Revija e-Fotografija 64 PDF

Andy Torres, Fashion
Čas je za
generacijo
Nova vrsta fotoaparatov za novo vrsto
fotografov. Novi EOS M prinaša EOS-kakovost
v kompaktnem in za uporabo enostavnem
fotoaparatu. Podajte se na avanturo EOS.
canon.si/EOSAdventure
Novi
Poiščite nas na Facebooku
/Canon Slovenija
Beseda urednika
Matjaž Intihar
Fotooprema za “boljše” fotografije
Ponudnikom fotografske opreme sem nekaj zadnjih let govoril, “kmalu bo tako kot je bilo”! Fotografsko tehnologijo spremljam že 38 let. Zadnjih 18 let redno pišem članke o fotografiji, kot o preizkusih opreme. Ob prihodu digitalne tehnologije, smo imeli med leti 2004 do 2009 pravi prodajni bum. Digitalno je hitro zamenjevalo analogno. Predvsem so digitalne
kamere prinesle enostavnost fotografiranja. Tako fotografija ni bila več le doma družinskih mož in fotografskih amaterjev ter profesionalcev, ampak jo je popolnoma osvojil tudi ženski spol. Pred nekaj leti so me spraševali, o čem pa boš pisal sedaj, ko je tega digitalnega prodajnega “buma” konec. Imel sem enostaven odgovor. Če sem lahko pisal članke na zatonu
analogne tehnike, če sem bil prvi, ki je digitalno zaradi poznavanja tehnologije iz moje grafične prakse prenašal med množice vem, da bom lahko še dolgo, dolgo, imel kaj za povedati.
In kaj je, bo, “tako kot je bilo”. Kompaktne kamere ne zanimajo skoraj nikogar več. So na trgovskih policah le še za tiste, ki si žele od kakovosti fotografije nekaj več kot zmore fotofon.
Proizvajalci fotokamer stavijo vse na boljše kamere, saj so kompaktne dosegljive že za tako ceno, da nihče več nič ne zasluži. Prodaja fotokamer se je v analogni dobi dogajala v specializiranih trgovinah in v fotolaboratorijih. Po prihodu digitalne tehnologije in prodajah za nekdaj velikih količin, so postale glavne prodajalke tehnične trgovine in ne specializirani
fotoprodajalci. Proizvajalci želijo enako ali celo večjo prodajo, vendar ne v kosih, ampak zaslužku. Enako želijo večji zaslužek trgovci. In če oboji ne želijo izgubiti, je treba vso to novo,
veliko število ljubiteljskih fotografov prepričati, da žele kaj več od kompaktne kamere. Zdaj mogoče vemo, zakaj proizvajalci nikoli niso naredili kompaktne kamere z visoko kakovostjo fotografije. Tako je premik pri proizvajalcih kot trgovcih v želji, da bi se za “boljše” fotografije kupovalo nekaj več. In nič drugače ni bilo pred 30, 20 ali 10 leti. Kdor je želel več,
je prešel med uporabnike sistemskih kamer. Proizvajalci nam sicer že vsekozi ob kompaktnih fotokamerah, nudijo kamere iz razreda DSLR. Vendar so se samo ljubitelji in napredni
fotografi, odločili prestopiti v svet te tehnike. Za proizvajalce, kot trgovce je to premalo. Zdaj so proizvajalci zaradi pohoda fotofonov, začeli predstavljati tako kamere DSLR, kot nove
kompaktne sistemske kamere. Glavna proizvajalca Canon in Nikon si tega novega sistema niti želela nista, vendar jih je konkurenca tistih, ki sta jih sama “uničila” prisilila, vstopiti
e-Fotografija
tudi za njiju nov svet kamer. Enako morajo paziti tehnični trgovci. Kompakta je bilo enostavno prodati. Pri sistemskih kamerah ni več tako
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
in način prodaje se lahko zopet prevesi v domeno specializiranih ponudnikov. Kot je “borba” med proizvajalci, bo kmalu tudi med trgovci,
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
saj bodo vsi želeli prodati sistemsko kamero. Upam, da bo rivalstvo v dobro kupcev. Ne samo glede cene, ampak tudi pravilne izbire. In da
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
e-mail: [email protected]
bo vsem lažje, sem pripravil tematsko revijo, s ponudbo sistemskih kamer in nekaj osnovnimi nasveti glede nakupa.
Urednik: Matjaž Intihar
Tisk: Tiskarna SET, Ljubljana.
Več pa na e-Fotografija.si, kjer je že in predvsem še bo mnogo nasvetom in preizkusov opreme sistemskih kamer.
Izbirate opremo in ste v dilemi glede prave izbire? Vprašajte nas, pomagali vam bomo. V vaši elektronski
pošti napišite za kateri namen fotografiranja želite fotokamero, katere ste si že ogledali ...
Pišite nam na:[email protected]
Po nakupu kamere vam je za lažje spoznavanje funkcij in možnosti kamere na voljo knjiga FOTOKAMERA, ali tečaj fotografije.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
3
Osnovni tečaj fotografije
-
28. avg. do 2. sep.
www.e-fotografija.si
Fotokamere DSLR / SLT / CSC
- za visoko kakovost fotografije
Fotografija je izredno hitro se razširjujoč hobi. Digitalno je prineslo enostavnost fotografiranja in fotokamera ni več samo moška domena, kot
v analogni dobi. Danes so pametni
telefoni prinesli možnost fotografiranja vsakomur izmed nas. Tistega,
ki fotografija bolj zasvoji (tudi teh je
vse več) kmalu spozna, da za svoj namen fotografiranja potrebuje »pravo« kamero. Klasične kompaktne kamere že močno zamenjujejo fotofoni
in tablice in tudi sama kakovost slike iz kompaktnih kamer ni tisto kar
bolj zahtevni želi. Za resne fotografe
že dolga desetletja poznamo kamere z zrcalom in prizmo. Včasih smo
jih poimenovali tudi enooke (Single Lens), zdaj pri nas poznano kot
zrcalno refleksne kamere. Sedaj jih
skrajšano imenujemo kamere DSLR
(Digital Single Lens Reflex). Sony je
šel v novo tehnologijo s serijo Alpha
in pri zadnjih kamerah odvzel prizmo in zrcalo.
Dodali so polprozorno folijo in elektronsko iskalo (EVF). Vendar način
uporabe kamere je še vedno podoben. Imenujemo jih SLT (Single Lens
Translucent) kamere. Še vedno pa
jih zaradi vidnih zunanjih lastnosti
postavljamo v skupni razred kamer
DSLR. V nekaj letih se zna zgoditi, ko bo tehnologija predvsem EVF
zaslonov še bolje ločljiva in hitrejša,
da bosta tudi Canon in Nikon prešla
na ta napredni sistem in se bo kratica
SLR, oziroma besedi zrcalo, prizma,
umaknilo novemu zdaj manj znanemu imenu SLT.
Odgovor, kaj je sistemska kamera. Kamera, ki ima možnost uporabiti širši nabor dodatne opreme, ki nas lahko pripelje do “boljše” fotografije.
Zrcalno refleksna kamera
Ime SLR (Single Lens Reflex) je bilo
postavljeno zato, ker smo poznali tako v amaterskem kot profesionalnem svetu kamere 6x6 z dvema
objektivoma. Eden je prenašal sliko
v iskalo, drugi na film. Pri nas se je
najprej uveljavilo ime »enooka refleksna« kamera. Zaradi enega objektiva in zrcala, ki se je refleksno umikalo pri proženju. Kasneje so pri nas
kamere preimenovali v »zrcalno refleksne kamere« in se je ime enooka
oddaljilo.
Čeprav bo ime DSLR še kar nekaj
časa med nami, pa bo najbrž čez čas
kratica SLT prišla do večje veljavi.
Včasih bi zapisali »enooka kamera s
transparentno odbojno folijo«. Danes pri nas še nimamo uveljavljenega
imena za te kamere. Nimajo zrcala,
niti prizme, ne medlice.
Kompaktna sistemska
kamera
V zadnjih treh letih je trg dobro spre-
jel povsem nov sistem kamer. Njihova ohišja so majhna, na motiv se
gleda preko zaslona, vendar kamera
nudi hitro delovanje, dobro kakovost
fotografije in menjavo objektivov. V
bistvu so naredili hibrid med kompaktno in kamero SLT, z možnostjo
menjave objektiva.
Imenujemo jih CSC (Compact System Camera – kompaktna sistemska kamera). Ne malo fotografov ni
zadovoljnih s kamerami DSLR / SLT,
saj so za njih prevelike, pretežke, nudijo preveč funkcij s katerimi je treba
delovati, torej bolje spoznati tehnične lastni za boljšo fotografijo. »Navadne« kompaktne kamere nam ne
nudijo zadovoljive hitrosti delovanja
in bolj zahtevnim, dovolj kakovostne
fotografije. Kompaktne sistemske
kamere (CSC) so še dovolj majhne,
lahke, da so podobne kompaktnim.
Imajo pa možnost menjave objektivov in dodajanja drugih tehničnih
naprav. Obenem nudijo primerljivo kakovost fotografije kot kamere
DSLR / SLT, ter podobno hitrost delovanja. Nimajo pa določenih lastnosti, katere nudijo kamere DSLR in le
teh ne bodo zamenjale.
Začaran krog! Toda dobro je, da je
več izbire in da si lahko fotograf poišče sebi želeno ohišje kot tehnične
zmožnosti kamere.
Uvod
Razlika med sistemoma DSLT in CSC. Kamera DSLR slika v sredini ima sistem zrcala, prizme,
AF, vse v svojih sklopih. Pri kamerah CSC ti sistemi odpadejo, tako se dobi večja kompaktnost.
4
V tej tematski reviji (št. 64) predstavljam kamere DSLR / SLT in CSC, ki
so trenutno na naših trgovskih policah. V nadaljevanju bom oba razreda
(DSLR in CSC) večkrat skupno poimenoval, kot »sistemska kamera«.
Zakaj sistemska? Ker za njih obstaja
dodatna oprema, s katero lahko našo
kamero nadgradimo v sistem, ki nam
omogoča tehnično bolj široko delovanje. Razlika v razredih teh kamer,
se kaže bolj glede namena uporabe in
njihove tehnične zmožnostih.
Razredi sistemskih
fotokamer
Od kar je v širši uporabi tudi CSC
(kompaktna sistemska kamera),
imamo na prvem mestu dve ločnici
med kamerami. Sam bom zapisal, da
imamo kar novo podskupino. Kamer
CSC ne moremo dati med kamere
DSLR, medtem, ko kamere SLT smo.
Prav zaradi večjih uporabniških razlik, so se kamere CSC tako prijele in
celo marsikaterega uporabnika kamer DSLR so prepričale za prestop
med njih.
V višji razred sistemskih kamer gremo, več
ja nastavitvenih funkcih na ohišju preko
gumbov na kameri.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
Napredni tečaj fotografije
Zaradi večjih razlik, delim sistemske kamere v dve skupini. To sta CSC
(kompaktne sistemske kamere) in
DSLR (zrcalno refleksne kamere).
V bistvu bi tisti D (digitalno) lahko
že izpustil. Toda kratica s črko D ob
stari kratici SLR, se je med novodobnimi fotografi tako močno prijela, da
lahko, da marsikdo že ne bi razumel,
če bi zapisal samo že poznano kratico
iz analognega sveta, t.j. SLR.
Če so med kamerami DSLR večje
razlike predvsem v uporabniških lastnostih in imamo med njimi več
razredov, med kamerami CSC še
ni tako. Še najbolj izstopa Olympus
OM-D, ki na zunaj deluje kot prava kamera DSLR, s pogledom skozi
iskalo kot kamera SLT. Vendar ima
tehnologijo sprejemanja slike za EVF
iskalo kot druge CSC kamere, t.j. preko tipala za zajem slike. Torej nima
zrcala ali pol prosojne folije, da bi se
slika zajemala na drugo tipalo, kot je
to primer pri Sony Alpha kamerah
SLT. Zato med CSC kamerami še ne
delam razredov, saj se v bistvu razlikujejo bolj kot ne v velikosti, številu
nastavitvenih gumbov preko kamere in tudi velikosti tipal. Vse kame-
-
19. in 21. september
www.e-fotografija.si
re CSC so si zaenkrat še
toliko podobne, predvsem pa med njimi še
ni veliko različnih modelov. Zaenkrat jih puščam v samo
enem, skupnem razredu.
Sistemske
kamere delim na
dve skupini
Razlika v kompaktnosti. Levo CSC, desno DSLR.
- DSLR in CSC
Kamera DSLR ima za objektivom zrcalo, ki je postavljeno pod kotom 45
stopinj. Na sredini je zrcalo polprozorno in za njim je še eno zrcalo, ki
pošlje svetlobo na AF modul za izračun nastavitve fokusa. Glavni del
svetlobe (slika) se odbije na matirano steklo kjer se ta zariše in katera se
s pomočjo zrcal (nižji razred kamer)
ali prizme (višji razredi kamer) prenese preko iskala v naše oko. Še zanimivost. Prvo kamero SLR z zrcalom
in matirani steklom za ogled slike,
je predstavilo že leta 1933, podjetje
Ihagee-Exata iz Dresdna.
Pri kamerah SLT (Sony) imamo na-
mesto zrcala za objektivom polprozorno folijo. Ta odbije svetlobo na tipalo v zgornjem delu kamere in slika
se prenese preko zaslona v iskalo in
naše oko. Ker je polprozorna folija
fiksna, se preko nje prenese svetloba
še na tipalo. Tako Alpha kamere nimajo več klasičnih mehanskih delov.
Sistem polprozorne folije je znan že
od kamere Canon Pellix iz leta 1965,
uporabljen tudi v profesionalni kameri EOS 1 RS. Zdaj pa je Sony ta
sistem prenesel v vse svoje kamere.
Kamere CSC imajo naproti DSLR bi-
stevno razliko v tem, da nimajo niti
zrcala niti polprozorne folije za prenos slike do iskala. Za zajem slike
skrbi tipalo na zadnjem delu kamere, tako kot pri klasičnih kompaktnih
kamerah in slika se prenaša na zaslon
na zadnjem delu kamere. Nekatere
omogočajo še pogled na motiv preko dodatnega elektronskega iskala,
ki ga nastavimo na kamero. Olympus
OM-D ima zaslon EVF v glavi kamere in na sliko na njemu gledamo preko klasičnega iskala.
