- Pokrajinski arhiv Koper

Reži, sestavi
/ Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Gledališče Koper, Pokrajinski muzej K­ oper, Pokrajinski arhiv K­ oper, Comunità degli Italiani “Giuseppe
­Tartini” ­Pirano, Osrednja knjižnica Srečka ­Vilharja Koper / Letnik VIII / Številka 1 / September 2014 / Brezplačni izvod
Poštnina plačana pri pošti
6101 Koper – Capodistria
TISKOVINA
MOJ ODER
4. festival Pri svetilniku
Festival gledaliških predstav
za mularijo
DOPOLDANSKO
DOGAJANJE
P
a se je leto obrnilo okoli in spet
je tu šola; z njo pa tudi festival
gledaliških predstav za mularijo,
Pri svetilniku. Kar četrti po vrsti! Štirica
sicer ni pravljična številka, vsebina festivala pa je veliko več kot to. V naše gle­
dališče prihaja
______________________
,
»
se sam oblači, sam počeše in umije, čevelj­
čke si sam skrtači, sam se s čepic pokrije.
Sam gre v širni dan na pot, sam pre­udari
kod in kam. A čeprav je tak gospod, svečke
ne obriše sam!«
Kdo prihaja v Gledališče Koper?
Pa še veliko preostalih se vam bo predstavilo in verjamem, da ob koncu poželo
vaš aplavz. Ampak kaj bi toliko govorili!
PRIDITE K NAM V GLEDALIŠČE! MI
VAS ŽE NESTRPNO PRI­ČA­KUJEMO!
Sreda, 1. 10. 2014
9.00, 10.30 ■ Maruša Kink, Simona
Hamer, Mija Špiler Prosto po
­Prešernu
Zavod Margareta Schwarzwald in
­Cankarjev dom
Zaključeno za šole
Četrtek, 2. 10. 2014
9.00, 10.30 ■ Katja Pegan, Patrik
­Greblo Pepelka in jaz
Abonma MALI ODER in izven
Mala dvorana
Ponedeljek, 29. 9. 2014
9.00, 10.30 ■ Maja Aduša Vidmar
Modro pišče
Zaključeno za šole
Torek, 30. 9. 2014
9.00, 10.30 ■ Maja Aduša Vidmar
Modro pišče
Zaključeno za šole
2
Četrtek, 9. 10. 2014
10.00 ■ Katja Pegan in ustvarjalci
pred­stave Gledališka vaja
Zaključeno za šole
Petek, 10. 10. 2014
10.00 ■ Katja Pegan in ustvarjalci
pred­stave Gledališka vaja
Zaključeno za šole
Zaključeno za šole
Petek, 3. 10. 2014
9.00, 10.30 ■ Iztok Kovač Huda
mravljica
Zavod EN-KNAP in Gledališče Koper
Zaključeno za šole
Sobota, 4. 10. 2014
10.30 ■ PREMIERA
Iztok Kovač Huda mrav­ljica
Zavod EN-KNAP in Gledališče Koper
Abonma MAVRIČNA RIBICA in izven
Ponedeljek / Lunedì, 6. 10. 2014
9.30 ■ Munro Leaf Bikec Ferdinand
Zaključeno za šole
11.00 ■ Munro Leaf La storia del
Sobota, 27. 9. 2014
10.30 ■ Niko Grafenauer Pedenjped
SSG Trst (Italija)
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
toro Ferdinando
Riservato per le scuole
La prime dello spettacolo in lingua italiana
Torek, 7. 10. 2014
10.00 ■ PREDPREMIERA
Katja Pegan in ustvarjalci predstave
­Gledališka vaja
POPOLDAN
PRI SVETILNIKU
D
ragi otroci, starši, dedki, babice,
domače živali in tiste za lahko
noč, na festivalu se ne dogaja
marsikaj samo dopoldne. O, ne, ne, ne,
tudi popoldnevi živijo v festivalskem duhu. Zato vabljeni, obiščite »svetilničarje«
tudi popoldne. Kam pa sveti naš svetilnik
popoldne? Svetilničar Igor sveti v globine
pravljic, svetilničarka Tjaša pa snop luči
usmerja k princeski Polonci. Toda na svetilniku bi bilo brez Tinke Binke Pobalinke
Nagajivke verjetno malce dolgčas, zato
smo na gledališke popoldneve povabili
tudi njo. Zakaj? Ja, no – to naj bo samo
za otroška ušesa – da tudi mi skupaj z
njo malce ponagajamo staršem.
