajo namakanje v morju, saj je voda skorajda ledeno mrzla.
Za plezanje v hribovitem predelu pa ni prav napačen, čeprav sva se morala
včasih skrivati pred soncem.
Sam otok je dobesedno ena sama velika gora, ki štrli iz morja, najvišji vrh
se lahko kosa z višino našega Triglava. Biti avtomobilist na njihovih cestah
ti hitro prikliče v spomin indijske ceste, sploh, ko se voziš skozi ozke in
slikovite kanjone, kjer prej kot avto zadeneš kravo na cesti. Pokrajina je
osupljiva, vasice zgrajene v strogem minimalističnem kamnitem slogu. V
času najinega obiska sva bila v marsikateri vasi edina turista, v plezališču
sva bila večino časa sama. Tudi
v hribih ni bilo ravno gneče,
četudi sva prehodila nekaj
odsekov slavne GR 20. Kar
zadeva kulinariko se domačini
lahko pohvalijo z odličnimi
korziškimi
siri,
kostanjevim
pivom, marmelado, likerjem,
piškoti oziroma kostanjem v
vseh moţnih oblikah. Najbolj
všeč so nama bili njihovi
»canistrelli«,
odlični
piškoti
različnih okusov.
Plezalcem ponuja Korzika obilo moţnosti za »akrobacijo«. Linije, ki se
rišejo v granitni skali so sanjske samo dokler jih gledaš od daleč, ko pa se
lotiš plezanja, ti pridejo prav vse do sedaj naučene akrobatske sposobnosti.
Poličke in luknje, ki smo jih vajeni pri nas v apnencu, je odplaknilo morje
pred davnimi leti. V granitu je vaţna predvsem tehnika, ki sva se je tu oba
učila na novo. V dneh ko nisva plezala sva prehodila par odsekov poti GR
20, ki pelje čez zelo raznolik teren. Na višini 1700m sva naletela na še
zaledenela gorska jezera, Lago di Mello in Lago di Capitello, na poti po
dolini reke Golo sva se hladila v mrzlih tolmunčkih, v Portu pa iz morja zrla
v 1800 m goro, ki se strmo dviga v neskončnost.
Po štirinajstdnevnem »dopustu«, ki je vključeval all inclusive, beri avto,
šotor, hrano, plezanje, potepanje po hribih, raziskovanje vasic in mest, celo
10 minutno kopanje v mrzli vodi, sva bila spet na trajektu nazaj do Livorna
in sklenila da je bil to šele uvod v spoznavanje Korzike.
Nina Ozimic
………………………………….
26 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
DAN ŢENA – KOŠENJAK 2010
Na predpraznično nedeljo, 7. marca smo se zbrali v planinskem domu.
Prihajali smo z vseh strani: Prav z Dravograda so se preko Goriškega Vrha
in vrha Košenjaka podali pohodniki RPD Dolga pot , 16, pa 5 naših.
Pripešačili so z Ojstrice, od cerkve (30), pa z druge strani, od Treh kriţev
tudi 17- Kar nekaj od teh se je po kratkem počitku in prazničnem prebiranju
poezije odpravilo na vrh.
Tudi jaz sem zastavila korak proti koti 1522. Tisti, ki so bili na vrhu ţe
dopoldne so povedali, da je gori zelo mrzlo in vetrovno. Imela sem srečo,
saj ţe dolgo nisem doţivela Košenjaka v povsem mirnem ozračju, s
soncem obsijanega!
Steza je bila ţe lepo uhojena, sneţna plohica je bila mimo; bliţe vrhu sem
šla, lepše so bile smreke okrašene, po vejah in deblih. Nepozabno!
OB OJSTRIŠKEM POTOKU
Trije smo se odzvali povabilu, ki se je z oglasne deske glasilo: POJDIMO
POGLEDAT, ČE JE V TESNI OJSTRIŠKEGA POTOKA ŢE TUDI SEGEL
POMLADNI ČAS!