Ker kamere CSC nimajo zrcala, so
Kul aparat s kul ceno
Pentax K-30 (črn) + 18-135 WR namesto 999,9 €
išje in
• Weather Resistant oh
na
objektiv - oba odporna
zdaj le 729 €
vremenske vplive
• CMOS senzor 16 MP
z elektromagnetnim
stabilizatorjem slike
• Full-HD video
• Live View način
• 11-točkovni AF sistem
fps
• Zaporedno slikanje 6
ženje
pro
in
• Wireless kontrola
zunanje bliskavice
25.600
• Občutljivost do ISO
900k piksli
• 3-pačni LCD zaslon z
cijskim
• Li-ion napajanje, z op
adapterjem tudi 4x AA
Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 2800 802 l www.besenicar.si
Cena velja do prodaje zalog.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
5
KOPER enodnevni tečaj fotografije - 1. sep.
lahko skrajšali razmerje med zadnjo
lečo in tipalom, ter tako dobili možnost narediti manjše ohišje in tudi
objektive. CSC kamere imajo veliko
podobnost s klasičnimi kompaktnimi kamerami. Tisto več omogočajo predvsem to, da lahko menjamo
objektive. Zato so tudi v razredu sistemskih kamer.
www.e-fotografija.si
cij v meniju drugače). Hobi kamere
so primerne tudi za tiste fotografe, ki
si želijo najvišjo kakovost pridobiti
s pomočjo zmogljivih računalniških
programov za obdelavo slike.
Napredni razred
Podskupine in razredi
sistemskih kamer
Kot že zapisano so si kamere CSC
uporabniško tako podobne, da jih
zaenkrat puščam v samo enem razredu. Med kamerami DSLR pa imamo
kamere, ki so si močno različne prav
v uporabniški vrednosti.
Zato bom začel s predstavitvijo in
razdelitvijo razredov že znanega in
med naprednimi fotografi najbolj
razširjene skupine sistemskih kamer.
To so kamere DSLR (med njimi tudi
SLT), katere proizvajalci zaradi 80 letnega razvoja, znajo razvijati v smeri
za manj in bolj zahtevne uporabnike.
Si pa vstopne in hobi kamere DSLR
že delijo kupce in tržni delež s kamerami CSC.
Kamere DSLR delim na štiri razrede:
- vstopni
- hobi
- napredni
- profesionalni
Vstopni razred
Neke točne meje, kje se začne in kon-
ča določeni razred ni. Sam sem kamere razdelil v štiri skupine. Še do
meseca marca 2008 hobi razreda nisem imenoval. Kamere sem razvrščal
v samo vstopni, napredni in profesionalni razred. Vendar so pred leti
bolj enostavne kamere Nikon D40,
in Sony Alpha 200 že nakazale, da
se želijo proizvajalci še bolj približati uporabnikom kompaktnih kamer,
ki bi radi na prijazen način vstopili
v svet sistemskih kamer. Kot prvo s
ceno, vendar samo ta mi ne bi dala
te odločitve, da vstavim še en razred.
6
Vstopni in hobi fotografi so že spoznali moč fotofonov in kompaktnih kamer. Toda fotografija
jih je bolj zasvojila in žele si tehnično “boljših” fotografij. Spoznati osnovne tehnične prvine je
nujno. Zato ne čudi, da je na fotografskih tečajih vse več novih fotografov in fotografinj, ki si žele
več. Na takem izobraževanju spoznamo razliko med kompaktnimi, CSC in DSLR kamerami.
Ko spoznamo osnovne tehnike fotografiranja in naša kamera zaradi dodatnih nastavitev oživi,
pridemo do tehnično “boljših” fotografij. Kako naprej? Zaželimo si fotografirati točno določene
motive in izkoristiti nastavitve na kameri, za odlične fotografije. Kako kamero nastaviti, kako izbrati motiv in videti možne napake. Vse to lahko spoznate na naših naprednih tečajih fotografije.
Pomembnejše in bolj odločilno je, da
so vstopne kamere v razredu DSLR
pridobile na enostavnih slikovnih
avtomatikah in dodanih navodilih
kako fotografirati. Obenem je slika iz
teh kamer že tako močno obdelana,
da hobi fotograf ob fotografiranju pri
dobri svetlobi, niti ne potrebuje več
obdelave slike v računalniku.
Kot včasih na kompaktnih tudi na
kamerah DSLR, začetni fotografi večinoma uporabljajo popolno zeleno (modro) avtomatiko, sem ter tja
še slikovno avtomatiko in se v celoti za uspešnost posnetka prepuščajo
kameri. Potem pa kdor želi, spozna
tiste prave možnosti katere lahko nudijo kamere DSLR. Danes je vstopni
razred tisti, ki bije boj za tržni delež s
kamerami CSC.
Hobi razred
Da sem kamere vstopnega razreda
ločil od tistih nekoliko bolj zmogljivih, sem dodal še novi, HOBI razred.
Kamere iz hobi razreda že nudijo več.
Več predvsem v samih nastavitvah
preko gumbov na kameri. Kar pomeni, da so že namenjene fotografu,
ki si želi kaj več kot samo prepustiti se v nastavitvah kameri. Te kamere še vedno ne nudijo trdnih, robustnih ohišij in ostalih vitalnih delov
kamere. Vendar pa vidno odstopajo
v uporabniški vrednosti od kamer
DSLR vstopnega razreda. Fotografu,
ki si želi v fotografiji še kaj več kot
se samo kazati s kamero DSLR in izkoriščati zgolj osnovne avtomatike
priporočam, da prestopi v hobi razred kamer. Te nam nudijo osnovne
nastavitve preko gumbov na kameri
in še ne obdelajo močno fotografije
(razen če sami izberemo preko funk-
Kamere NAPREDNEGA razreda
so tiste, ki nam omogočajo uporabo tudi v težjih pogojih. Kar jim v
glavnem manjka za še višji razred
je, še večja robustnost in hitrost izbire funkcij kot delovanja. Vendar
so zdaj kamere naprednega razreda
dobile nekaj več. V tem razredu imamo tako manjša APS-C tipala, kot
tipala polnega formata (FF). Predvsem kamere z APS-C tipali nudijo
odlično hitrost delovanja in so lahko
brez težav kot druga kamera vsakemu profesionalnemu uporabniku, saj
z manjšim tipalom omogočajo delovanje z ožjim kotom zajema. Kamere
polnega 35mm formata pa se od vrstnic iz profesionalnega razreda razlikujejo samo po hitrosti delovanja,
tako zapisa, kot nastavitev.
Profesionalni razred
Od tu naprej smo v strogem PROFESIONALNEM razredu. Ni rečeno,
da profesionalne kamere nudijo višjo
kakovost slike. So predvsem kamere,
ki nam dajo najvišjo robustnost vseh
vitalnih delov, katere nam omogočajo zajeti posnetek v vseh zahtevnih
pogojih in imajo najširšo paleto dodatne opreme.
Torej, to so za kamere za izkušene,
predvsem profesionalne fotografe.
Pravi stroji za delo!
M.I.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
LIGHTROOM predavanje / 19. september www.e-fotografija.si
D7100 +
AF-S DX 18-105
3,5-5,6G ED VR
+ Nikon torba
+ Kartica SD 8 GB
1.199,00
JAZ SEM ADRENALIN
24,1 milijona slikovnih pik • ISO od 100 do 6400, možnost povečanja do ISO 25.600 • 6 slik na sekundo • 51 točk ostrenja • 30 do 1/8000 s • 3,2-palčni
zaslon (8,1 cm) dvojna reža za kartice SD • približno 135,5 x 106,5 x 76 mm (Š x V x G) • približno 765 g • videoposnetki v ločljivosti Full HD in stereo zvok
Pooblaščeni prodajalec FOTO GRAD, Miklošičeva 36, Ljubljana
[email protected] • Tel.: 01 439-29-00, 05 996-42-26, 041 624-533
Ponudba velja od 10. 6. 2013 do 31. 7. 2013 oziroma do razprodaje zalog.
Kamere DSLR polnega 35mm formata (FF/FX)
Preden gremo na ogled vseh sistemskih kamer bom predstavil še dilemo, nasvet, glede kamer DSLR polnega 35mm formata. Ta format smo
že poznali na filmskih kamerah SLR,
vendar veliko novih fotografov ta
format še ne pozna. Se pa o polnem
formatu kot ga tudi imenujemo ali s
kratico FF (full frame) že toliko govori, večja je že ponudba in dostopnost, da je prav, da predstavim še
dileme tega formata. Kamere s tipali velikosti 24x36mm imajo že širšo
Tipalo polnega 35 formata
bazo uporabnikov, predvsem pa še
več naprednih fotografov že »škili«
v FF svet.
Kako v svet polnega 35mm
formata?
Še sedem let nazaj je bila evforija ob
vsaki novi predstavitvi kompaktne
kamere. Zaradi visokih cen tehnologije tipal, so proizvajalci naredili
za kamere DSLR manjša tipala APS-C. Potrebovali smo nove objektive
v širokem kotu zajema in kar nekaj
zmede je nastalo zaradi goriščnic in
razmerij. Toda duh 35mm formata
Tipalo APS-C
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
Tipalo kompaktne kamere
je bil vedno z nami, prav tako redke
PRO kamere, ki so nudile veliko tipalo. Danes je že drugače.
Kamer FF je vse več in vse
hitreje prihajajo med napredne fotografe, ki si žele
prednosti polnega formata.
35mm format (FF)
Vsi ki smo že delovali v analognem svetu fotografije,
nam je polni format nekaj
povsem znanega, normalnega, pričakovanega. Oskar Barnac, je že leta
1913 razvil slovito Leico, ki je uporabljala za zapis 35mm perforirani
celuloidni film, poznanega že v svetu gibljive slike (filmu). Le malokdo
od takratnih fotografov je bil vesel
manjšega formata in Leici nisi dajali
večjega uspeha. Takrat so vsi govorili, da tako majhen format ne bo mogel nikoli zagotoviti kakovosti zapisa
iz kamer takrat uporabljanega večje-
ga formata 6x9cm in 9x12cm.
In zgodilo se je. Po II. vojni skoraj
ni bilo proizvajalca, ki ne bi prešel
v 35mm format. Format 6X6 in večji, je postal samo še domena »presvetlih«, ki so verjeli v nekaj več, ali
pa so zaostali za razvojem. Nekako
podobno, kot je bilo pred 10 leti biti
v precepu med analognim in digitalnim. Le v studijski in arhitekturni
fotografiji je zaradi ločljivosti, večjih
povečav in nagibnih kamer, veliki
7
Skeniranje fotografij in filmov - PONUDBA
www.e-fotografija.si
film format še obdržal veljavo.
V digitalnem svetu je bilo drugače.
Zaradi cene izdelave tipal smo začeli z manjšimi tipali. Sicer sta Kodak
in Contax nudila digitalne kamere s
tipali 35mm formata, toda ceno in
uporabnost teh kamer, so sprejeli le
redki profesionalci in ljubitelji.
Vseskozi sem pisal, da bomo tudi
v digitalni fotografiji spoznali moč
Polni 35mm format prinaša večjo možnost igranja z ostrino po globini motiva. Polni format se v napredni hobi fotografiji zopet vrača k koreninam kamer SLR. Kdor je že močneje »zajadral« v fotografijo ve, da ima lahko polni format določene zanimive prednosti pred APS-C formatom. Prav tako so »starejši« fotografi, ki so že imeli film SLR kamere dobili možnost prestopiti v njim že dolgo znani svet.
Fotografija levo je bila posneta s kamero DSLR polnega 35mm formata pri f/5.6. Desna pri f/2,8. Boljši objektivi nam pri odprtih zaslonkah
rišejo lepo mehko risbo, brez krogov ali močnih prehodov. Japonci že desetletja ocenjujejo objektive tudi po tej lastnosti. Imenujejo jo bokeh
(boke), prevedeno, poetična neostrina.
35mm formata. Format APS-C ima
svoje dobre lastnosti v ceni in ožjem
kotu zajema, vendar predvsem večja kontrola globinske ostrine doda
prvo željo po prestopu. Tako, da je
danes vse več fotografov že v dilemi,
kdaj in ali sploh vstopiti v svet pol-
nega 35mm formata. Glavna ovira je
še vedno cena. Pa ne toliko kamere,
torej ohišja. Ampak tiste opreme, ki
je nujno potrebna fotografu, da doseže tisto kar želi. To pa so kakovostni objektivi. Žal večina objektivov
iz APS-C sveta postane neuporabnih
na kamerah polnega formata.
Polni 35mm format prinaša predvsem večjo možnost igranja z ostrino
po globini motiva. Tako se v napreKamere polnega 35mm formata so kot nalašč za portretno fotografijo. 85mm f/2.0
dni hobi fotografiji zopet vračamo
k koreninam kamer SLR. Kdor je že
močneje “zajadral” v fotografijo ve,
da ima lahko polni format določene
zanimive prednosti pred APS-C formatom. Prav tako so “starejši” fotografi, ki so že imeli film SLR kamere
dobili možnost, prestopiti v njim že
dolgo znani svet.
M.I.
Ugotovili ste že! S kompaktnimi kamerami je na motivu vse ostro. Sistemske kompaktne kamere s stipali APS-C, že nudijo delno kontrolo globinske ostrine. Kamere DSLR polnega formata, nam lahko kljub bližnjemu ozadju zameglijo le to in porteret pride še bolj do izraza.
8
Ko želi danes fotograf vstopiti v svet polnega
35mm formata ima dve dilemi. Prva je samo
ohišje. Druga, še večja in tista prava “cokla” za
dilemo ali sploh stopiti v ta svet, so objektivi.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
FotoPOTEP
TOSKANA
-
september
www.e-fotografija.si
Sistemske kompaktne kamere
(CSC) in njih lastnosti
Fotografi vedno iščemo nekaj več ali
povedano drugače. V analogni dobi
kamer smo poznali tako »trotel«
kompaktne kamere, samo z gumboma za vklop in proženje, kot kompaktne kamere najvišjega razreda z
izredno tehnično kakovostjo fotografije. Za tisto več, smo uporabljati
zrcalno refleksne kamere.