Zaključeno za šole
Sreda, 8. 10. 2014
10.00 ■ Katja Pegan in ustvarjalci
pred­stave Gledališka vaja
Zaključeno za šole
Foto: Jaka Varmuž
3
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
4. festival Pri svetilniku
Sreda, 1. 10. 2014
17.30 ■ Igor Štamulak Skok
brano pravljico tudi uprizorili in pravljičnim
bitjem dali priložnost, da oživijo v vas samih. ✱
Izven
Ajda Toman
v prav­ljico
Mala dvorana
Petek, 3. 10. 2014
17.30 ■ Tjaša Hrovat Princeska
­Polonca
Izven
Mala dvorana
Ponedeljek, 6. 10. 2014
17.30 ■ Ajda Toman Binka Tinka
­Pobalinka
Izven
Mala dvorana
Torek, 7. 10. 2014
17.30 ■ Po slovenskih ljudskih
­priredila ­Nika Solce O grdinici, ki je
šla na lov
Mednarodni center za lutkovno
­umet­nost ­Koper
Izven
Mala dvorana
Igor Štamulak
Skok v pravljico
Gledališče Koper
I
Pravljična urica z Igorjem Štamulakom
gor rad bere pravljice, toda še raje jih prebira ali o njih pripoveduje drugim, najmlaj­
šim. Skupaj z njimi se ob pravljici prepusti
brezmejni domišljiji. Zato pravljico včasih nadgradi, ji doda nov začetek ali konec, si izmisli
­novega ju­naka, naredi pravljico še lepšo in vsem,
ki jim uspe »skočiti« vanjo, ponudi prilož­nost,
da vstopijo v čudežni svet gledališča.
Z domišljijo, iznajdljivostjo in Igorjevo po­
moč­jo boste lahko tudi vi postali junak (junakinja) zimzelenih pravljic in slikanic Ele Peroci, toda
pomembnejše kot to, za katerega od junakov se
boste odločili, je, da boste skupaj z Igorjem pre-
MOJ ODER
v katerih so živele, vi pa ji boste pomagali iskati
izgubljene zlate žoge, ji priskočili na pomoč
pri premagovanju zlobnih mačeh in pri bežanju
pred zmaji. ✱
Binka Tinka Pobalinka
Gledališče Koper
Pravljična urica z Ajdo Toman
T
udi v tej sezoni bo najmlajše obiskovalce
gledališča obiskala deklica Tinka, nagajiv
in družaben deklič, ki od vsega najraje
nagaja odraslim in jo zato mama kliče kar Binka
Tinka Pobalinka, očka pa celo Nagajivka. Z njo in
z njenim novim malim prijateljem, »znanstvenikom« Binkom Tinkom Pobalinkom, bodo otroci
skušali odgovoriti na vprašanje, kaj je to čudež.
Predstava, za katero je besedilo napisala
Ajda Toman, ki bo deklico Tinko tudi odigrala,
bo v do­gajanje pritegnila tudi mlado občinstvo.
Otrok ne bo prevzela le z zanimivimi fizikalnimi
poskusi ter jim na preprost način razkrila “čarovnije” in “znanstvene” resnice, ki so dostikrat ve­
liko bolj preproste, kot se zdi na prvi pogled,
ampak jim bo odkrila tudi resnico o čudežu, ki se
skriva v kratki in pogosto izgovorjeni besedici:
»Hvala!«. ✱
Tjaša Hrovat
Princeska Polonca
Gledališče Koper
Pravljična urica s Tjašo Hrovat
P
rinceska na zrnu graha, španska prin­
ceska, princeska, ki je poljubila žabjega
kralja, prin­ceska podgančica Ančica in
princeska Maja so le nekatere od tistih princesk,
ki živijo v prav­ljičnih zgodbah najrazličnejših
narodov in jezikov. Če bi hoteli našteti prav
vse princeske tega sveta, bi nam na tem mestu
zmanjkalo prostora, zato vam bo naša gledališ­
ka princeska predstavila le najlepše, najbolj
poštene in najbolj dobre.
Naša Polonca ni čista prava princeska, toda
ker rada prireja čajanke, na katerih prijateljem
pri­po­veduje zgodbe o princeskah in jih s svojimi
igračami tudi odigra, so jo ti začeli klicati kar prin­
ceska Polonca. Vsakič vam bo predstavila drugo
princes­ko in njeno spremstvo, oživila dvorce,
Foto: Jaka Varmuž
Po slovenskih ljudskih
priredila Nika Solce
O grdinici, ki je šla
na lov
Mednarodni center za lutkovno
­umetnost
Glasbeno-lutkovna predstava
Igra, režija, glasbeni aranžmaji in
izvedba Nika Solce
Oblikovanje in izdelava lutk Mateja
Šušteršič
V
svoji novi lutkovni predstavi O Grdinici,
ki je šla na lov Nika Solce združuje svoja
dva svetova: lutkovnega in glasbenega.
Predstava je sestavljena iz poučnih in humornih
slovenskih ljudskih pravljic, ki se prepletajo s
slovensko ljudsko glasbo in priredbami.
Grdinica se odpravi na lov in med tem, ko
po­skuša ujeti miško, se zagozdi pod skalo. Na
pomoč ji priskoči zajček ter jo reši. Nehvaležna
Grdina pa se odloči, da bo zajčka kar snedla. Iz
zagate ga reši botra lisica, ki ravno pride mimo
… Toda vsi dobro vemo, kako zelo prebri­sana
je lisica. S kakšno zvijačo je tokrat rešila zajčka
pred Grdino, pa boste šele videli …
v predstavi. ✱
MOJ ODER
4. festival Pri svetilniku
Foto: Miha Fras
gar več, ki bi mu lahko nagajala in ga
strašila, in ničesar več ni bilo, kar bi lahko
razbila in uničila. Sredi ruševin in črepinj
je ostala čisto, čisto sama, dokler …
Interaktivna plesna predstava je nastala po motivih že skoraj ponarodele
otroške pesmice Branka Rudolfa in Ma­
rijana Vodopivca Huda mravljica, ki je
Iztok Kovač
Huda mravljica
Zavod EN-KNAP in Gledališče Koper
Predstava z glasbo, plesom in besedo
Foto: Miha Fras
B
PREMIERA BO! PREMIERA BO!