In, ali je segel? Navdušeno smo si odgovarjali, ko smo se vzpenjali ob toku
navzgor. Seveda, sonce je zaradi bliţajočega se poldneva pogledovalo
naravnost navzdol, navpično do razbrazdane, razmočene steze, igrivih mini
slapov, iskrečih se tolmunov, tihih zvončkov, trepetavih praproti,
nenavadno lepih metuljev, posedajočih na
orošenih skalah… !
Potok se je obdal s pomladno lepoto, potem, ko
se je izvil iz objema slikovitih zimskih ledenosneţnih objemov.
Spešili smo proti vrhu, mimo ruševin starih
mlinov, ţag, domačij, se odpočili pri Kristinem
vikendu ter zavili proti Lebartu. S potokom od tu
do izvira se bomo »menili« kdaj drugič.
Zapeljali smo se s taksistom Francem do
planinskega doma, kjer nas je postregla prijazna
Mira. V Dravograd smo se vrnili po stari
označeni stezi, ki zavije s ceste nad Komovtom.
Veseli smo bili, da nas je Ojstriški potok uspel
zvabiti k sebi. 28.marca smo v popoldnevu
cvetne nedelje občudovali lepote narave prav
pred domačim pragom.
………………………………….
27 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
NARCISNE POLJANE
Binkoštna nedelja je zvabila v naravo izredno veliko ljudi, kljub napovedi, ki
je obetala v popoldanskem času plohe in celo nevihte.
Steze proti vrhu Golice so znova potrjevale, da je narava ena sama velika
katedrala! In hvaleţnih vernikov se je 23. maja kar trlo. Od vsepovsod so
prišli. Slišale so se narečne govorice raznih predelov naše domovine, pa
tudi v tujih jezikih so obiskovalci izrekali občudovanje prelepemu cvetju in
izrednim razgledom. Julijci so se zdeli na dosegu roke, izreden pogled je
nudila tudi avstrijska stran z jezeri in mogočnim tokom Drave.
Joţica Heber
S POTEPANJA PO ETIOPIJI
Nekaj bi ţelel napisati o etiopskih planinah. Toda kaj? Večji del te velike
afriške drţave je namreč v »višavah«. Ţe samo glavno mesto Addis Abeba,
kamor smo prileteli iz Dunaja preko Kaira, je na nadmorski višini 2450 m,
pa se to sploh ne opazi, ker jo obdajajo še višje planote. Torej, kaj smo
sploh iskali v eni najrevnejših drţav Afrike?
Podali smo se na obisk k Loni,
ki je kot študentka medicine tri
mesece v majhnem mestecu
Kobbo (vasi z cca 70000
prebivalci) skupaj s tremi
kolegicami
pomagala
pri
zdravstveni oskrbi tamkajšnjih
prebivalcev. Ko si človek tako
daleč od doma, si seveda ţeliš
ogledati čim večji del obiskane
deţele. In bilo je kaj videti.
Deţela z 80 milijoni prebivalcev in čudovito pokrajino ima veliko zanimivosti
za popotnike.
Na pot smo se podali štirje: Ivanka, Andrej, Gregor in pisec tega prispevka,
z letalsko karto, nahrbtnikom, nekaj denarja in brez pomoči kakšne
turistične agencije. Ţe na letališču smo imeli veliko sreče pri uvozu daril za
etiopske otroke. Po enajstih urah voţnje z Toyotinim pick upom smo proti
večeru prispeli k našim »medicinkam«. Kakšen sprejem. Niti v filmu ne
vidiš kaj takšnega. Gojenke doma oz. sirotišnice so nas pričakale s cvetjem
………………………………….
28 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
in pesmijo. Stare od dveh do devetnajst let so si nas ogledovale, se nas
srameţljivo dotikale, saj videti belo koţo ni vsakdanje v teh krajih.