Toda vse kamere od kompaktnih do
zrcalno refleksnih, so imele veliko
skupnega. Za tehnično kakovostno
fotografijo sta bila pomemben zgolj
film in objektiv! Kamera sama je skrbela za možnost več ali manj fotografovega vpliva na korekcijo časa in
zaslonke. Če ste uporabili enak film,
je lahko kompaktna kamera z »boljšim« objektivom naredila tehnično
opazno bolj kakovosten posnetek,
kot zrcalno refleksna kamera s povprečnim objektivom.
Tako smo v analognem svetu kamer
poznali kompaktne kamere Contax
T, Contax G (z izmenljivimi objektivi), Leica M (z izmenljivimi objektivi), Nikon Ti, Minolta TC …
Te kamere so bile kompaktne, brez
zrcala, prizme, vendar so imele vrhunske objektive. Kakovost slike, je
bila bolj kakovostna od večino posnetih s kamero SLR in njenimi izmenljivimi objektivi!
V digitalni dobi je drugače. Kompaktne kamere bi sicer lahko imele odlične objektive. Vendar majhna
tipala in manj kakovostni algoritmi
za obdelavo slike (pomembna je bila
cena) se niso mogli kosati s sliko iz
kamer DSLR, ki so imela večja tipala
in boljše algoritme za pretvorbo slike. Čakali smo in čakali, kdaj bodo
naredili kompakt, ki bo nudil odlično kakovost fotografije. Toda vedno
je bilo za proizvajalce bolj pomemben kompromis cena/uporabniška
vrednost, saj le to lahko proda razvoj,
vloženi trud. Tako so kamere DSLR
edine nudile kakovost in vsi, ki so si
želeli tehnično kakovostno fotografijo so morali v zrcalno refleksni svet
velikih kamer in objektivov.
10
Kar pa fotografi želijo, tudi dobijo.
Toda za to je treba plačati in začetki so vedno težki, celo ponesrečeni in
tudi tisti, ki si nekaj žele, potem ne
sprejmejo želenega.
Leta 2004 je Epson predstavil kamero R-D 1 (slika spodaj). Trdno ohišje,
kamera ni imela zrcala, prizme, delovala je kot vse kompaktne kamere.
Toda imela je tipalo iz kamer DSLR
in nastavek za Leica objektive. Tudi
sam sem preizkusili to kamero. Kakovost slike je bila primerljiva s kamerami DSLR. Toda Epson R-D 1 je
z dobrim Leica objektivom stala več,
kot najdražje kamere DSLR. Dobra
ideja, vendar kot vedno. Ime, cena?
Če je bila kamera Epson R-D1 nek
poizkus preboja v nov digitalni razred kamer, ki ni uspel predvsem
zaradi cene, se je videlo, da fotogra-
CSC kamere nudijo veliko podobnost v nastavitvah
kot kamere DSLR, so pa veliko bolj kompaktne.
fi še vedno čakajo na kamere kot so
jih poznali, uporabljali v analognem
svetu. In kateremu podjetju lahko
uspe podati na trg kompaktno kamero z izmenljivimi objektivi, visoko
kakovostjo slike, posledično za visoko ceno in »preživeti«?
To lahko uspe samo podjetju Leica.
Imajo svojo zvesto bazo uporabnikov, ki samo za en objektiv dajo več,
kot večina za cel sistem japonske tehnike.
Leica je leta 2006 predstavila že znano. V kamero iz analognega sveta iz
serije M, so dodali tipalo. Tako se je
rodila digitalna izvedenka Leica M8
in še danes jo uspešno tržijo v več izvedenkah. Ali veste, da je Leica tako
posebna, da se prodaja Leica M kamera, ki nudi samo možnost črno
bele fotografije. In to za ceno 7000€.
Ja Leica je drug svet, je nekaj posebnega.
Ker pa je kamera Leica nadzemeljska v ceni, je večina čakala. Tu pa vedno najprej pridejo nasproti Japonci.
In tam kjer sta doma kompaktnost
in kakovost, večkrat slišimo za ime
Olympus. Priznani so v specialnih
miniaturnih kirurških napravah. In
znanje prenašajo tudi v fotografijo.
Spomnimo se analogne Olympus
kamere OM-1. V digitalnem svetu
sta Olympus in Panasonic že odlično sodelovala v Olympus odprtem
4/3 sistemu zrcalno refleksnih ka-
Tudi s kamero CSC se da všečno ujeti marsikateri motiv. Kamere so več kot odlične za popotniško fotografijo. Nudijo tehnično kakovostno
fotografijo in majhen volumen, težo, glede opreme DSLR. Rabite še kakšno fotografijo, da pokažete, da ste bili v Afriki?
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
mer. Olympus predvsem s tehnologijo ohišij in optike, Panasonic z elektroniko.
Olympus je tudi tisto podjetje, ki je v
fotografijo vedno prinašalo inovacije. Zanimivo pa, da so žal večkrat potegnili kratko. V analogni tehniki so
imeli odlične kamere SLR iz sistema
OM, kateri pa je žal bil ukinjen takoj po prihodu avtomatskega ostrenja (AF).
V digitalni tehniki so leta 2003 prišli
nazaj z velikimi upi. Ob predstavitvi
sistema in kamere mi je Toshiyuki
Terada, glavni inženir sistema E v intervjuju zagotavljal, da nikoli več ne
bodo ponovili napake iz analognega
AF sistema. A glej ga zlomka, točno
to kar sem jim serviral v prvem vprašanju, se je zgodilo.
E sistem kamer DSLR je
šel po sedmih
letih po tihem v pozabo.
Toda Olympusov duh je še tu in še
vedno so polni inovacij. Fotografski trg so leta 2009 (Panasonic manj
opazno nekaj mesecev prej v letu
2008) presenetili s kakovostnim
kompaktnim ohišjem, »velikim« ti-
palom iz sistema 4/3 in možnostjo
menjave objektiva. Toda »manjkal«
je sistem zrcala, medlice in prizme.
Tako so pridobili krajši prostor med
zadnjo lečo in tipalom (svetlobni jašek), uspešno zmanjšali objektive,
ter posledično tudi kamero samo.
Rojen je bil sistem micro 4/3, katerega danes več ali bolj kopirajo tudi
drugi. Ob preizkusu kamere iz micro
4/3 sistema Panasonic DMC-GF2
(test maj 2010) sem zapisal.
»Ko je Olympus leta 2009 predstavil
kamero PEN E-P1 in sistem micro
4/3, si nisem bil na jasnem kaj z njim
sploh želijo. Toda morali so narediti
nekaj novega, drugačnega, saj Canon
in Nikon dobesedno požanjeta vse
med kamerami DSLR. Vsi ostali
so obrobni igralci in sam razvoj
stane preveč, da bi sploh lahko
konkurirali.
Na prvi pogled te kamere izgledajo kot
male kompaktne, le
da imajo na
ohišju nekam
velik objektiv. Ideja sistema je zanimiva, že dolga
leta poznana
in želena. Veliko tipalo, ki
omogoča kakovost in izmenljive
objektive. Tako v mali »škatlici« dobimo vse tehnične možnosti, katere
nudijo kamere DSLR, obenem pa v
kompaktni tehniki pogleda in zajema slike odlično sliko in možnost
menjati objektive«.
Vse bolj je vidno, da je Olympus s
Slabost kompaktnih kamer je rokovanje pri daljših goriščnicah (objektivih). Dodatno elektronsko iskalo (EVF) je soliden pripomoček za lažji pogled na “povečani” motiv.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
kamerami PEN dobro razburkal fotografski trg.
Predvsem v Aziji so
kompaktne kamere
z izmenljivimi objektivi še kako iskane. Ni
čudno, da je Sony hitro
sledil v svet CSC kamer.
Poleg Panasonic, Ricoh,
Samsung, Fujifilm, Pentax,
med glavnimi na koncu tudi Nikon.
Čakalo se je samo še na vedno bolj
konservativni Canon, ki je na koncu le vstopil v svet kamer CSC. Kot
vedno. Na začetku bolj previdno, a
mislim, da že vedo, da CSC svet ni
muha enodnevnica in bodo kmalu
želeli prevladovati in imeti največji
tržni delež.
Predvsem še vedno vodilni v svetu kamer CSC Olympus, nima kaj
izgubiti. DSLR sistem so dali na
stran in njihove PEN kamere jim
ne skačejo v zelje, kot
je
to sedaj primer pri
Canon, Nikon,
Pentax, Sony.
Nikon je šel še
celo tako daleč
v bran DSLR
kamer, da se je
odločil raje narediti kamero s
še manjšim tipalom od konkurence.
Vendar Olympus kamere PEN in
Sony NEX so nam prve pokazale,
da je to razred kamer, ki si je priboril nove uporabnike. Tiste, ki žele
več kot imeti samo malo kompaktno
kamero in tiste, ki so bili z velikimi
in težkimi kamerami DSLR nezadovoljni. Fotografija jih ni toliko pritegnila, da bi si želeli veliki DSLR sistem, ampak raje uporabljajo majhno
kompaktno ohišje, z odlično kakovostjo slike in možnostjo menjave
objektivov. Tudi tu ima sistem Olympus PEN prednost, saj je glede ponudbe objektivov najširši. Vsekakor
pa tudi za CSC sistem (zaradi izmenljivih objektivov in drugih možnih
dodatkov) velja, da ko ga enkrat
razširite v določeni znamki ste z
njo kot poročeni. Kasnejši vstop
med kamere DSLR bo najbrž pomenil prodajo celote, ali pa boste
obdržali oba sistema, saj menjava
komponent ni možna. Prav zaradi
tega je sistem kompaktnih kamer z
izmenljivimi objektivi samosvoj razred, ki se hitro širi med tistimi, ki
jim je fotografija lep hobi in si žele
več, a vseeno vse skupaj v majhni
torbi. Saj obstajajo omejitve CSC kamer, katere iz pogleda kamer DSLR
kaj hitro opazimo, vendar le malo
je tistih, ki bi šli v ta CSC sistem za
podvojitev opreme. Tiste, katere sistem DSLR ni zadovoljil, se bodo nekaterih pomanjkljivosti CSC kamer
zavedali in jih znali rešiti v svoj prid,
a l i eno- stavno odmisliti.
Če pa
v
sistem
kompaktnih kamer z izmenljivimi
objektivi prehajate iz kompaktne kamere in bi radi v fotografiji več, potem vedite, da vam sistem CSC to
lahko zelo dobro nudi.
Sistem CSC je namenjen tistim, ki
iščejo nekaj več v svetu manjših fotokamer. In kamere brez zrcala z izmenljivimi objektivi to tudi nudijo.
Le da vsak proizvajalec išče neko
svojo pot. Tako je prav zanimivo, da
imamo v tem novem sistemu veliko podobnost, vendar toliko manjših razlik med ponudniki kot Sony,
Olympus, Panasonic, Fujifilm, Samsung, Pentax, Nikon, Canon, Leica...
M.I.
11
Praktični tečaj BLISKAVICA - 30. avgust
www.e-fotografija.si
Današnja ponudba sistemskih kamer
Oglejmo si na našem trgu prisotne sistemske kamere (junij 2013). Nekatere izmed starejših kamer so na voljo samo še v akcijah in lahko da jih ni v zapisu.
Zanimiva je še ena ugotovitev. Še 40 let nazaj smo imeli ponudbo kamer SLR od toliko podjetij, da se jih niti našteti ne da. Danes imamo na trgu samo še štiri
proizvajalce kamer DSLR, še tu je šel Sony povsem svojo pot in v kameri nima več zrcala niti prizme.
Sistemske kamere na trgu (junij 2013)
Canon M (CSC)
Canon EOS 1100D
Canon EOS 100D
Canon EOS 650D
Canon EOS 700D
Canon EOS 60D
Canon EOS 7D
Canon EOS 6D
Canon EOS 5D MkIII
Canon EOS 1D MkIV
Canon EOS 1D X
Fujifilm X-E1 (CSC)
Fujifilm X-Pro1 (CSC)
Leica M (CSC)
Nikon 1 V2 (CSC)
Nikon 1 J2 (CSC)
Nikon D3100
Nikon D3200
Nikon D5100
Nikon D5200
Nikon D7100
Nikon D600
Nikon D800/800e
Nikon D4
Olympus OM-D E-M5 (CSC)
Olympus PEN E-P5 (CSC)
Olympus PEN E-PL5 (CSC)
Olympus PEN E-PM2 (CSC)
Panasonic G serija (CSC)
Ricoh GXR (CSC)
Pentax Q10 (CSC)
Pentax K-01 (CSC)
Pentax K-r
Pentax K 30
Pentax K-5 II
Samsung NX (CSC)
Sony NEX 3/5/6 (CSC)
Sony RX1 (CSC)
Sony Alpha 230/330/380
Sony Alpha 33/35
Sony Alpha 55/65
Sony Alpha 77
Sony Alpha 99
V dolgi razpredelnici tehničnih podatkov kamer katere dobite na spletnih straneh, neizkušen, ali samo tehnično gledajoč fotograf najde veliko razlik med modeli v svojih razredih. Tisti, ki kamere bolje poznate in nanje ne gledate z navijaškimi očmi za določene znamke, opazite samo manjše število bistvenih razlik.
Zato si v zapisih tega članka oglejmo zame samo bolj pomembne razlike med modeli.
Spoznajte glavne razlike med njimi, ter na podlagi cene in uporabniške vrednosti ugotovite za vas “pravo” razmerje med kamerami. Na koncu pa je bistvenega
pomena naslednje: kamero si vedno izbiramo po lastnem prepričanju.
Vstopni razred kamer
DSLR
Canon EOS 1100D (kit 18-55mm
IS) cca. 400€
APS-C, 12M točk, ISO 100 do 6400,
zaslon 2,7 inča 230.000 točk
Ta kamera se že počasi poslavlja in
čaka se naslednica, ali pa je sploh ne
bo in jo je že zamenjala EOS 100D.