Katja Pegan in ustvarjalci
predstave
Gledališka vaja
Gledališče Koper
Mladinska komedija
Režiserka Katja Pegan
Dramaturg Miha Trefalt
Scenograf Milan Percan
Kostumografki Mateja Čibej in Ljubica
Pregelj
Maskerka Tina Humar
Avtor glasbe Mirko Vuksanović
Oblikovalec luči Peter Novak
Asistentka režije Zala Sajko
Igrajo Gospa Desa – Desa Muck, Režiser
Dušan – Jaša Jamnik, Inspicient Rudi –
­Gorazd Žilavec, Rekviziter Ivo – Blaž
Popov­ski, Garderoberka Ljubica – Vanja
Korenč
S
Premiera, 16. maj 2014, Center kulture
Španski borci, Ljubljana
ila je huda mravljica …, ki je drugim mravljicam nagajala pri delu
in igri, jih cukala in strašila, po
tleh metala bananine olupke, nenehno
rigala, lončarju pobila vse lonce na trgu,
vrh vsega pa napadla še bika in ga tudi
pohrustala. Toda s takim obnašanjem ni
prišla daleč. Kmalu namreč ni bilo niko-
4
Krstna uprizoritev
PREMIERA BO! PREMIERA BO!
Režiser Iztok Kovač
Ustvarjalci in izvajalci EnKnapGroup
(Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten,
Bence Mezei, Ana Štefanec, Tamás
Tuza) in Tanja Skok
Avtor glasbe in glasbeni mentor Tomaž
Grom
Kostumografinja Barbara Stupica
Scenografija EN-KNAP
Oblikovalec svetlobe Luka Curk
Avtor ilustracij nejaaka
Dramaturška sodelavka Jera Ivanc
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
Foto: Miha Fras
v različnih duhovitih izvedbah rdeča nit
predstave in dobi, čisto po ljudsko, nov,
drugačen konec. Predstava z glasbo,
plesom in besedo pripoveduje preprosto zgodbo o odraščanju, o sprejemanju
odgovornosti in o sodelovanju. ✱
kriti v varni temi gledališke dvorane
med smehom, ki nam zaradi duhovitega dovtipa igralca na odru sili
na usta, vse prevečkrat pozabljamo, da
je še tako zabavna in lahkotna predstava,
za katero se zdi, kot bi nastajala sproti,
iz veselja igralcev ob nastopanju na odru,
vedno plod trdega večmesečnega dela,
porojenega iz strasti, nepredvidljivosti
in sodelovanja. Na vprašanje, kako sploh
nastane gledališka predstava in kdo je
poleg igralcev zaslužen zanjo, bo odgovorila duhovito in zabavno napisana igra
o nastajanju gledališke predstave, ki bo
(mlademu) občinstvu ponudila vrsto
zanimivih informacij: razkrila bo, kaj se
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
dogaja mesec ali dva pred premiero, kdo
so ljudje, brez katerih predstave nikoli
ne bi bilo (razložila bo vlogo režiserja,
scenografa, kostumografa in drugih sodelavcev, vse do najpomembnejšega
tvorca – igralca).
Čeprav besedilo ne želi biti poučno
za vsako ceno, to vendarle nekoliko je,
pred­vsem pa je gledališko; niti za trenutek namreč ne pozabi, da je v službi gledališča, zato ne pripoveduje in ne pre­
dava, mlademu gledalcu pa omogoči,
da se iz dialoga in situacij nauči kar največ. Tudi o Levstikovem Martinu Krpanu,
ki bo pomenil vsebinsko ogrodje predstave. ✱
4. festival Pri svetilniku
MOJ ODER
Niko Grafenauer
Pedenjped
SSG Trst (Italija)
Svet, kakor ga vidi otrok
P
Režiser in igralec Primož Forte
edenjped je glavni junak Grafen­
auerjevih pesmi, ki so sredi šest­
de­setih let prvič izšle v slikanici.
V njih je pesnik humorno in igrivo predstavil tipičnega pobalina, radovednega
in družabnega Pedenjpeda, ki ima vse
lastnosti majhnih otrok. Ko ga pridejo
obiskat otroci, jim z veseljem razkaže
svoje pedenjcarstvo. Nariše jim svojo dru­
žino, pokaže, kako v bitki igra generala,
občasno kakšno stvar tudi razbije, rad je
sladkarije, jih pušča vsepovsod, tako,
da se mu včasih kakšna lizika zalepi na
hlače. Rad vrta po nosu in nosi narobe
ob­le­čene hlače, kar ga ne moti, saj je v
pedenjcarstvu narobe prav.