V naslednjih nekaj dnevih smo si dodobra ogledali ţivljenje v tej vasi. Imeli
smo srečo, da smo lahko vstopali v njihove domove. Hiške so okrogle,
zgrajene iz vejevja in blata, boljše so štirioglate, pokrite s pločevino,
pločevinasta so tudi okna in
vrata. Vsi so nas rade volje
sprejeli, saj so jim naše
»medicinke«
ogromno
pomagale tako z zdravili kot s
plačevanjem
prevozov
do
bolnice in raznih operacij.
Po ganljivem slovesu ob coffe
ceremony (njihova značilna
priprava kave, kjer v prisotnosti
gostov zrna najprej spraţijo na
odprtem ognju, zdrobijo – v našem primeru kar s staro avtomobilsko
polosovino in nato skuhajo v posebni posodi imenovani Jebena) smo si
obljubili, da se še kdaj vidimo, predvsem pa, da jim bomo po naših močeh
še naprej pomagali.
Pot nas je potem najprej vodila v en dan voţnje oddaljeno Lalibelo, znano
po enajstih v ţivo skalo vklesanih cerkvah. Do tja smo se vozili večinoma
po visokogorskih planotah med dva in tri tisoč metri nad morjem.
Naslednji cilj je bil planinski - povzpeti se v nacionalni park, gorovje Simien
na severozahodu Etiopije, ki ima najvišji vrh imenovan Ras Dashen visok
kar 4620 m. Do tja lahko pride tujec samo v spremstvu uradnega vodiča in
vojaka oboroţenega s puško, ki naj bi menda ščitil turiste pred domačini in
divjimi ţivalmi. Pa je bilo
deloma kar res. Večkrat je
odganjal
»nadleţne«
otroke, ki so prosjačili.
Hoditi po teh planotah je
čudovito. Na vse strani se
razprostirajo lepi pogledi.
Posebej
zanimivo
je
srečanje
z
opicami
dţeladami - endemičnimi
pavijani. Nič se niso
posebej zmenile za nas, ko
smo hodili med njimi in jih fotografirali z razdalje nekaj metrov. Kopale so
po zemlji in iskale hrano, mladički so se igrali med seboj in plezali po
maminih hrbtih, v parih so skrbele za higieno in si ena drugi obirale uši.
………………………………….
29 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
Konec take idile pa je, ko se jim pribliţajo domačini, saj se temnopoltih
bojijo. Vzrok je v borbi za preţivetje, saj dţelade povzročajo veliko škodo
na poljih. Polja z rodovitno zemljo domačini obdelujejo ročno (tako kot po
celi drţavi) s posebnimi motikami, palicami in s pomočjo krav vpreţenih v
lesena rala.
Tudi prespati v tem gorovju je zanimivo. Imajo posebne lokacije za šotore,
kjer so tudi sanitarije in kuhinja, ki je s slamo pokrit prostor. Kuharji in
njihovi
pomočniki
znajo
pripravit slastne obroke hrane
(za napitnino), ob mraku pa
niti na stranišče ne moreš
brez spremstva vojaka. Je pa
na tej višini kar hladno in
dobra spalna vreča še kako
prav pride.
V spominu ostanejo srečanja
z domačini, ki ne poznajo niti
čokolade ali tablete. Če ne bi
bil prisoten in videl na lastne
oči, tega ne bi verjel. Ivanka
je podarila deklici, kakšnih osem let je imela, majhno čokoladico. Ne
deklica ne njen oče je nista znala odviti! Starejši moţakar, ki je Loni toţil,
da ga bili glava, pa ni znal pojesti tablete!
Naslednji naš cilj na potovanju po severu drţave je bilo jezero Tana, iz
katerega izvira Modri Nil. Na jezeru so številni otočki s samostani in
cerkvicami, ki so vredni ogleda. Prvič smo se srečali z nilskimi konji (hipoti).