Za današnje sodobne kamere DSLR
ji manjka predvsem polni format video zapisa. Canon zna tistim navdušencem v fotografiji, ki ne želijo zapraviti preveč denarja ponuditi zelo
veliko. EOS 1100D ne nudi samo dobro kakovost slike v dobrih in slabih
svetlobnih pogojih ampak tudi že zadovoljivo hitrost delovanja. Da kamero uvrščam v vstopni razred je razlog predvsem cena, glede na njeno
uporabniško vrednost iz foto pogleda, pa bi jo lahko dodal tudi v hobi
razred. EOS 1100D nam nudi že kar
nekaj funkcij preko gumbov na kameri.
Ima tudi možnost predogleda motiva na zaslonu. Seveda jo lahko
uporabljamo v popolni avtomatiki
(AUTO), vendar z njo lahko delujemo še mnogo bolj napredno in ta kamera vas bo zadovoljila tudi, če boste
začeli delovati v kreativnih programih.
12
Nikon D3100 (kit 18-55mm VR)
cca. 400€
APS-C, 14M točk, ISO 100 do 3200,
zaslon 3 inča 230.000 točk
Nikon je že s predhodnico D3000
vstopil v popolni svet vstopnih fotografov. Kamera nudi predvsem
enostavno uporabo s hitrim vodičem o funkcijah ter programskih
nastavitvah (žal niso v slovenščini).
Dobra kakovost slike, ki je že programsko obdelana do višje všečnosti
nam omogoča, da fotografij ni treba
še dodatno obdelovati v računalniku. 14M točk, dovolj hitri EXPEED2
procesor, velik zaslon nudi dober pogled na zajeti motiv, video zapis je v
polni HD ločljivosti.
Kamera je namenjena tistim fotografom, ki si žele za manj denarja
več enostavnosti a prestopiti v svet
kamer DSLR. Kamera je že v letih
in zato zna D3100 marsikomu hitro
nuditi premalo. Tem fotografom priporočam, če si želijo Nikon kamero,
da pogledajo še po novejših D3200 in
D5200.
Nikon D3200 (kit 18-55mm VR)
cca. 500€
APS-C, 24M točk, ISO 100 do 6400,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Kamero Nikon D3200 dobimo z
osnovnim zum objektivom Nikkor
AF-S 18-55mm VR, v tem trenutku za cca.500€. Glede na to, da nudi
24M točk in HD video zapis, ter ostale napredne možnosti je iz tehničnega pogleda to poštena cena. Toda za
fotografa, ki je pripravljen odšteti
več, nudi premalo iz uporabniškega
pogleda. Tu ima D3200 odlično konkurenco v lastni hiši z Nikon D5200.
Res pa je. Kamero D3200 si izberite
predvsem tisti, ki imate željo samo
vstopiti v svet kamer DSLR z zadnjimi tehničnimi novostmi in nimate
kakšnih večjih foto ambicij. Nikon
D3200 boste uporabljali predvsem
v AUTO načinu ali slikovnih programih. Vsi, ki pa mislite, da boste
te osnovne nastavitve kmalu prerasli
vedite, da imate na razpolago z enako ceno malo starejšo a hitrejšo Nikon D5100 in napredno novo Nikon
D5200.
Nikon D3200 danes postavljamo povsem na vrh vstopnih kamer
DSLR. Je opazno bolj napredna od
drugih vstopnih in hobi kamer kot
Nikon D3100, Canon EOS 1100D in
sestrske Nikon D5100, vendar žal je
tudi dražja.
Prav cena je ponavadi tisti argument,
ki hobi fotografa pritegne, da se iz
uporabe kompaktnih fotokamer sooči z naprednimi kamerami DSLR. In
cena kamere Nikon D3200 trenutno
niti ni visoka.
Menim, da je trenutno glavni argument za nakup D3200 predvsem njenih 24M točk.
Kamera Nikon D3200 nudi kopico enostavnih rešitev za zajem slike,
zato je še kako zanimiva za hobi fotografa, ki išče dovolj majhno in še
vedno zmogljivo fotokamero.
Vedite pa sledeče. V vstopnem razredu dobimo manj v več pogledih.
Nikon D5100 (kit 18-55mm VR)
cca.520€
APS-C, 16M točk, ISO 100 do 25600,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Nikon ima po eni strani dobro in slabo politiko. V prodaji dolgo »vleče«
kamere, ki so že zamenjane z novejšimi modeli. Dobro je v tem, da iz foto
vidika lahko dobimo za manj denarja več. Slabo, ker novejša kamera prinese nekaj novosti in uporabnih lastnosti.
Kamera Nikon D5100 po eni strani
nudi veliko. Še leta 2011 bi jo dal v
hobi razred kamer. Danes je v tem
razredu že močna konkurenca in je
kamera D5100 izenačena ali pa celo
v slabšem položaju kot D3200.
Sony Alpha 230/330/380/450/33/35
(kit 18-55mm) cca. 500 do 700€
Sony si je leta 2006 s kamero Alpha
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
KOPER enodnevni tečaj fotografije - 1. sep.
100 priboril mesto med ponudniki kamer DSLR. Imajo pa svojo pot
ponudbe in izvedbe fotokamer. V bistvu v enako ohišje dodajo nekaj drugačnih elementov, s tem spremenijo
model, ceno in imajo širšo ponudbo. Sony Alpha kamere s tri številčno
oznako so že starejši modeli, vendar
se jih še da dobiti na trgovskih policah. A230 je osnova teh kamer. A330
ima dodan premakljiv zaslon in predogled slike na zaslonu, A380 pa
14M točkovno tipalo namesto 10M
točkovnega tipala kot je v prvih dveh
kamerah. A450 je močno podobna
A380, dodali pa so možnost delovanja pri slabših svetlobnih pogojih, saj
omogoča delovati pri ISO 12800.
Novi kameri A33 in A35 sta že iz razreda SLT s polprozorno folijo in nudita predvsem višje hitrosti zajema in
programskih rešitev kot konkurenca.
Tako ima ljubitelj znamke Sony več
izbire v enakem razredu. Tudi cenovno ni večjih razlik. Zato je ponudba
skoraj podobnih si kamer zelo zanimiv pristop, ki pa lahko ob izbiri modela bega marsikaterega kupca, kateremu ime Sony ni najpomembnejše,.
Kaj izbrati med VSTOPNIMI kamerami DSLR
Canon EOS 1100D ali Nikon D3100,
če želite za kamero dati najmanj. Ne
pozabite še na Pentax K-r, katero sem
dal v hobi razred, a je dosegljiva za
enako ceno in na Canon EOS 650D
iz hobi razreda. EOS 100D, če potrebujete res majhno in lahko kamero,
vendar ima preko zaslona na dotik
hitro dosegljive vse glavne funkcije,
da sem jo tudi dal v višji hobi razred.
Nikon D3200, če želite mega točke in
Sony A35, če vam je elektronika pred
mehaniko.
Moj osebni izbor
Nikon D3200, Sony A33
Hobi razred kamer DSLR
Canon EOS 650D (kit 18-55mm)
cca. 650€
APS-C, 18M točk, ISO 100 do 12800,
zaslon 3 inča 1.040.000 točk
To je kamera za hobi fotografa, ki že
pozna osnovne fotografske funkcije.
EOS 650D omogoča prenastavljati veliko uporabnih funkcij kar preko gumbov na kameri, zato jo kljub
nizki ceni ne dam v vstopni razred.
Tehnološko je EOS 650D še vedno
dovolj visoko in hobi fotografu lahko nudi veliko. V bistvu je to kamera s katero dobite največ za svoj denar in je zelo primerna za tiste, ki že
vedo, da bi radi od kamere nekaj več
v funkcijah ter hitrejših nastavitvah
kot nudijo vstopne kamere, vendar
za to ne bi plačali preveč.
Canon EOS 100D (kit 18-55mm IS)
cca. 850€
APS-C, 16M točk, ISO 100 do 12800,
zaslon 3 inča 1.040.000 točk
Canon se je odločil drugače. Niso
predstavili direktne naslednice EOS
1100D, ampak povsem novo kamero z novim konceptom. Več tehnologije je podobne kot v EOS 700D.
Dodali so ji še nekaj nove, predvsem
pa jo naredili izredno kompaktno in
enostavno. V širino in višino je ni
nič kaj več kot kompaktno sistemsko kamero Olympus OM-D. Težka
pa je samo 407g z baterijo vred. Canon EOS 100D je opazno manjša in
lažja od DSLR konkurent in lahko da
marsikomu to šteje, da bo odštel toliko. Lahko bi jo dal tudi razred nižje.
Toda preko zaslona na dotik je izredno enostavna in hitra v vseh nastavitvah glede funkcij.
Če vam je pomembna kompaktnost
v prvi vrsti, bi radi novo tehniko in
na koncu dobro sliko ter lahko odštejete nekaj več za kamero? Potem
menim, da si morate EOS 100D dati
na najvišjo stopnico glede izbire. Poudarjam, če vam je v prvi vrsti pomembna kompaktnost.
Canon EOS 700D (kit 18-55mm)
cca. 900€
APS-C, 18M točk, ISO 100 do 12800,
zaslon 3 inča 1.040.000 točk
Kamera se komaj prebija na naše police, zato je še niti nisem dobro preizkusil. Vendar kakorkoli gledam na
kamero od zunaj ali po tehničnih
podatkih se od EOS 650D razlikuje
samo po napisu imena na kameri.
Vendar prvi videz lahko hitro vara.
Canon je tako EOS 100D kot EOS
700D opremil z vrhunskimi zasloni
na dotik. Na EOS 700D je celo vrtljiv.
Obenem ima EOS 700D zelo izpopolnjen sistem AF, ki jo že skoraj približa EOS 7D.
Tako da če na prvi pogled izgleda
EOS 700D draga na proti konkuren-
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
ci, se ob pogledu na vse lastnosti tega
ne gleda več tako. Kdor želi več, bo
EOS 700D z veseljem sprejel.
Canon EOS 60D (kit 18-135mm)
cca. 1300€
APS-C, 18M točk, ISO 100 do 6400,
zaslon 3 inča 1.040.000 točk
Na začetku kar malo razočaranje.
Marsikdo je pričakoval velik napredek naproti EOS 50D. Toda zgodilo
se je, da je Canon stopil korak nazaj.
Pričakovano. Saj je bila zunaj že visoko zmogljiva EOS 7D.
Toda nikakor ni EOS 60D nekaj neuporabnega. Kamera nudi obilo dobrih tehničnih lastnosti, kot višjo
uporabniško vrednost (hitrost rokovanja s funkcijami) od EOS 700D.
Torej, je ravno tam kjer mora biti. Na
najvišji stopnici za hobi fotografa in s
ceno kot lastnostmi na pravem mestu med EOS 700D in EOS 7D.
Nikon D5200 (kit 18-105mm) cca.
830€
APS-C, 24M točk, ISO 100 do 6400,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Kamera je močno podobna D3200,
vendar ima le boljšo dostopnost do
osnovnih funkcij. Tako jo bo z veseljem sprejel tudi manj zahtevni
hobi fotograf, ki pa si že želi nekaj
več. Vendar je D5200 zelo na meji
med vstopnimi in hobi kamerami,
kar kaže tudi cena. Zato, če je vaš izbor Nikon kamera z več funkcijami
le poglejte višje. Tam boste srečali
D7100.
Pentax K-r (kit 18-55mm) cca. 400€
APS-C, 12M točk, ISO 100 do 25600,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Pentax se ne šali. Cena najcenejših
vstopnih kamer, toda s funkcijami,
ki so povsem primerljive s kamerami
hobi razreda. Kljub izredno prijazni
ceni za te zmogljivosti nam kamera nudi zaščiteno ohišje na vlago in
prah, visoko hitrost fotografiranja in
množico zanimivih nastavitev preko
menija. Video zapis ima samo polovično HD ločljivost, kar pomeni, da
je tiste, ki mu je video že pomembna
postavka ne bo izbral. Prav tako ne
fotograf, ki je še pred letom prisegal
na 12M točk, kolikor nudi tudi Pentax K-r, toda konkurenca nudi 18M
in celo 24M točk. Če pa vam plakatne povečave niso pomembne, po-
www.e-fotografija.si
tem ni dileme!
Omeniti je treba tudi hiter dostop do
glavnih funkcij. Tu je tudi visoko ločljivi zaslon.
Kamera za tiste fotografe, ki bi radi
za določen denar dobili veliko in
vedo, da ni vse samo Canon ali Nikon. Za te nikakor ni dileme. Pentax
K-r je med predstavljenimi kamerami na najvišjih stopnicah v kategoriji
vrednost / cena.
Sony Alpha 55/65 (kit 18-55mm)
cca. 870 – 950€
APS-C, 16M (A55) in 24M (A65)
točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 inča
921.000 točk
Sony razred Alpha kamer s številko
pet v ospredju je že kar debelo leto
med nami. Na proti A33/35 imata ti
dve kameri večje, bolj dodelano ohišje z gumbi za hitro izbiro glavnih naprednih funkcij. Kameri imata dodatno tipalo za hitrejše delovanje pri
predogledu slike preko zaslona (LiveView). Manjši zaslon je pred iskalom. Fotograf, ki želi več, hoče zmogljivo kamero in večkrat poseže po
uporabi zaslona za pogled na motiv
si naj ti dve kameri le pogleda. Znata
biti zanimivi. Še toliko bolj za tiste,
ki izhajajo bolj iz elektronike, kot poznavanja fotografskih znamk.
Kaj izbrati med HOBI kamerami
DSLR
Canon EOS 650D ali Pentax K-r, če
želite za kamero dati najmanj. EOS
700D, če želite kamero, ki je komaj prišla na trgovske police. Nikon
D5200 in Sony A65, če želite mega
točke ter Sony A55 in A65, če vam je
elektronika pred mehaniko.
Moj osebni izbor
Canon EOS 650D, Canon EOS 700D,
Nikon D5200, Pentax K-r.