S Pedenjpedom je avtor opisal svet z
zornega kota dečka, in tak pristop zazna­
muje tudi uprizoritev, v kateri se Pedenjped še zabava in igra – kako drugače od
današnjih otrok – z barvicami, s flavto in
veliko mero domišljije. ✱
Foto: Luca Quaia
5
Maja Aduša Vidmar
Modro pišče
Gledališče Koper
Zgodba o drugačnosti
Režiserka Katja Pegan
Dramaturginja Samanta Kobal
Scenograf Milan Percan
Kostumografka Ana Matijevič
Avtor glasbe Mirko Vuksanović
Lektor Srečko Fišer
Igrajo Mojca Fatur, Maja Aduša Vidmar,
Tjaša Hrovat, Igor Štamulak
D
ogodek, ki razburi kokošnjak, je
rojstvo piščančka, ki ve več od matere koklje. Pišče ni podobno nikomur, in ker se tudi nenavadno oglaša, petelin zahteva, da se ga znebijo. Vsi se strinjajo, razen koklje, ki je pripravljena trpeti,
samo da bo pišče imelo mamo. Takrat pa
se pojavi sova, ki išče svojega mladiča.
Seveda ga prepozna v modrem piščetu.
Zgodba o nenavadnem piščančku
ni in ne želi biti le prikupna pripoved
o pernatem nebodigatreba, temveč želi
male gledalce opozoriti na enakost in
enakopravnost vseh živih bitij – tudi
ljudi. Povedati želi, da biti »drugačen«
ne pomeni biti slab. ✱
MOJ ODER
4. festival Pri svetilniku
Maruša Kink, Simona Hamer,
Mija Špiler
Prosto po Prešernu
Zavod Margareta Schwarzwald in
­Cankarjev dom
Režija Maruša Kink
Igrajo Jernej Čampelj, Tina Gunzek,
Saša Pavlin Stošić
Foto: Jaka Varmuž
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
P
6
repesnitev klasične pravljice o
Pepelki, princu, vili in dveh zlobnih sestrah, kakršno uprizarjamo
v Gledališču Koper, je rezultat raziskav in
improvizacij v gledališki šoli, na otroških
delavnicah in v nizu otroških predstav
Skok v pravljico, kjer se otroci skupaj z
mentorji ukvarjajo s pravljicami, njihovo
postavitvijo na oder, povezavo s sedanjostjo ter njihovim prenosom v naš čas
in prostor. Ena od obravnavanih pravljic
Katja Pegan, Patrik Greblo
Pepelka in jaz
Gledališče Koper
V
Foto: Žiga Koritnik
sem znane Prešernove pesnitve
so v predstavi Prosto po Prešernu
izhodišče za napeto zgodbo in
nepredvidljivo, sveže interpretirano
­dogajanje, ki ga njeni ustvarjalci rišejo z
inovativnimi življenjskimi, humornimi in
abstraktnimi vložki. Natančno analiziranje Prešernovega življenja in ustvarjanja
je avtorje pripeljalo do premišljene uprizoritve. V njej nazorno prikažejo ter na
trenutke drzno interpretirajo lik in delo
dr. Franceta Prešerna. Spoštljivo do njegovega dela, človeško do njegovih likov,
raziskujoče do njegovega življenja. Uprizoritev jasno pokaže, da imajo Prešeren
oz. njegovi liki in najstniki več skupnega,
kot se jim morda zdi, ko se morajo o
njem učiti v šoli. Prosto po Prešernu. ✱
Režiserka Katja Pegan
Avtor glasbe Patrik Greblo
Kostumografka Ana Matijević
Oblikovalca luči Jaka Ivanc in Jaka
Varmuž
Svetovalka za gib Fiona Johnson
Kocjančič
Lektorica Barbara Rogelj
Glasbo na posnetku izvaja Simfonični
orkester
Dirigent Patrik Greblo
Igrajo Jaz – Igor Štamulak, Pepelka –
Tjaša Hrovat, Podganca, Princ – Gaynor
Johnson, Mačeha, Vila – Mojca Fatur,
Suha presta – Rok Matek, Glista s piste –
Blaž Popovski
Preljubi mladi nadebudni rod,
ljubezen vedno najde pot,
ne zlobnim princem in denarju,
srce zaupa raje naj mornarju,
ki barko vodi med oseko, plimo,
kljubuje vetru in premaga zimo
in ve, da v dvoje še se da živeti
če ne pustiš si srčne vere vzeti.
Foto: Jaka Varmuž
na delavnicah je bila tudi Pepelka, ki je
mlade gledališčnike tako prevzela, da so
jo predelali po lastnih željah in duhovitih domislicah. Po njih je Katja Pegan
nato zgodbo o Pepelki napisala na novo;
tokrat v verzificirani obliki, ter jo – v želji
po približevanju današnjemu dojemanju
sveta in družbe –priredila tako, da se v
njej lahko prepoznamo prav vsi, ob tem
pa se iskrivemu in duhovitemu besedilu
od srca nasmejimo.
Predstava ne velikih, a prešernih rim,
z veliko plesa, glasbe in pisanimi kostumi je namenjena otrokom prve triade
osnovnih šol, pa tudi njihovim staršem,
ki bodo spoznali, da to pravljico nasled­
njič otrokom lahko povedo tudi nekoliko
drugače. ✱
7
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
4. festival Pri svetilniku
Festival gledaliških predstav
za mularijo
FESTIVALSKO
DOGAJANJE
PRIDITE K NAM V GLEDALIŠČE! MI
VAS ŽE NESTRPNO PRI­ČA­KUJEMO!
