Nedokončane modernizacije - Muzej za arhitekturo in oblikovanje

MAO Debate
Nedokončane modernizacije
Med utopijo in pragmatizmom
13.–14. april 2012
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
V petek in soboto, 13. in 14. aprila, bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje potekala mednarodna
konferenca Nedokončane modernizacije, med utopijo in pragmatizmom, na kateri bo sodelovalo več
kot 25 mednarodnih in domačih arhitekturnih kritikov, zgodovinarjev in raziskovalcev. S konferenco
se bo zaključil projekt, ki je obravnaval dediščino socialistične arhitekturne in urbanistične produkcije v
nekdanji Jugoslaviji. Med najbolj zanimivimi predavatelji na dvodnevnem dogodku bodo direktor The Josef
and Anni Albers Foundation (ZDA), Owen Hatherley, pisatelj in novinar (Velika Britanija), Hans Ibelings,
urednik A10, New European Architecture (Nizozemska) in Maroje Mrduljaš, vodja projekta Nedokončane
modernizacije (Hrvaška). V sklopu dogodka bo ob koncu prvega dne potekal javni intervju z arhitektom
Stankom Kristlom, enim od glavnih protagonistov modernistične arhitekture v Sloveniji. Z njim se bosta
pogovarjala arhitektka Tina Gregorič in arhitekt Tadej Glažar. Drugi dan konference je namenjen temam,
neposredno povezanih z arhitekturo in urbanizmom socialistične Jugoslavije.
Partnerji projekta Nedokončane modernizacije so Društvo arhitekata Beograda, Beograd, Koalicija za
održivi razvoj, Skopje; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana; Oris Kuča arhitekture, Zagreb;
Udruženje arhitekata Hrvatske, Zagreb in Umetnostna galerija Maribor, Maribor.
Prijave na konferenco so obvezne, vstopnice so na voljo do zasedbe prostih mest. Več na www.mao.si!
Nedokončane modernizacije
Med utopijo in pragmatizmom
Modernistična arhitektura in urbanizem iz obdobja socialistične Jugoslavije razkrivata mnoge izvirne,
eksperimentalne in progresivne modele. V obdobju povojne gospodarske rasti je bilo načrtovanje mest in
naselij v naši nekdanji državi na zavidljivi ravni. Potekalo je celovito in nadzirano ter z neprimerljivo večjo
odgovornostjo do skupnega življenjskega prostora kot jo je zaznati danes. Arhitektura je bila raziskovalni
laboratorij industrije in vir inovacij v gradbeništvu. Moderne zgradbe so bile propagandno orodje, s katerim
je politična elita pred svetom hotela demonstrirati, kako napredno državo vodi in upravlja. Z obdelanimi
temami in arhitekturnimi projekti v državah na območju nekdanje Jugoslavije bo projekt Nedokončane
modernizacije prav gotovo zapolnil nekatere sive lise v svetovni zgodovini moderne arhitekture. Tema
kolektivnega raziskovanja, ki se zaključuje s konferenco v Ljubljani, pa je aktualna predvsem zaradi
vprašanj, ki se odpirajo ob vpogledu v arhitekturno produkcijo, ki jo je družba v trenutku, ko je padla v
objem demokraciji in tržnemu gospodarstvu, zavrgla kot zablodelo in preživeto. Čas, ko socialni ideali ter
kritični in eksperimentalni pristopi k gradnji ponovno stopajo v ospredje razmišljanj o arhitekturi, je več kot
primeren za poglabljanje v prostorski sloj, ki je nastal z moderno produkcijo prostora in ugotovimo njegovo
kulturno zapuščino za prihodnost. Ali smo modernizem, njegove protagoniste in manifeste razumeli dovolj
dobro ali smo bili ob njihovem branju površni? Katera so njihova ključna sporočila za sodobno produkcijo
arhitekture? Koliko se poklic arhitekta, katerega vloga se danes spreminja, navezuje na “herojske čase”
modernizma? Je v njem še moč zaslediti modernistični aktivizem in kolektivno socialno zavest?