Napredni razred kamer
DSLR
Canon EOS 7D (ohišje) cca. 1250€
APS-C, 18M točk, ISO 100 do 6400,
zaslon 3 inča 920.000 točk
Sicer že kamera v letih, toda modeli se ne menjajo več tako hitro kot še
tri leta nazaj. Video, zaščiteno ohišje, odličen pogled skozi iskalo in visoki ISO so danes vse bolj prisotni
v najnovejših fotokamerah. Canon
je prenovil avtomatsko ostrenje, do-
13
Osnovni tečaj fotografije
-
dal nove možnosti pri izbiri fokusnih
točk, hitrost, izredno veliko iskalo (100% pogled in 1x povečavo) za
razred »crop« kamer in ergonomsko
dobro, zaščiteno ohišje. Trenutno je
EOS 7D vrh Canon in na proti konkurenci ponudbe kamer z manjšimi
APS-C tipali.
Nikon uporabnik je dobil na razpolago odlično kamero za vstop v FF svet.
Kamera ima zanimivost tudi v tem,
da je cenovno nekje v smeri že dolgo pričakovane zamenjave za D300s
in ne malo te kamere željnih kupcev,
je predolgo čakojoč odšlo v FF svet
prav s kamero D600.
Canon EOS 6D (ohišje) cca. 1800€
APS-C, 20M točk, ISO 100 do 25600,
zaslon 3 inča 1.040.000 točk
Canon se zaveda, da je razred kamer polnega formata vse bolj želen.
Zato so »drago« vendar zmogljivo
EOS 5D MkIII okrnili v funkcijah in
predstavili kamero za napredne fotografe.
Kamera EOS 6D se odlično obnese v
praksi in je med naprednimi kamerami zame tista prava izbira za vstop
v FF svet.
Pentax K30D (kit 18-55mm) cca.
600€
APS-C, 16M točk, ISO 100 do 25600,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Pentax se zadnja leta trudi obdržati
svoje uporabnike in pridobiti nove
kupce. S svojimi kamerami nudijo največ za svoj denar. So pa v pat
poziciji, ker predvsem pri nas nekaj
velja samo Canon ali Nikon. Na tako
majhnem trgu in pri tako malo prodajalcih je težko dobiti neodvisno
mnenje, da Pentax trenutno v vseh
razredih nudi največ za svoj denar.
Če ste uporabnik fotokamere, ki ne
išče najvišje hitrosti delovanja, zadnjo zalogo pikslov, rad pa ima širok
izbor hitro dostopnih funkcij, potem je to, to. Prdvsem pa, Pentax vse
svoje kamere konkretno zaščiti s silikonsko gumo za vremenske neprilike, vlago, kaplje, pesek. Za tak denar »boljše« kamere ni in pri Canon,
Nikon pa tudi pri Sony je ne boste
dobili!
Nikon D7100 (ohišje) cca. 1000€
(kit 18-105mm) cca. 1200€
APS-C, 24M točk, ISO 100 do 6400,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Nikon je 7100D toliko prenovil, da
kaže več od predhodnice, vendar ni
zamenjava za D300s, kot si jo nekateri predstavljajo. Prav zaradi tega, ker
Nikon nima še dostojne zamenjave
za D300s postavljam D7100 trdno v
napredni razred, čeprav kamera ne
bo povsem zadovoljila zahtevnih fotografov. Toda, nekateri prav zaradi
tega raje in hitreje posežejo po kameri polnega formata Nikon D600.
Nikon je kamero prav načrtno naredil napredno še v tolikšni meri, da je
izredno konkurenčen s ceno. Tu se
vidi, da je kamera trenutno za svojo
ceno in svoj čas odlična za zahtevnega hobi fotografa, toda že čez leto dni
ali, ko pride na trg Nikon D400(?),
bo tehnološko kot cenovno odlična v
hobi razredu kamer.
Vsekakor pa je Nikon D7100 danes
zelo napredna kamera in zna zadovoljiti tudi zahtevne hobi fotografe
tako s kakovostjo in velikostjo fotografije kot izborom hitrih funkcij.
Nikon D600 (ohišje) cca. 1800€
FF, 24M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3.2 inča 921.000 točk
Najprej so predstavili D800. Dobro
kamero pa samo malo okrnili in jo
dali tako tehnološko in funkcionalno
v napredni razred.
14
Pentax K5D II (kit 18-55mm) cca.
900€
APS-C, 16M točk, ISO 100 do 25600,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Kamera, ki nudi še nekaj več hitrih
rešitev pri rokovanja kot K30D. Tu
smo že kar malo v dilemi. Dati 300€
več? Na to dilemo si boste morali z
odgovorom sami pomagati. K 5D II
deluje malo bolj profesionalno glede
ohišja in funkcij kot K30D.
Zanimivo, koliko se da dati fotografu za ta denar. Ja ni kaj, ime kamere in zadnja tehnologija nekaj stane.
Zato pa ima konkurenca opazno višje cene in Pentax tako svoje zveste
uporabnike.
Sony Alpha A77 (ohišje) cca. 1300€
APS-C, 24M točk, ISO 100 do 16000,
zaslon 3 inča 921.000 točk
Sony je šel svojo pot. So predvsem
podjetje poznani po elektroniki in
ni čudno, da so mehanske dele kot
zrcalo in prizmo odvzeli iz kamere.
28. avg. do 2. sep.
Zamenjali so jih s polprosojno folijo
in elektronskim iskalom. Je to prav?
Klasični fotograf se EVF iskala ne
more navaditi. Toda to je prihodnost.
Zato ima Sony svoje uporabnike, ki
iščejo drugačnost in v njej uživajo.
S kamero Alpha 77, so uporabnikom dali zelo zmogljiv stroj v naprednem razredu. In če že govorimo o
elektroniki. A77 ima veliko več elektronskih programskih pomagal, kot
jih nudi konkurenca, zato je izbirni
meni poln presenečenj in možnosti.
Koliko jih rabimo? Zopet stvar uporabnika. Toda če tu so, se vsaj lahko
vprašamo ali jih rabimo, oziroma jih
izkoriščamo.
Kaj izbrati v NAPREDNEM razredu kamer DSLR
Če želite največ za denar, oziroma
če želite toliko kot nudijo drugi za
manj, krepko manj denarja potem ni
dileme. Pentax K30D je trenutno kamera, ki nudi največ v razmerju lastnosti/cena. In verjemite, teh dobrih
tehničnih lastnosti sploh ne primanjkuje glede na konkurenco. Izpostavil
bi še EOS 7D. Kamera, ki je v APS-C
svetu trenutno še vedno vodilna. Kamera, ki jo ima za pomočnico marsikateri profesionalni reporterski fotograf, saj nudi kakovost, hitrost in
izrez ter s tem ožji kot zajema.
Kamera, ki je tista prava vstopnica za
FF svet je EOS 6D. Seveda za Nikon
uporabnike bo to D600. Vendar nudi
EOS 6D več in zato tak pogled.
Moj osebni izbor
Canon EOS 7D, Nikon D7100, Pentax K30D, Canon EOS 6D - FF kamera
Profesionalni razred
kamer DSLR
Canon EOS 5D MkIII (ohišje) cca.
2900€
FF, 22M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3.2 inča 1.040.000 točk
Canon prav s kamero EOS 5D MkIII
kaže, da želijo imeti visoke cene kamer. V mega točkah je niso kaj dosti prenovili naproti EOS 5D MkII.
V hitrosti delovanja in fokusa pa
je povsem prenovljena in zato zelo
uporabna kot profesionalna kamera. Več niti ni treba povedati, ker je
to Canon kamera, ki trenutno najbolje služi profesionalnemu fotografu v
www.e-fotografija.si
pogledu ločljivosti in končne kakovosti slike, obenem pa odlične tehnične zmožnosti, vključno s fokus
izbiro, ki je ne nudi niti konkurenca.
Kamera, ki je lahko uporabna tudi za
športno/reportersko fotografijo.
Canon EOS 1D MkIV (ohišje) cca.
4500€
APS-H, 16M točk, ISO 100 do 12800,
zaslon 3 inča 920.000 točk
Kamera, ki je Canonu končno prinesla mir z dobrim delovanjem faznega
AF. To je prava kamera za športne reporterje, saj nudi zaradi tipala APS-H, 1,3X-ni izrez in tako efekt podaljšane goriščnice. Obenem je hitra,
robustna in kamera, ki kljub novosti
z oznako X, lahko zaradi nižje cene
še nekaj časa zdrži na trgu.
Canon EOS 1 D X (ohišje) cca.
6000€
FF, 18M točk, ISO 100 do 51200, zaslon 3.2 inča 1.040.000 točk
Canon se je tudi pri športno/reporteski kameri odločil dodati FF tipalo. Tako je kamera ločena, od še bolj
športno namenske izvedenke IV.
Tu pri tej kameri ni kaj dodati. Popravili so vse prejšnje napake, predvsem modela EOS 1D MkIII in dodali kopico profesionalcu uporabnih
možnosti.
Hobi ali napredni fotograf s to kamero nima kaj početi. Je preveč namenska in predvsem delovni stroj
za najtežje razmere. Prav s takimi
kamerami smo zopet prišli na mesta kot smo že bili. Profesionalne kamere v analognem svetu niso bile kaj
dosti uporabne za hobi fotografijo.
Zdaj je že podobno. Krepko cenejše
kamere, nudijo za hobi fotografijo
več. Ne nudijo pa stroja za »risanje«
posnetkov s kar 14 posnetki v sekundi in še dobro robustnost pri nekaj
100.000 posnetkih.
Nikon D800 / D800e (ohišje) cca.
2500€ (D800) 3000€ (D800e)
FF, 36M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3.2 inča 921.000 točk
Nikon je dolgo vztrajal in uporabnikov delal sive lase z nizkoločljivo FF
kamero D700. Potem pa, bum. 36M
točk, odlična slika, ekstremno dobra slika pri visoki občutljivosti gleda na ločljivost tipala, še dokaj dobra hitrost za delovanje kljub velikim
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
Nikon D4 (ohišje) cca. 5500€
FF, 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 1.229.000 točk
Kamera Nikon D3 je pošteno zagrozila konkurenci in začela prevzemati
profesionalne reporterje. Nikon D4
gre tehnološko naprej, a tudi konkurenca se je prebudila. Vendar v tem
razredu kamer se ne skače iz ene
znamke na drugo zaradi kamere ampak sistema.
Tudi ta kamera je pravi športno/reporterski stroj. Več se od nje ne pričakuje.
Sony Alpha A99 (ohišje) cca. 2800€
FF, 24M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3.2 inča 921.000 točk
Sony je zamenjal A900 z novostjo v
kateri se je tako kot pri vseh ostalih
sony kamerah umaknilo zrcalo kot
prizma. Trenutno je to kamera, ki
nerazrezana cena
kaže največ v novi tehnologiji. EVF
iskalo ima kar 3.2 milijona točk in
slika na njemu je že kristalno čista.
Seveda predvsem v dobrih svetlobnih pogojih se pogled na motiv še ne
more kosati s tistim preko prizme.
Toda sčasoma bodo tudi v ta sistem
vgradili kopico dodatnih elektronskih novosti. Kamera, ki kaže prihodnost!
Kaj izbrati v PROFESIONALNEM
razredu kamer DSLR
Ta razred je tako specifičen in fotografi že tako določeni v svoji znamki,
da ni potrebe po nasvetu glede izbire.
Moj osebni izbor
Canon EOS 1D X, Nikon D800e.
CSC – kompaktne
sistemske kamere
Canon M
18M točk, ISO 100 do 12800, zaslon
3 palce, 1.040.000 točk
To podjetje ima v fotografskem in video svetu dve zanimivi lastnosti. So
konzervativni in inovativni. Najprej
počakajo kaj poreče trg in nato pridejo na njega s svojo inovativno teh-
54900 ali
45
20 x 27
razre
cenzaana
10 o
549
br
EOM okov
0%
•foto delavnica z Arnejem Hodaličem
•priročnik Digitalna fotografija 4
DSLRfotoaparat
D3200 + 18-105 VR
00
€
5k 0o
n
datotekam in to je to. Kamero sem
vzel s seboj na FotoPOTEP na Aljasko. Po enem mesecu sem v test članku zapisal; »Nikon za kamero Nikon
D800e, KAPO DOL! Le kateri kameri se bom skozi čas toliko priklonil,
da bom zapisal, klobuk dol?
-
up
19. in 21. september
nologijo, ki je povzela vse tisto kar je
trg pri predhodnikih ocenil kot dobro. Inovativni pa so lahko zato, ker
so še vedno med prvimi tremi podjetji na svetu, po številu lastnih prijavljenih patentov. Prav patenta za
USM AF in stabilizacijo slike IS, sta
jih pred 25 leti izsterelili v vodilni
svet fotokamer DSLR.
Tudi med kompaktne sistemske kamere so prišli zadnji. Kot nekdaj s kamero DSLR z AF tehnologijo (EOS
650 / 620), enako tudi med APS film
kamerami. Toda kmalu so pokazali,
da so uspeli ujeti pravi veter.
Canon M je povzela APS-C tipalo
in Digic 5 procesor iz kamere EOS
700D. Ta velikost tipala daje nek pravi kompromis med kompaktnostjo
in kakovostjo slike. Kamera nima iskala, je pa povsem kompaktne oblike in predvsem šele kamera, ki tipa
odziv kupcev. Mislim, da bo tako kot
nekdaj pri APS film sistemu. Če bo
odziv pravi, saj kamera nudi veliko,
bo Canon hitro pokazal kaj lahko
nudi CSC sistem iz najvišje police.
Čeprav pri nas kamere Canon M ni
bilo kar dolgo na trgu, pa se predvsem napredni Canon fotografi že
nerazrezana cena
odzivajo in jo imajo za svojo drugo
kamero. S posebnim adapterjem gredo na kamero tudi objektivi iz Canon
sistema DSLR.
Fujifilm X-E1
16M točk, ISO 200 do 6400, zaslon
2.8 palca, 460.000 točk
Fujifilm X-Pro 1
16M točk, ISO 200 do 6400, zaslon 3
palce, 1.230.000 točk
Fujifilm ima za digitalni svet malo
hecno ime. Ko sem v velikem vstopu
digitalne fotografije povprašal predstavnika za Evropo g. Yoshitaka Nakamura, ali kaj razmišljajo zamenjati
ime, je idejo takoj zavrnil. Že v analogni dobi so bili prodorni med srednje formatnimi kamerami in prepoznavni, kot izdelovalec kamere
Hasselblad xPan.