Učna ura o gledališču
in poklicih v njem
Gledališče Koper
Vodi in ustvarja dramaturginjapeda­go­ginja Samanta Kobal
U
čna ura o gledališču se izvaja za
otroke od 5. do 14. leta. V Učni uri
o gledališču se otroci spoznajo z
vsemi poklici, ki so potrebni za nastanek
gle­da­liške, lutkovne predstave oz. se
seznanijo z vsemi po­kli­ci, ki sodelujejo
pri nastanku predstav za otroke in za
od­rasle. Udeleženci se nato sprehodijo
po vseh prostorih gledališča, se spoznajo z njihovimi imeni in z njihovo na­
memb­nostjo. V zadnjem, tretjem delu
Učne ure pa se udeleženci zberejo v gledališki dvorani, se pre­iz­kusijo v vlogi
gledališkega igralca in v vlogi vzornega
občinstva ter tako na lastni koži občutijo
obe plati. ✱
Foto: Jaka Va
rmuž
MOJ ODER
MUZEJSKI ZAKLADI
Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si
M
Uganke in zanke ugledne Rimljanke
uzejska jesen bo v znamenju antike, oktobra nas bo v čas svojega življenja po­
peljala rimska dama iz okolice Sermina. Po skoraj 2000 letih so stik z njo navezali arheologi, ki so med izkopavanji odkrili nekaj njenih osebnih predmetov,
med drugim dragocen nakit. S pomočjo razstave pa tudi naše stalne antične zbirke
­bomo raziskovali, kakšno je bilo življenje v času Rimskega imperija v naših krajih: kaj so
takrat jedli, kako so se oblačili, ali so se krasili z nakitom, kako so skrbeli za osebno higi­
eno in se lepotičili, katere igre so poznali in ali so otroci tudi takrat morali hoditi v šolo.
Celotno ponudbo delavnic in koledar dogodkov si oglejte v rubriki Ustvarjalnice,
mi pa smo vam v izziv pripravili TEST Uganke in zanke ugledne Rimljanke!
8
8.Kakšne pričeske so nosile
rimske dame?
V)Nosile so zelo dolge,
­razpuščene lase
H)Ko so se poročile, so
jih ostrigli “na paža”
N)Dolgi lasje so bili
­počesani v umetelne
­pričeske
Pri vsakem vprašanju obkroži črko pred pravilnim odgovorom, črke prepiši na
­spodnjo črto in ugotovil boš, za koga je neutolažljiva mati dala izklesati sarkofag,
ki ga hranimo v naši rimski sobi. Seveda si ga lahko prideš pogledat in poiščeš tudi
napis o umrli deklici!
6.V znanem reku Alea iacta
est pade:
J) žoga
M)kocka
O) krožnik
1. Rimljani so si svetili:
S) z oljenkami
O) s petrolejkami
G) z neonskimi lučmi
Liberati A. M. 2000, Antični Rim, Zgodovina civilizacije,
ki je vladala svetu, str. 85.
Ferrero, G. 1911, The Women of the Caesars, str.13
2.Med rimskimi jedmi je
posebno mesto imela
ribja omaka:
A) kalodont
B) kaliga
E) garum
3.V rimskem času
so poznali in jedli:
J) krompir, fige, kalamare
N)grozdje, paradižnik,
­koruzo
P) oljke, marelice, žito
4.Predmet iz rimskega obdobja (na fotografiji) je:
P) okvir za sliko
T) ogledalo
R)šablona za izrezovanje
krogcev
5.Žensko obleko v času Rima
sestav­ljajo:
I)palla,
tunika,
štola
F)caliga,
palla,
toga
B) cala­mi­
strum,
štola, palla
9.V rimski sobi Pokrajin­
skega muzeja Koper si
lahko ­ogledaš:
H) sarkofag, oljenko, meč
A) ogledalo, amforo, žaro
U)zlate uhane, kip Pravice,
mozaik
7.Latrunculi je:
I)rimska taktična igra
na plošči
C)sistem rimskih javnih
­stranišč
L)vrsta jagodičevja,
ki je šla Rimljanom
še posebej v slast
V ozadju: Carandini A. 1985, Settefinestre, Una villa schiavistica
nell'Etruria Romana, 225 s, slika 329.
Deklici je bilo ime
TULLIA
—————————
MUZEJSKI ZAKLADI
Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si
Saj ni res, pa je!
 Rimljani so posebej radi imeli prstane,
nosili so jih tudi po več na enem prstu,
vendar nikoli na sredincu – to je veljalo
za neprimerno.
 Oblačenje, ličenje in friziranje rimske
dame iz višjega sloja je trajalo tudi več
ur. Pri tem so jim pomagale sužnje –
spletične. Cesarice so celo vplivale na
modo, tako da lahko po frizuri dolo­či­
mo obdobje, v katerem je podoba
nastala.
 Za izdelavo pričesk so v rimskem času
uporabljali kovinske škarje za kodranje,
koščene igle, lasulje, znali so barvati
lase, poznali pa so tudi lasne podaljške!