Izredno lepi so tudi slapovi na Modrem Nilu. V turističnemu mestu Bahirdar
je bilo v hotelu v druţbi bolh in s kopalnico brez vrat posebej zanimivo. Kaj
pa naj človek pričakuje za 4,5 € na noč za dve osebi?
Celodnevna voţnja iz Bahirdarja do Adis Abebe je bila atraktivna, le naše
hrbtenice niso bile najbolj zadovoljne s trdimi sedeţi v minibusu.
Občudovali smo most čez Modri Nil, ki so ga zgradili Japonci in globoko
dolino, po kateri se lenobno vije reka. Tudi mesto Fiche je zanimivo, znano
po pokopališču italijanskih vojakov, ki so preminili v času italijanske
okupacije Etiopije pred drugo svetovno vojno. Ţal pokopališča nismo videli.
Menda bi morali za ogled dobiti dovoljenje, kar pa bi nam vzelo kakšen
dan.Adis Abeba je štiri milijonsko mesto. Tu se prepletajo moderne stavbe
z revnimi predeli. Za razliko od severa, kjer skorajda nismo videli osebnih
avtomobilov, je tu kar precejšnja prometna gneča. Pri prečkanju ceste se
mora pešec znajti kakor ve in zna, nikakor pa ne sme računati na to, da mu
bo kakšen voznik ustavil pred prehodom za pešce. Do nas, belcev, so bili
obzirnejši. Veliko je tudi prosjačenja. Bele ljudi vidijo »kot vrečo denarja na
………………………………….
30 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
dveh nogah«. Njihov denar je birr, za en euro dobiš 22 birrov. Sicer pa smo
v Adis Abebi ostali le toliko, da smo uredili vse potrebno za pot na jug. Tja
turist sam skorajda ne more, zato smo najeli dva dţipa (Nissan in Toyota
stara 19 let) s šoferji.
Pot nas je vodila mimo številnih jezer z nepregledno mnoţico ptic do
Hawase. Nadaljevali smo mimo Shashamene, kjer še vedno ţivi veliko
pripadnikov Boba Marleya, do plemena Dorzo. Ţe ob cesti otroci plešejo
njihov značilni ples in seveda pričakujejo, da bodo s tem kaj zasluţili.
Prespali smo v njihovih tipičnih slamnatih okroglih hišicah, na nekakšnem
kmečkem turizmu. Ogledali smo si vas in imeli srečo, da smo se tam znašli
ravno 7. januarja po našem
koledarju,
ko
imajo
Boţič.
Praznovali so tako, da so si
privoščili kakšen kos govejega
mesa, ki pa so ga prej kupili na
trţnici (beri na tleh zaprašenega
vaškega
igrišča).
Razpored
»štantov« je bil zanimiv, na enem
so bile goveje glave, na drugem
noge, na tretjem neočiščeni
vampi, …
Arba Minch, eno večjih mest na
jugu, je bilo poznano po bliţnjem jezeru, kjer smo si ogledali krokodile in
nilske konje. Zanimivo, da se voznik čolna ni bal krokodilov, nilskim konjem
pa se ni upal pribliţati. Menda so zelo nevarni. Krokodili so se z odprtimi
gobci nastavljali soncu in pustili ptičem, da so jim skrbeli za ustno higieno.
Od časa do časa se je kateri spomnil in odrinil v kalno vodo.
Po kar utrudljivi in prašni voţnji smo prispeli do Dimeke, kjer smo se prvič
srečali »z drugim svetom«, plemenom Hamer. Moški so v kratkih kiklcah in
postriţenimi lasmi do polovice glave. Če ubijejo kakšno večjo ţival, imajo
na glavi še posebno pero. Ţenske imajo značilne frizure, lase premazane z
mešanico rdeče zemlje in masla. Na sebi imajo oblačila iz kozje koţe in
veliko okraskov. Poročene se ločijo od neporočenih. Prva ţena ima
drugačen nakit kot druga ali tretja. Koliko ţena ima kateri moški pa je
odvisno od njegovega premoţenja (števila koz ali krav). Človeka kar
presune pogled na telesa teh ţensk. Za dokaz hrabrosti, potrpeţljivosti in
ljubezni se namreč dajo bičat, kot posledice pa ostanejo brazgotine.