V digitalni dobi so prodorni s svojimi tipali EXR. Ker znajo narediti odlično kompaktno ohišje, imajo
svoje objektive, imajo dobro tehnologijo ostrenja preko »rangefinder«
sistema (X-Pro 1) in drugo tehniko
ne čudi, da so vstopili v svet kompaktnih sistemskih kamer skozi glavna vrata.
20000 ali
00
20 x 10
razre
cenzaana
10 o
br
EOM okov
0%
20000
Izjemna cena za
30x optični zoom
€
2k u0p o
•30xoptičnizoom
•24mmširokikot
•HDvideo
Kompaktnifotoaparat
SX500 IS
DIGIC4procesor,ISOdo1.600,7,6cmzaslon,stereo
zvok,režazaSD/SDHCkartice,Li-ionakumulator.
Big Bang, d.o.o. | Šmartinska 152, Ljubljana | Tel: 01 309 37 00 | Ponudba velja od 12. 6. do 1. 7. 2013 oziroma do odprodaje zalog. | Cene so v € in vsebujejo DDV. | Tiskarske napake niso izključene.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
www.e-fotografija.si
n
Napredni tečaj fotografije
Več na www.bigbang.si
15
FotoPOTEP TENERIFE - 26. okt. - 2. nov.
Kameri v svetu kamer CSC nudita zelo veliko. Predvsem pa imajo
odlično tipalo ter objektive, kar na
koncu doprinese k kakovostni fotografiji.
Fotokameri X-E1 in še bolj X-Pro1
si zažele izkušeni napredni fotografi.
Nikon 1 J2
10M točk, ISO 100 do 3200, zaslon 3
palca, 921.000 točk
Nikon 1 V2
14M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3
palca, 921.000 točk
Nikon je prišel med zadnjimi na trg s
svojima kamerama V1 in J1. Na policah sta že novosti V2 in J2.
Nikon se je odločil za drugačno pot.
Tipalo niso povzeli iz kamer DSLR,
ampak je za skoraj polovico manjše.
Tako so kameri izkločili kot tisti, ki
bi preveč posegali v kamere Nikon
DSLR, saj imajo široko kamer v vstopnem kot hobi razredu. Sistem je zanimiv za uporabnike kompaktnih
kamer, ki si žele več in želijo samo
vstopiti v svet kamer, ki nudijo višjo kakovost slike in hitrost. Po drugi strani pa Nikon DSLR uporabniki,
prav zaradi majhnega tipala ne vidijo
neke prednosti, da bi ti kamero imeli
kot drugo kamer.
Vendar, Nikon je vstopil na svoj način v svet kamer CSC in ga poimenoval Nikon 1. Sistem sedaj tvorita
dve predstavljeni kameri V2 in J2
ter nekaj objektivov. Pogovori tečejo
v smeri, zakaj so se odločili za tako
majhno tipalo, ki že v osnovi ne more
dosegati kakovosti fotografije kot kamere DSLR in tudi lastnosti fotografije so za to drugačne. Toda Nikon že
ve. Brez zrcalne kamere iščejo tudi tiste fotografe, katerim je kompaktna
kamera premalo, s tehniko pa se ne
obremenjujejo. Radi bi samo nekaj
več od navadne kompaktne kamere,
za to tudi več plačali, a še vedno imeli dovolj kompaktno celoto. Nikon 1
je lahko za njih pravi odgovor. Toda
verjamem, da se bo sistem Nikon 1
razvijal. Nove kamere bodo prinesle
dodatne možnosti in na uporabo bo
še več objektivov ter druge opreme.
Kako močno se bo sistem prijel na
našem trgu je odvisno od prepričanja uporabnikov, da je to sistem, ki je
pravi za njih. Konkurenca je močna,
Nikon pa na našem trgu agresiven
v reklami in zato bolj prepoznaven.
16
Kar pa ni slabo tudi za druge proizvajalce, saj se o sistemu, katerega so
do sedaj premalo predstavljali, vse
več govori. Zanimivo. Nikon je prišel
med zadnjimi na naš trg z brezrcalnimi fotokamerami. Toda prav oni jih
močno predstavljajo in širijo govor
o prednosti sistema. Zato jim najbrž niti ne bo težko prevzeti vodilnega mesta po prodajnih rezultatih in
tako širiti Nikon 1 ter posredno druge kamere CSC med širše množice.
Olympus OM-D E-M5
16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon
3 palca, 610.800 točk
Olympus PEN E-P5
16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon
3 palca, 1.036.800 točk
Olympus PEN E-PL5
16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon
3 palca, 460.000 točk
Olympus PEN E-PM2
16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon
3 palca, 460.000 točk
Olympus je tisto podjetje, katero je v
fotografijo vedno prinašalo inovacije. Zanimivo pa, da so sem ter tja zaradi prehitrih novosti tudi potegnili
kratko. V analogni tehniki so imeli
odlične kamere SLR iz sistema OM,
kateri pa je bil žal ukinjen kmalu po
prihodu avtomatskega ostrenja (AF)
in kamere Olympus OM-707 AF.
V digitalni tehniki so leta 2003 prišli
nazaj z velikimi upi. Ob predstavitvi
sistema in kamere mi je v intervjuju
Toshiyuki Terada, glavni inženir sistema E zagotavljal, da nikoli več ne
bodo ponovili napake iz analognega
AF sistema. A glej ga zlomka, točno
to kar sem jim serviral v prvem vprašanju, se je zgodilo. E sistem kamer
DSLR je šel po sedmih letih po tihem
v pozabo. Olympus je s sistemom 4/3
želel narediti nov korak, ki bi v prihodnosti pokazal svojo pravo moč.
Z manjšim tipalom imeti manj stroškov, manjše kamere, lažje in svetlejše objektive. Tudi ohišja E kamer so
bila odlična, med najbolj trpežnimi.
Toda tehnologija je šla naprej in večja tipala so pokazala svojo moč in
predvsem milijoni točk na tipalih se
niso ustavili. Še celo več. Več točk nič
več ne pomeni slabšo kakovost slike.
Tako je Olympus večje kamere E sistema nekako upokojil in začel odpirati pot novemu mikro 4/3 razredu, ki pa uporablja enaka tipala. Tu
so dosegli svoj uspeh saj so iz enega
pogleda to samo najkakovostnejše
kompaktne kamere, ki nudijo še izmenljive objektive.
Toda Olympusov duh je še tu in še
vedno so polni inovacij. Fotografski trg so leta 2009 presenetili s kakovostnim kompaktnim ohišjem,
»velikim« tipalom iz sistema 4/3 in
možnostjo menjave objektiva. Rodila se je kamera PEN (oziroma sistem
m4/3), ki je tudi digitalna replika
analogne kamere PEN iz leta 1966.
Toda v tem sistemu ni zrcala, medlice in prizme. Zato na njih še vedno
gledajo kot na kompaktne kamere z
izmenljivimi objektivi. Ker manjka
kar nekaj delov iz sveta kamer SLR,
so pridobili krajši prostor med zadnjo lečo in tipalom (svetlobni jašek), uspešno zmanjšali objektive, ter
posledično tudi kamero samo. Rojen
je bil sistem micro 4/3, katerega danes v razredu CSC več ali manj kopirajo tudi drugi.
Pri Olympus pa predvsem kamera
Olympus OM-D E-M5, nudi še izgled in možnost uporabe v praksi, kot
jo poznamo iz razreda DSLR. Zraven imamo še kompaktnost, kompaktnost, še enkrat kompaktnost. V
malo fototorbo lahko shranite ohišje in pet, šest objektivov od goriščnice 16mm do 600mm (ekv.35mm)
in še vedno vse skupaj zasede manj
prostora kot pol manj zmogljiv sistem iz razreda DSLR. Seveda je kamera OM-D nek kompromis. EVF
iskalo nikakor ni primerljivo s tistim
iz kamer DSLR, vendar je uporabno. Kamera ne nudi tiste odzivnosti
kot cenovno enake kamere iz razreda
DSLR, toda še vedno je zadovoljiva.
Zato kamero iz mikro 4/3 razreda sploh ne primerjajte s kamerami
DSLR. Olympus OM-D E-M5 ima
prednost v kompaktnosti in to lahko
marsikomu šteje. Z EVF iskalom pa
je daleč višje od kamer PEN in ostalih konkurentk. Tisti uporabniki kamer Olympus, ki so prešli iz kamer
PEN na OM-D, ker jim je do sedaj
manjkalo iskalo, so navdušeni. Uporabniki klasičnega sistema 4/3 so
končno dobili nekaj, da dodajo v svoj
E sistem in s pomočjo adapterja lahko uporabljajo vse objektive.
Torej Olympus kot vodilni v svetu, v
tem novem razredu CSC, lepo prenaša analogno tradicijo v digitalno.
www.e-fotografija.si
Ricoh GXR
12M točk, ISO 200 do 3200, zaslon 3
palca, 910.000 točk
Ricoh je bil vedno nek posebnež med
ponudniki fotokamer. Že njihove
analogne kamere SLR so imele dvojno iskalo. Dodatno je bilo na vrhu
kamere, uporabno v makro fotografiji ali za delo na stojalu. Zdaj so naredili kamero z drugačnim sistemom.
Iz kamere odstranite objektiv, vendar
z njim vred odstranite celotni digitalni modul s tipalom vred. Tako imajo
eno ohišje, velikost tipala in objektivov pa je lahko različna.
Pentax Q10
12M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3
palca, 460.000 točk
Pentax K-01
16M točk, ISO 100 do 12800, zaslon
3 palca, 921.000 točk
Pentax se poleg Sony še edini v svetu DSLR meri s Canon in Nikon.
Med CSC kamerami poizkušajo na
dva načina. Predstavili so kamero s
tipalom iz kompaktnih kamer Q10,
ki ima posledično res majhne menljive objektive. Kamera K-01 pa uporablja tipalo APS-C velikosti. Tako
ima Pentax na trgu zanimivi konkurenčni kameri. Žal pri nas s premalo uporabniki. Ti pa so zvesti kupci
te znamke. Zato jo znamo videti tudi
pri nas v marsikateri roki.
Sony NEX 3/5
14M točk, ISO 200 do 12800, zaslon
3 palca, 920.000 točk
Sony NEX / 6
16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon
3 palca, 921.000 točk
Sony RX1
24M točk, ISO 100 do 25600, zaslon
3 palca, 1.229.000 točk
Sony je drugačno podjetje. Kupili so
Minolto in s tem pridobili velik inženirski kapital. Toda Sony filozofija
bolj stopa po poteh elektronike. Zato
ne čudi da so hitro predstavili svoj
sistem NEX, ki je najbolj razširjem
s kamerami med vsemi ponudniki. Med njimi pa imajo poleg Leica
edini tudi kamero s tipalom polnega
formata.
Ker je Sony tudi največji proizvajalec
tipal, ne čudi, da so šli tudi v model
kamere RX1, ki nudi tipalo polnega
formata s kar 24M točkami.
M.I.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
Vikend delavnica KRVAVEC - 6. do 8. sep.
www.e-fotografija.si
“Pravi” nakup sistemske kamere
Prvi nasvet ob izbiri
fotokamere
Kamero izberite po svoji vesti! Kot
vedno, tudi sedaj poudarjam. NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša kamera za naš
način fotografiranja in naše želje
ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte
v nasprotni tabor. Če imate cenovno
mejo, razmislite ali dati celo manj za
kamero in tako ostane še za dodatno
bliskavico ali objektiv. Če vas je fotografija že na začetku poti zasvojila,
razmislite ali ne bi vstopili razred višje. Predvsem pa se zavedajte dejstva,
da ko enkrat vstopite v svet sistemskih kamer DSLR / SLT / CSC z eno
znamko, dokupite še nekaj dodatne
opreme (objektiv, bliskavico), ste z
njo kot poročeni. Ločitve in menjava sistema zna tudi tu imeti določene posledice in predvsem finančno
izgubo ter vložek. Vedite, nasvetov
glede pravega nakupa je lahko toliko
kot je fotografov ali trgovcev. Pravilna izbira pa je na koncu ena in edina, vaša! Medtem ko smo pri “film”
kamerah SLR (zrcalno refleksnih),
zaradi njihove dolgoletne prisotnosti med nami dobro vedeli, kdo sploh
vstopa v razred SLR in tudi, na katero
stopnico tega razreda, je v digitalni
fotografiji vse postavljeno na glavo.
Ni malo kupcev, ki si za prvo kamero izberejo kar kamero iz najvišjega
sistemskega razreda. Je to pravilen
vstop v fotografijo? Vsaka stvar ima
danes dve, več plati!
Fotograf, ki bo šel po poti dodatnega
izobraževanja in ga fotografija v veliki meri veseli, lahko danes na podlagi digitalne tehnike zelo na hitro spozna prednosti in osnovne pasti, ki ga
čakajo v uporabi sistemske kamere.
Navodila, tečaji in splet, danes nudijo že toliko informacij, da lahko tudi
kot samouk spoznate prve osnovne
korake.
Fotograf, ki si kupi sistemsko kamero zato, ker misli, da je samoumevno,
da bodo fotografije same po sebi višje
kakovosti, je že naredil veliko napako. Pred osmimi leti, po prihodu kamere Canon EOS 350D na trg, se je
hitro videlo, da mnogi kupci niso bili
kos njeni uporabi. Članek “Kompaktna kamera proti SLR” je objavljen
tako v reviji kot na spletni strani e-Fotografija.si.
Le redki so vedeli, da je treba za visoko tehnično kakovost fotografije
in njeno privlačnost s kamero DSLR
močno sodelovati. (Leta 2005 se sistemskih kompaktnih kamer še ni
uporabljalo. Te so uporabniki začeli bolj množično uporabljati šele v
letu 2010). V članku smo spoznali
razliko med kompaktnimi in kamerami DSLR. Predvsem to, da je treba
za bolj kakovostno fotografijo iz kamere DSLR v večini primerov poseči še po dodatni obdelavi slike s programom za obdelavo fotografij in da
samo programske nastavitve na kameri, še ne zagotavljajo vrhunsko zajeti posnetek.