Pa poskusite povezati nekaj latinskih
besed z ustreznimi slovenskimi:
Liberati A. M. 2000,
Antični Rim, Zgodovina
civilizacije, ki je vladala
svetu, str. 86.
ŠKARJE ZA
KODRANJE LAS
FIBULA
MEČ
KOCKA
AURIFEX
ALEA
PISALO
ORNATRIX
Sedaj pa še malo v šolo
na uro prevajanja!
V rimskem času je bil povezovalni jezik,
ki so ga uporabljali na celotnem impe­
riju, latinščina. Podobno vlogo ima
v svetu danes angleščina. In tako kot
danes znate vsi angleško, bi morali
v Rimskem imperiju znati latinsko.
CALAMISTRUM
GLADIUS
Liberati A. M. 2000,
Antični Rim, Zgodovina
civilizacije, ki je vladala
svetu, str. 85.
Ustvarjalnice
Z igro do dediščine v tednu otroka: v antiko!
Oktobra bomo z rimsko damo in njenimi osebnimi predmeti stopili v antiko:
2. oktobra SUŽNJA SPLETIČNA
tvoritev vitrine s predstavitvijo rimske mode in pokušino hrane,
o
s sodelovanjem dijakov Srednje šole Izola in Srednje tehniške šole Koper.
7.–11. oktobrav tednu otroka, bomo s pomočjo igre, učenja in pričesk ­vstopili
v antični Rim:
 7., 8. in 10. oktobra Preko igre (in učenja) v antični Rim!
(za najavljene skupine),
9
. oktobra Rimske pričeske in ličenje
(za najavljene skupine, s sodelovanjem Srednje tehniške šole Koper),
 11. oktobra Kruha in iger
(za družine, s sodelovanjem Kulturnega ­društva Vespesjan).
STILUS
ZLATAR
SPONKA
ZA OBLEKO
Rešitve:
Deklica se je imenovala
TULLIA SEPTIMINA. /
Saj ni res, pa je: vse je res! /
Prevodi: ornatrix = sužnja
– spletična, aurifex = zlatar,
stilus = pisalo, alea = kocka,
gladius = meč, calamistrum = škarje za kodranje
las, fibula = sponka za
obleko
9
Muzejska jesen
Jeseni v muzeju ne bo dolgčas! Vsak­
danjik nam boste popestrili tudi vi,
ko nas boste obiskali v okviru šolskih
dejavnosti. Ne pozabite niti na jesenske
­Muzejske počitniške igrarije med krompirjevimi počitnicami, kadar koli pa lahko
na recepciji povprašate po lovu na
­zaklad ali novem itinerarju po ostankih
koprskega obzidja za družine. Lahko
se preverite v znanju arheologije pri
­arheopeskovnikih ali poiščete kak drug
muzejski priboljšek. ✱ Brigita in Maruša
MUZEJSKI ZAKLADI
Poletje smo začeli z razstavo o arheoloških najdbah
iz rimske vile na Školaricah. V posebnem kotičku ste
se lahko s pomočjo raziskovanja, izkopavanja, risanja
in igranja z vilo ter z delom arheologov seznanili
tudi vi. Poleti smo skupaj postavili razstavo,
ki je nastajala iz vaših najdb!
Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si
Muzejsko poletno
dogajanje
na fotografijah
Na Školaricah
so nas obiskali
tudi člani društva
Šent.
Izdelovali
smo »tegule«
s Školaric
z žigom
CRISPINI
ali svojim
imenom
in iskali
skrivnostne
odtise.
Tudi julijske muzejske
­igrarije so bile v znamenju
arheologije in antike:
Izkopavali smo v sektorjih
A in B. Le kaj smo našli?
S pomočjo društva Vespesjan
smo se na koncu spremenili
v prave Rimljane.
10
Avgusta nas
­muhasto vreme
ni prestrašilo!
Tokrat smo se
podali v ne tako
davne čase:
začeli smo v
­srednjem veku,
kjer smo prepletali in razpletali
»okamenelo«
­pletenino.
Vživljali smo se v umetnine
beneškega slikarstva.
Nadaljevali smo po
poti koprskega obzidja.
Le kje se skriva?
Letošnje poletje je muzej dobil
tudi nov kotiček z magnetki!
Foto: Arhiv PMK
S Kulturnim in športnim društvom
Dolga Štorija smo se poskusili
v stari istrski igri pandolo.
Tudi muzej se kdaj odpravi na obisk! Poleti smo gostovali v domu
starejših občanov na Markovcu, ob začetku šolskega leta pa na
otroškem festivalu Koper Otok.
11
IZ ARHIVSKE SKRINJE
Pokrajinski arhiv Koper / www.arhiv-koper.si
Spet v šolskih klopeh
S
eptember je. Spet sedimo v šolskih klopeh in pridno nabiramo
znanje. Učimo se iz številnih
­učbenikov, zapisujemo v šolske zvezke, izpolnjujemo delovne zvezke in
uporabljamo veliko pripomočkov.