Nad reko Omo smo se srečali s plemenom Karo. Vas je priljubljena
turistična točka, od koder je lep pogled po dolini. Člani tega plemena so
značilno poslikani po telesu. Moški se ponašajo s puškami, s katerimi se
varujejo pred drugimi plemeni. Kar veliko število govedi morajo odšteti za
eno iz Kenije, Somalije ali Sudana prešvercano puško.
………………………………….
31 ………………………………...
GLASILO 2011
………………………………………………………………………
Jinka, mesto na jugozahodu drţave,
ima celo letališče za mala propelerska
letala, s katerega pa morajo najprej
odstraniti ljudi in ţivali, če pristaja
kakšno letalo. Za nas je bilo to mesto
izhodišče za obisk še zadnjega
plemena na naši poti. Mursiji so skriti
daleč od mesta. Ţivijo v dolini ob
manjši reki. Lepota ţensk se meri po
velikosti kroţnika, ki ga nosi v
prerezani spodnji ustnici in v
prerezanem ušesu. Lepše so tudi tiste,
ki imajo več brazgotin po telesu. Na
glavah imajo vse mogoče, od posod
do rogov.
Vsa ta plemena na jugu so sila
zanimiva, vendar se ne morem znebiti
občutka, da smo jih turisti ţe močno
zaznamovali (beri pokvarili). Kot pes na kost čakajo na prihod turistov, da
jim prodajo kakšno malenkost in se nastavljajo fotografskim aparatom.
Milan Kotnik
Je srednje velikosti,
v njem hrane je za tri,
ko ga odpreš,
iz njega zelo diši.
(nahrbtnik)
Ko hodimo po gozdu,
jo na drevesu vidimo,
kaţe nam pot,
da kje ne zaidemo.
(markacija)
Ko greš na pohod,
jih potrebuješ,
najboljše pa je takrat,
ko jih lahko sezuješ.
(pohodni čevlji)
Na glavi sedi
in mirno spi,
ko se znoči,
pa nam pot osvetli.
(čelna svetilka)
Ţiga Kreft, 5.razred,
OŠ Šentjanţ
………………………………….
32 ……………………………….....
.………………………………………………………………………………….
ČLANARINA 2011
osebe
z
največjimi
A člani
Polnoletne
ugodnostmi
B člani
Polnoletne osebe z večino ugodnosti
20 €
B1 člani
Osebe starejše od 65 let
15 €
S+Š člani
Srednješolci in študenti do 26 let
13 €
S+Š/D člani
20 % cene
10,4
P+O člani
Predšolski in osnovnošolski otroci
3€
Podporni člani
50 €
6€
Članstvo v PZS traja od 1.1. v tekočem letu do 31.1. naslednje leto.
Ugodnosti in pravice, ki jih pridobite s plačilom članarine v letu 2011 so
objavljene na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije: www.pzs.si
Podporna članarina PD Dravograd ne zajema ugodnosti in pravic PZS.
Pobiranje članarine – poverjeniki:
 Črneče, Libeliče: Epšek Marjan
 Dobrova, Podklanc: Kotnik Ivana
 Vič, Viška cesta, Koroška cesta, Podgrad: Kralj Mira
 Trg, Meţa: Heber Joţica
 Robindvor, Mariborska cesta: Kolenbrand Betka
Izdaja: Planinsko društvo Dravograd
Uredila: Milan in Ivana Kotnik
Tisk: Forma film
Dravograd, marec 2011
………………………………….
33 ………………………………...
`