Se kamere DSLR in zdaj tudi sistemske kompaktne po osmih letih še obnašajo tako? Katere izmed sistemskih
Vse več kamer lahko kupite v različnih barvah. Za marsikoga je lahko tudi to klučni elemnt
pri nakupu kamere. Pentax nudi celo lastno poslikavo kamere.
18
kamer nam nudijo enostavno uporabo? Do kje še sega njihova kakovost?
Je njihova cena upravičena? Katere
so glavne pasti kamer iz razreda sistemskih kamer? Ali poznamo njihovo pravo uporabniško vrednost?
Na ta in še ostala vprašanja vam bom
poizkušal odgovoriti v preizkusih kamer. Kar nekaj izmed njih je že predstavljenih na e-Fotografija.si.
Kaj lahko odloča pri
nakupu sistemske
fotokamere
Vstopiti ali ne v svet sistemskih kamer?
Novejše kamere DSLR iz vstopnega
razreda so s svojo ceno nižjo od 400
evrov že pokazale, da se fotografska
tehnika vrača v stare tirnice. Kompaktne digitalne kamere, ki so bile
pred leti večini edino dosegljive, zahtevnejših fotografov nikakor niso zadovoljevale. Počasnost delovanja, velika globinska ostrina, nezadovoljiva
kakovost fotografije in uporabe njim
znane dodatne opreme so bili glavni
razlog, da vsi nestrpno čakajo kamere DSLR za primerno ceno. Obrazi fotografov so vse bolj nasmejani.
Zdaj so med nas prišle še manjše, sistemske kompaktne kamere.
Izredna kakovost tipala in vseh ostalih elementov kateri ustvarjajo sliko
so prvi argumenti, ki zahtevnega fotografa prepričajo v nakup sistemske
kamere. Hitrost delovanja, možnost
menjave objektivov in uporabe ši-
rokega spektra opreme so naslednje
pozitivne lastnosti, ki marsikoga prepričajo, da se iz kompaktnega razreda kamer preseli med sistemske
kamere. A če nimate izkušenj s kamerami SLR že iz analognega sveta,
se pred nakupom dobro prepričajte
ali res potrebujete sistemsko kamero.
Zmotno je mišljenje, da, če te kamere
uporabljajo napredni in profesionalni fotografi, da bodo tudi vam najbolje služile. Ni malo fotografov, ki
so napačno ocenili svoj vstop v svet
kamer SLR in so bili na koncu tudi
razočarani. Kamera DSLR nam nudi
veliko, a le fotografu, ki ve kaj s tako
kamero tudi želi.
Če ste v dvomih glede vstopa med
uporabnike sistemskih kamer!
Ne malo nasvetov je, naj si fotograf za resnejši vstop med uporabnike sistemskih kamer najprej kupi
eno izmed kompaktnih sistemskih
kamer. Da jo najprej preizkusi, se
spozna z zakonitostmi teh kamer in
spozna ali mu bo sploh dobro služi-
Fotograf, ki fotografira v vseh vremenskih
pogojih si zaželi zaščiteno kamero.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
KOPER enodnevni tečaj fotografije - 1. sep.
la. Iz izkušenj vem, da so ti uporabniki z izbiro sicer zadovoljni. A niti
ne vedo v resnici kaj bi s sistemsko
kamero sploh počeli. In tako jih ne
malo ostane na popolni avtomatiki
in enem kit objektivu. Prednosti sistemskih kamer (različne nastavitve)
so za njih tista slabost, ki na koncu
večkrat pripelje do nezadovoljstva in
na samo odločitev. Sam vam podam
drugačen predlog. Če ne veste dobro,
kaj bi si radi izbrali za zahtevnejše fotografiranje, si lahko najprej izberete
hibridno kamero kot je recimo Fujifilm FinePix HS50 EXR. Ali pa zelo
zmogljivo kompaktno kamero z možnostjo prenastavljanja glavnih funkcij, Canon G15 ali Nikon P7700.
Te še vedno prave kompaktne kamere imajo večino funkcij kot sistemske
kamere in goriščnice, kot dvojni kit
komplet sistemske kamere. In če vam
je taka kamera premalo, ste spoznali
njene osnovne nastavitve takrat vedite, da bo za vas sistemska kompaktna
kamera ali DSLR iz HOBI razreda, tista “ta dobra” izbira.
Ne preskakujte previsokih ovir, če ne
poznate njihove višine! Prehiter skok
v svet sistemskih kamer vas zna sta-
www.e-fotografija.si
ti izpada iz tega visokega razreda in
prizadejati boleč foto poraz.
Če pa boste vstopili v razred sistemskih kamer, se s kamero dodobra
spoznali, potem bo zadovoljstvo nad
odločitvijo še kako dobro. Vedite, za
tisto več, bolje, je treba s sistemsko
kamero delovati in se ne prepuščamo
avtomatiki.
Ime kamere in izbira
Nekomu je že ime kamere tako pomembno, da vse drugo izgubi pomen. In ne boste verjeli. Pri taki izbiri med sistemskimi kamerami le
redko zgrešimo in ponavadi smo
z izbiro zadovoljni. Verjamemo v
znamko, ji zaupamo in spoznamo
vse njene prednosti. Prednosti drugih konkurenčnih kamer pa nas niti
ne zanimajo. Zato je naše zadovoljstvo nad izbiro kamere zadovoljivo
in za znamko kamere se med mnogimi njihovimi uporabniki odvijajo
prave “navijaške” bitke.
Cena (večna dilema)
Nekateri se odločajo glede na ceno.
Počasi, a na dolgi rok lahko spoznamo, da cena v večini primerov kar
Bi radi prodali kamero neizkušenemu fotografu, fotografinji? Že ob nakupu mu svetujte kako
fotografirati in pokažite kakšen trik. CSC kot DSLR kamere nudijo več nastavitev in za “boljšo” fotografijo jih je treba izkoristiti. Naj kupec ve, da avtomatike niso vsemogočne.
pravilno pokaže merilo končne kakovosti oziroma predvsem uporabniške vrednosti kamere. Kupovati
najcenejšo opremo lahko kmalu pokaže slabosti.
Že naše na novo pridobljeno znanje
lahko hitro preseže zmožnosti opreme in spoznamo, da oprema brez določenih nam želenih funkcij deluje
krepko slabše (okrnjeno, počasi) kot
dražje konkurenčne kamere itd. Vendar so med nami vedno lahko izjeme. Trenutno to vidimo v kamerah
Pentax.
Priporočila pred nakupom
Tretji se odločijo na podlagi priporočil znancev, preizkusov v člankih ali
trgovcev. In ta zadnja mnenja so velikokrat ključni dejavnik pri nakupu
opreme, ki je še ne poznamo dovolj.
Večkrat mi kdo zastavi vprašanje
glede nakupa kamere. V odgovoru
vedno poudarim, da je moj osebni
izbor le moje osebno mnenje za določen način fotografiranja, ki ga kupec razloži. Predvsem mu ponudim
še možno alternativo in svetujem, naj
si v trgovini ogleda obe kameri.
Brez skrbi na počitnicah ... pa tudi po njih!
Tamron s 5-letno garancijo.
Zaslonka f/2,8
Stabilizator slike VC
15x zoom
Ostrenje od 27 cm
Ultrasonični AF motor
Stabilizator slike VC
Tamron
SP AF 17-50 mm
F/2,8 XR Di II LD Asp. [IF]
namesto 389,9
339,-
• Kompakten in lahek svetlobno močan objektiv
• 3 Extra Refractive elementi
C, N, P, S
Tamron
SP AF 70-300 mm
F/4-5,6 Di VC USD
O B J E K T I V E
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
359,-
• Telefoto objektiv z notranjim ostrenjem
• Odlična optična zmogljivost
• Za APS in polni format sezorja
ZA
VSE
namesto 419,9
C, N, S
Tamron
AF 18-270 mm
F/3,5-6,3 Di II VC PZD
namesto 549,9
399,-
• Univerzalen superzoom objektiv za vsak dan
• Majhno in kompaktno ohišje
• Vgrajen hiter in tih PZD AF motor
C, N, S
Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 2800 802 l www.besenicar.si
19
FotoPOTEP TENERIFE - 26. okt. - 2. nov.
Izkušen fotograf ve, kdaj bo uporabil kamero določenega razreda.
Nasveti prijateljev, ki želeno opremo
že uporabljajo, so tudi dragoceni. A
spet ne verjemite vsega, saj vas lahko
tudi nevede zavedejo. Nasvet je preveč navijaški, morda prijatelj pozna
samo to opremo in ne pozna prednosti konkurenčne opreme, predvsem
pa iz svojega pogleda ne ve, kaj s to
opremo sploh želite zajeti.
Klasičnih fotografskih in tehničnih trgovin s fotografsko opremo je
pri nas malo. Prve imajo bolj široko ponudbo iz pogleda naprednih
in profesionalnih kamer. V večjih
tehničnih trgovinah lahko že tudi
dobite dobro svetovanje in več poudarka na vstopnem in hobi razredu
kamer. V tehničnih trgovinah so večkrat na voljo tudi strokovni promotorji posameznih podjetij. Vendar,
tudi v trgovinah pozor! Kot že vemo,
iz povsem praktičnih vsakodnevnih
izkušenj. Vsak trgovec svojo malho
oziroma robo na svojih policah hvali.
Verjemite, da morate v nakup opreme vsaj delno pripravljeni. Le tako
boste lažje razbrali svetovanje trgovca, laže bo vedel v katero smer ste se
že sami zanimali in na koncu boste
z novo pridobitvijo lahko zadovoljni,
iobenem pa zanjo odšteli toliko, kot
je za vas v resnici vredna.
Razlike med sistemskimi
kamerami v trenutni
ponudbi
Da vam bo pri nakupu kamere lažje, sem predstavil trenutno ponudbo
in svoje mnenje o kamerah ter približno za katerega kupca so lahko dobra
izbira. Predvsem pa podajam svoje
osebno mnenje o kamerah v sistemu,
z največjim poudarkom na razmerju
med ceno, ponudbo in v strogem pogledu na razmerju med kamerami v
cenovnem razredu od 400 evrov pa
20
vse do 6000 evrov. Obenem se prav
dobro zavedam za katerega fotografa so kamere tega razreda namenjene. Zato pri teh kamerah ne iščem
razlik v drobnih tehničnih detajlih,
ki lahko izkušenemu ali zahtevnemu fotografu veliko pomenijo. Kupci
kamer vstopnega razreda se fotografiranja in uporabe sistemske kamere
in njenih lastnosti šele učijo. Zato je
pomembneje, koliko nam kamera že
pomaga v teh prvih korakih in koliko
je treba za posamezno odšteti.
Izmed vseh kamer nobena ne nudi
vsega. Za vstopnega fotografa podjetja že nudijo v prvi vrsti enostavnost.
Kamere vstopnega razreda posnetek
že takoj obdelajo do višje všečnosti
slike. Seveda smo kasneje prikrajšani
za še dodatno obdelavo slike v računalniškem programu, vendar so kupljene prav zaradi enostavnosti delovanja in ne potrebe po dodatnem
delu.
Danes je največ novih kamer v razredu “hobi”. Od “vstopnega” razreda jih ločim predvsem za to, ker nam
te kamere nudijo hitrejši dostop do
dodatnih funkcij, ki jih fotograf, ki
želi vsaj malo več, kaj hitro zna izkoriščati.
Kamere naprednega razreda nudijo opazno več. Trdnejša ohišja, več
Naučite se izkoriščati različne programske
nastavitve. Navodila povedo premalo. Da
spoznate več, imate na voljo knjigo FOTOKAMERA avtorja Matjaža Intiharja in tečaje fotografije e-Fotografija.
hitrih nastavitev preko gumbov na
ohišju in višjo kakovost slike. Meje
od in do kje so kamere naprednega razreda je težko določljiva. Nekdo preje drugi kasneje neko kamero
obeleži za profesionalno. Po drugi
strani pa že težko rečemo, da je neka
kamera profesionalna. Danes ločnice
med profesionalnim in hobi delom
niti ni več. Tudi tisti s kompaktnimi
sistemskimi ali vstopnimi kamerami razreda DSLR že poizkušajo svoje
fotografije prodati, ali kako drugače
predstaviti. Oziroma danes ni malo
kupcev, ki kot svojo prvo kamero
vzamejo kar “profesionalno”. Predvsem za to, ker jim denar ni ovira
in si kupijo tisto, kar je “najboljše”
beri, (najdražje). Vsak proizvajalec si
želi prek enostavnih ali zahtevnejših
funkcij v kameri priti do kupcev, ki si
v današnjem času žele sistemsko kamero. Vendar, kot sem že opisal, ima
kupec svoje razmišljanje, želje in potrebe, zato je njegova odločitev za kamero vedno nepredvidljiva.
Poudarjam še enkrat. Ko greste v nakup kamere, se sami prepričajte in
na koncu izberite za vas pomembne
lastnosti. Moje mnenje v tem preizkusu in predstavitvi kamer je samo
moj subjektivni pogled na opremo in
vam je lahko pri izbiri samo v začetno oporo in eno izmed več mnenj. Je
že res, da sem skoraj vse kamere sam
dobro preizkusil in da fotografsko
opremo intenzivno preizkušam že
več kot osemnajst let. Vendar je moje
mnenje le širok pogled na opremo in
njeno medsebojno primerjavo. Zato
vem, da je lahko za vas dobro izhodišče pri izbiri, nikakor pa ne edino
merilo za končno odločitev. Če pa
še niste povsem prepričani v nakup
sistemske kamere se o njih le dobro
podučite. Marsikomu bo klasična
kompaktna kamera za njegov način
fotografiranja bolje služila in bo preskok v razred sistemskih kamer lahko veliko razočaranje.
Zato še vedno velja vprašanje “za kaj
boste kamero potrebovali”? Eni posmehljivo rečejo za fotografiranje!