Ali veste …
da je v 19. stoletju, leta 1842, Anton
Marin Slomšek napisal učbenik za
nedeljske šole v slovenskem jeziku,
ki so ga mnogi poznali kot Zlato knjižico. V njej je obravnaval osnovno
računanje, branje, pisanje, zgodovino, geografijo, biologijo, medicino,
astronomijo …
Vendar šole v tistem času niso
bile za vse enake; bogati so imeli
boljše šole in knjige, revni, če so
sploh hodili v šolo, pa so imeli
­pouk v skromnih prostorih, brez
pripomočkov in učbenikov. Včasih
so pisali na tablice s kredo, pozneje
v zvezke s peresi, navadnimi pisali in
barvicami. Učitelji pa so pisali s kredo
na tablo, ki se je imenovala lavanja.
Tisti učenci, ki so nagajali in motili
pouk, so morali sedeti v »oslovski klopi«
(zadnja klop v kotu učilnice). Tudi kaz­
ni v šolah so bile včasih boleče (udarci
z ravnilom po dlaneh, učencem so
navili ušesa, jih zlasali …).
Toda v šoli je bilo lepo, ker so bili na
toplem, varni, zaščiteni pred težaš­kim
delom, lahko so se tudi poigrali. Pri pouku se je poleg učenja veliko pelo, ri­sa­
lo, kuhalo, šivalo … in temu se je re­klo
učenje praktičnega znanja za življenje.
Zelo pomembno je bilo in še vedno
je, da so učitelje spoštovali in poslušali.
Učitelji pa so vse dogodke v šolskem letu vestno in skrbno zapisovali
v šolsko kroniko, zapise so popestrili
tudi z risbami in fotografijami. ✱ Nada
Naloge:  Naštej, katere pripomočke potrebuješ pri pouku in v katerem
­razredu.  Nariši učence v šoli pri pouku.  Nariši svojo učiteljico ali učitelja.
GIROTONDO
Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita
della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org
Matej Koljesnikov
Lana Mara Bernetič
Premio Haiku per i bambini nel mondo
S
abato 25 ottobre 2014 alle ore
16.00, presso la Sala Degan della
Biblioteca Civica di Pordenone,
si terrà la cerimonia di premiazione per
il Premio Haiku per i bambini nel mondo
(tema: I sogni), organizzato dalla JAL
Foundation di Tokyo, in collaborazione
con l’Associazione Italiana Haiku (AIH).
L’associazione italiana Haiku ban­
disce ogni anno un concorso dedicato
a questo componimento poetico, nato
in Giappone nel XVII secolo e composto da tre versi.
Durante il laboratorio degli Inventastorie i nostri ragazzi più grandi si sono
divertiti a creare degli Haiku originali
Thomas Marijanovič
12
Anna Klarica
unendoli a un loro disegno. Il loro im­
pegno è stato premiato!
Complimenti ad Anna Klarica, Thomas Marijanovič e Lana Maria Bernetič,
alunni della SE Vincenzo e Diego de Castro
di Pirano, che si recheranno, insieme alle
mentori Fulvia Zudič ed Elena Bulfon
Bernetič, alla cerimonia di premiazione
a Pordenone. ✱
13
Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita
della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org
Primo premio ex aequo al
12. Concorso Internazionale
di Schwanenstadt
ai nostri piccoli
Inventastorie
S
abato 20 settembre 2014 alle ore 15.00, presso la Sala
Comunale di Schwanenstadt, si terrà la cerimonia di
­premiazione del 12. Concorso internazionale/Internat.
Kinder-und Jugendbuchwettbewerb der Stadtgemeinde Schwa­
nenstadt 2014.
Il suddetto concorso internazionale di libri per bambini
e ragazzi Sulle ali delle farfalle e dei cigni nasce nel 1997 nel
Comune di Bordano. Il nome del premio si riferisce ai simboli
delle farfalle per Bordano e dei cigni per Schwanenstadt.
Il Comune di Schwanenstadt, in collaborazione col Comune di Bordano, con il Comune di Sacile, col Centro Studi per
la letteratura giovanile Alberti di Trieste, col Circolo Athena di
Belpasso e con il comune di Belpasso e coll’Università di Salis­
GIROTONDO
burgo (Facoltà
Romanistica),
ha bandito
il concorso
invitando
le diverse
categorie
a parteciparvi. Il tema di
base per l’anno 2014 era Quanto
lontano vai se parti a piedi? Il gruppo degli
Inventastorie Piccoli della CI Giuseppe Tartini di Pirano, che
comprende i bambini dai quattro agli otto anni, capitanati
dalle mentori Mariella Batista ed Elena Bulfon Bernetič e l’aiuto
straordinario di Teja Bučinel e Doriana Kozlovič Smotlak, ha
­partecipato al concorso, realizzando l’albo illustrato dal titolo
Un viaggio incredibile aggiudicandosi il Primo premio ex
aequo.
Complimenti a Nika Spiezia Bakič, Solidea Novak, Diego
Tobia Eilets, Erika Argentin, Linda Rossetto, Jaime Joras, Selena
Gergorić, Tian Ferlin e Lian Luka Čeligo, che si sono impegnati
a realizzare un bellissimo e originale libro per bambini! ✱
Illustrazioni e testo Gli Invensatorie; revisione linguistica del testo i­ taliano
Doriana Kozlovič Smotlak.