Res je. Vendar še vedno se ob razgovoru s kupcem lahko kakovostneje
priporoča njegovo “pravo” izbiro, če
vam pove ali bo fotografiral družinske in popotniške fotografije za domači album, ali ga že sedaj bolj vleče
v določene teme fotografiranja.
www.e-fotografija.si
Če pa že vemo, da ga je in bo fotografija bolj zasvojila, ga še toliko lažje glede na globino žepa usmerimo v
»pravi« nakup. Vsako podjetje ima
na polici več kamer v različnih razredih. Še večja je konkurenca med
njimi. Zato je možno samo iz širšega pogleda izbrati “dober” nakup. Pa
tudi to ne vedno, saj neke vsesplošne
napovedi za dober nakup za vse bodoče uporabnike fotokamer ni. Če
pride kupec z že točno razdelano idejo in namenom zapraviti točno določeno vsoto denarja, mu niti nasvetov
ni treba več. Je že odločen. Tudi to je
lahko “dober” nakup!
Katero FF kamero izbrati?
Danes so na trgu FF (polno formatne) kamere proizvajalcev Canon,
Nikon in Sony. Sony nudi tudi kompaktno sistemsko kamero RX1, žal
pa zaenkrat še nimajo zadostno bazo
uporabnikov, da bi lahko Sony konkuriral vodilnima v svetu polnega
35mm formata.
Kamera Canon EOS 5D MkII je kraljevala v polprofesionalnem razredu
več kot štiri leta. Nova EOS 5D MkIII (2900€) ni prinesla večje tehnične
novosti, ima pa opazno višjo ceno (za
1100€) in celo na proti Nikon D800
(2500€) močno zasoljeno. No, glede
na to, da je imela MkII povprečen in
počasen AF, prav tako je bilo počasno zaporedno snemanje, se je pri
EOS 5D MkIII pokazal v teh elemntih dober napredek. Toda v ostalem
nič posebnega in Nikon je z D800 in
D800e naredil viden preskok naprej.
Ampak vemo! V tem uporabniškem
razredu uporabnik ne skače iz enega v drugi tabor zaradi ene kamere.
In Canon si je privoščil podati višje
cene, saj ima očitno uporabnike, ki
so jo pripravljeni sprejeti. Kot ob začetku prodaje Canon EOS 7D, jo lahko čez čas še vedno znižajo in kamera kar naenkrat postane cenovni hit.
Če iz EOS kamer stopate v svet polnega formata in želite prihraniti več
kot celega tisočaka v evrih, potem
je EOS 6D pametna izbira. (EOS 5D
MkIII - 2900€ / EOS 6D - 1800€). Pri
Nikon je tehnična razlika med D800
in D600 večja, a cenovno manjša
(D800 - 2500€ / D600 - 1800€).
S Canon EOS 6D ali Nikon D600
uporabnik dobi odlično kamero za
vstop v svet polnega formata. Še dve
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
Individualni
leti nazaj se v ta format, v hobi fotografiji ni vstopalo odločno. Zdaj
se že bolj spoznava, da je predvsem
svet globinske ostrine tisti, ki vabi. In
kameri sta prišli v pravem času in s
pravimi lastnostmi. Seveda bi lahko
imeli še česa več. Toda za to je treba
več tudi plačati in zakaj potem imeti EOS 5D MkIII ali D800. Predvsem
pa menim, da več, hobi fotograf tudi
ne potrebuje, čas bo pa tako ali tako
nižal ceno. Predvsem za Canon velja.
Če boste kupovali z razumom, potem boste vzeli EOS 6D, če z bogato denarnico potem EOS 5D MkIII.
Slednji nudi več in marsikateri fotograf se v družbi s kamero višjega razreda bolje počuti. Če pa trenutno
slučajno rabite kakovostno sliko in
M točke, potem bo treba na Nikon
D800. Seveda, pa je Canon uporabniku bolje počakati na novi odgovor.
Z mojimi očmi in za moje potrebe razmišljam tako. Toliko kot nudi
EOS 6D bi meni povsem zadostovalo. Tisto kar nudi »precenjena« EOS
5D MkIII (2900€), nudi tudi Nikon
D800 (2500€) in poleg še opazno dodatno zalogo točk, ob enaki kakovosti slike. In ko te lastnosti enkrat preizkusiš veš, da EOS 5D MkIII nudi
za želeni denar premalo več, od EOS
6D. Očitno, se že v letošnjem letu
pripravlja Canon skok med 30M,
ali celo večji točkovni razred. Takrat
bo EOS 5D MkIII izgubila nekaj na
ceni, a po moje, še vedno ne bo nudila toliko več, da bi kar vsi pozabili na
EOS 6D. Kar je pri EOS 6D zanimi-
tečaji
vo je tudi njena začetna cena 1800€
in najbrž bomo še letos blizu 1500€.
Torej! Če vstopate kot Canon uporabnik v polnoformatni svet in ste
hobi fotograf, potem dobro razmislite. Z izborom za EOS 6D boste krepko prihranili in nič kaj dosti slabše
fotografirali. Na račun prihranka si
raje izberete dober objektiv, ki vam
bo pri kakovosti izpisa še kako prav
prišel.
Če ste Nikon uporabnik je dilema večja. Razlika v ceni med D800
in D600 ni velika. Še toliko bolj, če
vemo, koliko samo boste še dodali za
objektive. Zato pri Nikon že kar takoj lahko rečem, da če je le možno
vzemite D800. Nikon D600 mene
osebno nekako ni prepričala. Je toliko okrnjena na proti D800, da razliko v ceni in tehničnih lastnosti v njej
lahko zanemarljiva.
Za vse, ki pa še niste »zastrupljeni« s
firmo in »vojno« Canon, Nikon uporabnikov, pa! Glede na današnjo izbiro menim, da je Nikon D800e tista
prava FF izbira. Kdor pa želi nekaj
prihraniti pa tudi ni dileme. Canon
EOS 6D je mene bolj prepričala kot
konkurentka Nikon D600. Vse pa je
stvar okusa, želja, poznavanje opreme…
Torej, spet je na vas, za kaj boste odšteli vaše €!
FF svet in cena za to
dejanje
Ko želi fotograf vstopiti v svet polnega 35mm formata ima dve dilemi.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
fotografije
Prva je samo ohišje. Druga, še večja
in tista prava cokla ali sploh stopiti v
ta svet, so objektivi. Med ohišji smo
zelo omejeni. Ali izbrati že rabljeno
Nikon D700, Canon EOS 5D MkII,
ali vstopiti med nove kamere. Obe
»stari« kameri imata zanimivo ceno.
Toda D700 s svojimi 12M točkami
le redko koga še prepriča. Canon
EOS 5D MkII je še vedno zanimiva
alternativa, vendar obstaja dilema
kako ohranjena kamera nas bo čakala. Kajti noben izmed fotografov ni
kupil EOS 5D MkII, da bi jo gledal.
Ampak je to bila resna kamera, ki je
nudila veliko tako fotografu kot video snemalcu. Večina je niti ne prodaja, saj jim še vedno lahko odlično
služi kot drugo ohišje.
Tako Canon, Nikon in Sony, so na
trg dali nove kamere DSLR polnega
35mm formata. Sony še celo kompaktno sistemsko kamero RX1.
Canon EOS 5D MkIII nudi več od
prejšnjega modela predvsem v avtomatskem ostrenju. Nikon je na proti
D700, za svetlobno leto potegnil tehnologijo naprej in D800 je tisto pravo, kar so čakali Nikon fotografi za
delovanje v polnem 35mm formatu.
Sony Alpha 99 pa še čaka svoj pravi
trenutek in širšo bazo uporabnikov.
Kameri Canon in Nikon sta namenjeni profesionalcem. Ti so si ohišja
brez težav privoščili, saj so za njih že
imeli vso potrebno optiko (objektive). Napredni hobi fotograf čaka. In
seveda dočaka. Če je Canon že imel
zadosti FF uporabnikov zaradi ne-
www.e-fotografija.si
kaj let prepoznavne kamere EOS 5D
MkII, so Nikon uporabniki čakali
dlje. Oboji pa so dočakali, da sta obe
podjetji ponudili nekaj bolj okrnjenega in predvsem cenejšega. Toda
kot že rečeno. Ni težava v nekaj 100
evro dražji kameri. Objektivi so tisti,
ki onemogočajo vstop v svet polnega
formata.
In to se je pokazalo prav pri kamerah
Canon EOS 6D in Nikon D600. Saj
za njih imamo nekaj osnovnih objektivov, ki so zadovoljivi. Toda, tudi
hobi fotograf si želi kontrolirati globinsko ostrino, imeti dobro ostrino v
sliki sami in uporabljati objektiv, ki
bo tudi pri odprti zaslonki ali daljših goriščnicah zagotovaljal tehnično
kakovost zapisa.
Seveda. Tako Canon kot Nikon nudita želeno. Vedno pa je težava v tem,
ali nudita premalo ali pa za prevelik
denar. In objektivi, ki so danes želja v
35mm formatu so težava za hobi fotografa. Tako Canon kot Nikon želita veliko, res veliko denarja za visoko
kakovost. Saj ne, da je ne data. Toda
v hobi fotografiji vsak evro šteje in
original objektivi so lahko dražji kot
ohišje. Če vzameš cenejši objektiv pa
je zaslon tisti sodnik, ki nas vedno
postavi na realna tla.
Katero kamero iz razreda CSC izbrati
Toliko različnih modelov je v ponudbi, da ni mogoče reči, ta je tista prava. Če ste uporabnik kamere DSLR
ali ste bili in si želite zaradi prednosti kompaktnih sistemskih kamer v
njihov objem, potem že sami veste.
21
Želite nasvet glede fotografske opreme [email protected]
Ali ostanete pri isti firmi, ali pa vas je
ena izmed kamer že dovolj prepričala in vam neko svetovanje ali nasvet
ne bo nikoli prepričal. Samo že veste
dovolj!
Vsi ki pa prihajate iz sveta kompaktnih fotokamer ali celo fotofonov in
si želite te kamere pa vedite, da imajo
kamere različnih proizvajalcev nekaj
samosvojih lastnosti, ki vam mogoče
štejejo.
Kamere s tipali APS-C (Canon, Fujifilm, Pentax, Sony) imajo najboljše
razmerje med ločljivostjo, šumom in
kontrolo globinske ostrine.
Kamere z malo manjšimi tipali m4/3
(Olympus), za zgornjimi ne zaostajajo veliko po opisanih karakteristikah.
Nikon pa je šel svojo pot in ima najmanjše tipalo. Če imajo APS-C tiapala faktor izreza naproti kameram
polnega formata 1,5X, tipala m4/3,
2X, ima Nikon kar 2,7X-ni faktor
izreza. Vemo pa že. Manjše tipalo,
enako ločljivost, opazno slabša je kakovost slike pri visoki občutljivosti
tipala. Obenem je še slabša možna
kontrola globinske ostrine, oziroma
skoraj nimamo možnosti izbrati ne-
22
ostro ozadje pri portretu.
V nasprotnem primeru pa velja.
Manjše je tipalo, bolj kompaktna
je lahko kamera in manjši so lahko
objektivi pri enakih goriščnicah.
Preden greste v kamero CSC pa še en
nasvet. Večina teh kamer je res kompaktnih in, ko se enkrat navadite na
to lastnost ni nič narobe, če gledate
na motiv preko zaslona. Tudi pri večjih kot recimo Fujifilm X-Pro 1, se
da navaditi na pogled preko zaslona,
pa čeprav nudi »rangfinder« iskalo.
Če pa izkoriščate malo daljše goriščnice, brez dodatnega EVF iskala, ki
ga dodamo na kamero ne gre. Tresenje je premočno in iskanje motiva
preko zaslona je oteženo. Tu se je k
»popolnosti« sistema CSC še najbolj
približal Olympus s kamero OMD. Je še vedno zelo majhna kamera,
vendar že ima vgrajeno iskalo, kot ga
imajo kamere Sony Alpha.
Prav tako samo tej kameri pristojijo
objektivi z daljšo goriščnico. Pri vseh
ostalih se pomen kompaktnosti z njihovo uporabo v popolnosti izgubi.
Objektiv je celo večji od ohišja, kamero je nerodno držati, predvsem pa
kamera DSLR tu pokaže svoje prednost.
Tako da smo spet pri poznanem.
Vsak sistem ali razred ima svoje
prednosti in slabosti. Na koncu pa izberemo opremo, za katero menimo,
da nam bo za naš način fotografiranja najbolje služila.
Najboljša KAMERA?
Vedno poudarjam da “najboljše kamere” ni. Predvsem tisti fotografi, ki
najraje gledajo tehniko in ne izdelek,
to je fotografijo so mnenja, da je kamera iz njihovega (po znamki) najvišjega razreda tista “najboljša”. Ampak vemo. Uporabniki naprave za
zajem slike v več kot 95% uporabljajo
fotofon ali kompaktno kamero. Torej, je kamera iz razreda DSLR “boljša”? Nikakor ne, saj jo velika večina
niti uporabljati ne zna, oziroma v
njej ne vidi nobene prednosti. In danes se celo dogaja, da odlični, izkušeni fotografi razpravljajo o “najboljši”
kameri in jo sami iščejo v najdražjih
razredih. S tem dajejo ljubiteljskim
fotografom napačne vrednote in fotografske nasvete. Saj le ti mislijo, da
ni težko narediti “dobre” fotografije,
le “najdražjo” kamero moraš imeti!
Nič ti ne pomaga še tako dobra in
draga kamera, če ne znaš tudi fotografsko gledati! Že osnovne sistemske kamere pa nam nudijo odlično
kakovost fotografije in uporabno
vrednost, da lahko tudi z njimi ujamemo večino motivov.
Dodatna oprema!
Ko fotograf vstopi v svet sistemskih
kamer, se tako veselje v fotografiranju kot sama fotografija in nakup novih tehničnih komponent šele začenja. Kot prvo so tu objektivi različnih
goriščnih razdalj, stojala, foto torbe
itd... Seveda pa ne gre pozabiti tudi
na računalnik, zaslon, programe, tiskalnik...
Vendar, če vas je fotografija osvojila in želite več, potem vedite da brez
sistemske kamere in dodatnih pripomočkov ne bo šlo. In ko enkrat osvojite prve fotografske osnove s temi
kamerami tudi sam fotograf fotografsko oživi in kaže prve znake velikega zadovoljstva ob na novo spoznanem hobiju.
M.I.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
`