ˇ NICA
MOJA KNJIZ
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si
Koper v objemu soli
ˇ
C
lovek je naravna obrežna mo­
kriš­ča, nastala ob izlivih rek
v morje, preoblikoval v soline.
S pomočjo sonca in vetra je iz njih pri­
dobival sol.
Ali ste vedeli, da so tudi v Kopru
­nekoč bile soline? Nastale so na napla­
vinah reke Rižane in potoka Badaševice.
Na Oddelku za mlade bralce Osred­
nje knjižnice Srečka Vilharja smo poleti
imeli razstavo Koper v objemu soli, kjer
so bili na ogled:
predmeti zbiratelja Janeza Janežiča
profesionalne fotografije Anje Čop
predmeti podjetja Piranske soline
d. o. o.
ter video priredba slovenske ljudske
pravljice Čarobni mlinček ✱
Foto: Anja
Čop
14
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si
Velika modrina,
nemirna gladina,
hobotnic in rakov
in rib domovina.
Striček Bodiček
po hruške ne hodi,
kaj bi mu sadje,
če biva le v vodi.
V prostoru brez zraka živi,
A vseeno diha.
Usta odpira, kot da govori,
A je popolnoma tiha.
(abir)
Vsak otrok ve, kaj je sol,
to besede je le pol,
če prideneš k njej še ata,
pa ti pride ven …
(atalos)
Kapitan je mlinčku naročil: »Mlinček, mlinček, melji, melji!
Belo sol mi brž namelji!« Iz mlinčka se je usula bela sol,
in ko je bila solnica polna, je kapitan ukazal: »Dosti! Dosti
je soli!« ampak mlinček se ni hotel ustaviti … Od takrat
mlinčki na dnu morja noč in dan meljejo belo sol in če boste
poskusili morsko vodo, boste ugotovili, da je še danes
slana. ✱
Uganke
(kežej iksrom)
Zakaj je morje slano?
ˇ NICA
MOJA KNJIZ
(ejrom)
15
✱ Urška
MOJ ODER
Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si
16
LA PRIMA DELLO SPETTACOLO
Munro Leaf
La storia del
toro Ferdinando
Foto: Jaka Varmuž
Teatro Capodistria
Fiaba danzante
Musica Mirko Vuksanović
Coreografia Siniša Bukinac
Costumi Ana Matijevič
Proiezioni Rok Kleva
Drammaturgia Miha Trefalt
Luci Jaka Varmuž
Ballerini Toro Ferdinando – Matevž
Česen, Piccolo Toro Ferdinando, Fiore,
Ape, Signorina spagnola – Dana Petretič,
Piccolo Toro, Toro adulto – Siniša
Bukinac, Piccolo Toro, Toro adulto,
Torero – Angelo Menolascina
Voce narrante registrata Boris Cavazza
L
a storia del toro Ferdinando è una
favola di Munro Leaf trasposta nella
danza. Il nostro piccolo toro Ferdi­
nando viene prelevato da sotto il suo
­al­be­ro preferito e portato a Madrid a fare
la corrida. La fiaba scritta nel 1936 è stata
anche proibita a causa della suo mes­sag­
gio pacifista, ma sarà capace di rallegrare
i più piccoli con i suoi colori, il movimento
ed anche con la sua poeticità.
“A volte la sua mamma, che era una
mucca, si preoccupava per lui. Aveva pa­
ura che si sentisse solo, senza amici con
cui giocare. “Perché non vai a correre e
a giocare con gli altri torelli?” gli chie­de­va.
Ma Ferdinando scuoteva la testa. “Prefe­
risco stare seduto qui a sentire il profumo
dei fiori” /…/ Se tu fossi un’ape e un toro
ti si sedesse sopra, cosa faresti? Lo pungeresti. Ed è proprio quello che accadde
a Ferdinando. Ahi! Che male! Ferdinando
si drizzò in piedi sbuffando sonoramente
e si mise a correre per il prato scalciando
e dando testate a destra e a manca, come
impazzito. /…/ L’avevano battezzato il
fe­roce Ferdinando, e i ban­derilleros erano
terrorizzati, i picaderos erano terrorizzati
e il torero era paralizzato dalla paura. Ferdinando corse al centro dell’arena e tutti
urlarono e applau­dirono, convinti che si
sarebbe bat­tu­to con coraggio, sbuf­fando,
scalciando e dando cornate. Ma non fu
così. Quando giunse al centro dell’arena,
Ferdinando vide i fiori nei capelli delle da­
me e si sedette ad annusare il profumo. ✱
Svetilnik / Kulturni občasnik za mlade zane­senjake / Letnik VIII, številka 1 / Izdajajo Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja dr. Luka Juri; P­ o­krajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Comunità degli Italiani “Giuseppe
­Tartini” P­ irano, za iz­da­jatelja Fulvia Zudić; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za iz­da­jatelja David Runco / Uredniški odbor: Samanta Kobal (urednica; [email protected]), Brigita Jenko ([email protected]), Fulvia Zudić ([email protected])
/ Lekto­rica slovenskega jezika Alenka Juvan / ISSN C506–158X / Priprava slik in tisk Tiskarna Vek Koper / Naklada 5.000 / Koper, september 2014 / Na naslovnici fotografije iz predstav Gledališča Koper (reži, sestavi) /
`