Namen Nedokončanih modernizacij – kar odraža tudi naslov – ni idealiziranje obravnavanega obdobja; sploh
pa ne sistema, v katerem se je odvijala obravnavana arhitekturna in urbanistična produkcija. Zaradi njegovih
neizpodbitnih pomanjkljivosti so modernizacije ostale nedokončane. A obenem je nedokončanost, s katero
smo dnevno soočeni, situacija, na katero se je potrebno neprestano odzivati.
Na zaključni konferenci projekta Nedokončane modernizacije se bodo nanje odzvali mednarodni arhitekturni
kritiki, teoretiki in raziskovalci, ki bodo na zgoraj zastavljena vprašanja odgovorili z različnih vidikov:
Nicholas Fox Weber (direktor The Josef and Anni Albers Foundation, Bethany, ZDA), Owen Hatherley
(pisatelj in novinar, London), Hans Ibelings (urednik A10, New European Architecture, Amsterdam),
Breda Mihelič (umetnostna zgodovinarka, direktorica Urbanističnega inštituta republike Slovenije,
Ljubljana), Maroje Mrduljaš (vodja projekta Nedokončane modernizacije, Zagreb). V sklopu konference
bo ob koncu prvega dne potekal javni intervju z arhitektom Stankom Kristlom, enim od glavnih
protagonistov modernistične arhitekture v Sloveniji. Z njim se bosta pogovarjala arhitektka Tina Gregorič
in arhitekt Tadej Glažar.
Drugi dan konference je namenjen temam, neposredno povezanim z arhitekturo in urbanizmom socialistične
Jugoslavije. Teme, ki segajo od posebnosti arhitekture kot je »okus za konstrukcijo« v slovenski arhitekturi,
do velikih mednarodnih projektov, kot je japonski projekt za popotresno obnovo Skopja, bodo predstavili:
Alenka Di Battista (SI), Nika Grabar (SI), Jelena Grbić (SR), Jelica Jovanović (RS), Ivan Kucina (RS),
Višnja Kukoč (HR), Ana Lovrenčič (HR), Martina Malešič (SI), Nina Ugljen-Ademović (BiH), Dragana
Petrović (RS), Antun Sevšek (HR), Biljana Spirkoska (MK), Jasna Stefanovska (MK), Sašo Ivanovski
(MK), Biljana Stefanovska (MK), Irena Šentevska (RS), Elša Turkušić (BiH), Dafne Berc (HR) in
Luciano Basauri (HR). Konferenco je pripravil Matevž Čelik (direktor Muzeja za arhitekturo in
oblikovanje, Ljubljana), ki jo bo tudi vodil.
Partnerji projekta Nedokončane modernizacije so Društvo arhitekata Beograda, Beograd, Koalicija za
održivi razvoj, Skopje; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana; Oris Kuča arhitekture, Zagreb;
Udruženje arhitekata Hrvatske, Zagreb in Umetnostna galerija Maribor, Maribor.
Program
Petek 13.04.2012
9.30
Registracija in kava
10.15 Uvod, Matevž Čelik, MAO
10.30 Med utopijo in pragmatizmom
Maroje Mrduljaš (Zagreb)
11.15 Slovenski urbanizem v obdobju modernizma
Breda Mihelič (Ljubljana)
12.00 Odmor za kavo
12.30 Le Corbusier: A Life
Nicholas Fox Weber (Bethany)
13.15 Militant Modernism
Owen Hatherley (London)
14.00 Kosilo
15.00 Zahodni Balkan na arhitekturnem zemljevidu
Hans Ibelings (Amsterdam)
15.45 Stanko Kristl, pogovor
pogovarjala se bosta: Tina Gregorič in Tadej Glažar
Sobota 14.04.2012
9.30
Registracija in kava
10.00 V+II točki o arhitekturi in ideologiji
Nika Grabar (Slovenija)
10.15 Zagrebški velesejem na "desnem bregu" Save
Lana Lovrenčić, Antun Sevšek (Hrvaška)
10.30 Načrtovano nenačrtovane transformacije Novega Beograda
Ivan Kucina (Srbija)
10.45 Urbane transformacije Skopja,
Ustvarjanje grajenega okolja v različnih socialno-političnih kontekstih
Biljana Spirkoska, Jasna Stefanovska (Makedonija)
11.00 Odmor za kavo
11.30 Sarajevo-Marijin dvor, programska kompozicija socialističnega mesta
Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina)
11.45 Nova mesta v Sloveniji (1945 - 1960)
Alenka Di Battista (Slovenija)
12.00 Beograjska stanovanjska arhitektura 1950 - 1970:
Privilegirano stanovanje za družbo brez privilegijev
Jelica Jovanović (Srbija)
12.15 Gradnja dosegljive arkadije
Dafne Berc, Luciano Basauri (Hrvaška)
12.30 Odmor za kavo
13.00 Split III
Višnja Kukoč
13.15 Značilnosti prefabricirane gradnje v SFR Jugoslaviji:
Pot od sistema, do tehnologije
Jelena Grbić, Dragana Petrović (Srbija)
13.30 Spoj modernega in tradicionalnega v Bosni in Hercegovini
Nina Ugljen-Ademović (Bosna in Hercegovina)
13.45 Celuloidna gradbišča socijalistične Jugoslavije:
kinematografska fikcija in nedokončane modernizacije
Irena Šentevska (Srbija)
Predavatelji
Maroje Mrduljaš
Maroje Mrduljaš (Rijeka, 1971) je arhitekturni kritik, avtor in urednik več knjig s področja sodobne
arhitekturne prakse, med drugim Sodobna hrvaška arhitektura – Testiranje realnosti. Od leta 2005 je
zaposlen kot strokovni sodelavec na Arhitekturni fakulteti Vseučilišča v Zagrebu. Deluje v uredništvih
strokovnih revij s področja arhitekture, oblikovanja in umetnosti in je med drugim urednik revije Oris, ki
izhaja v Zagrebu. Je neodvisni svetovalec evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe. Maroje
Mrduljaš je kot kustos sodeloval pri več arhitekturnih razstavah. Leta 2008 je bil član skupine kustosov, ki je
zasnovala razstavo “Balkanology” o arhitekturi in urbanih fenomenih na območju nekdanje Jugoslavije. Leta
2010 je skupaj z Vladimirom Kulićem zasnoval raziskovalno platformo “Nedokončane modernizacije” in
dve leti koordiniral delo raziskovalcev v projektu ter sokuriral razstavo “Nedokončane modernizacije” v
Mariboru. Redno predava na Hrvaškem in v tujini.
Breda Mihelič
Breda Mihelič (Ljubljana, 1948) se ukvarja z raziskovanjem zgodovine arhitekture in urbanizma v 19. in 20.
stoletju in je direktorica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Poleg zgodovine med njena
raziskovalne področja spadajo še urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane
prenove in varstva kulturne dediščine. V okviru teh tematik je posebno pozornost posvečala prav obdobju na
prelomu 19. in 20. stoletja. Njeno magistrsko delo z naslovom “Urbanistični razvoj Ljubljane”, je pred skoraj
30 leti izšlo kot znanstvena monografija ter še danes predstavlja temeljno delo o razvoju glavnega mesta v
moderno mesto. Breda Mihelič je objavila številne članke tako doma kot v tujini. S svojimi raziskavami
omenjene tematike je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih, od leta 1999 pa vodi in koordinira
slovenski del projekta Art Nouveau in Progress/Art Nouveau en Projets in aktivno sodeluje v mreži Art
Nouveau, tudi kot članica njenega upravnega odbora.
Nicholas Fox Weber
Nicholas Fox Weber (Hartfordu, Connecticut, ZDA, 1947) je diplomiral na Columbia College in Univerzi
Yale in je že več kot trideset let direktor Fundacije Albers, ki skrbi za zapuščino Josefa in Anni Albers,
edinega umetniškega para znotraj skupine Bauhaus, s katerima je Fox Weber osebno prijateljeval. Učil je na
različnih šolah v ZDA in bil nekaj časa izvršni direktor Josef Albers Stiftung v Nemčiji. Leta 1988 je kot
gostujoči kustos v Muzeju Guggenheim v New Yorku postavil retrospektivno razstavo o delu Josefa Albersa.
Je avtor več znanstvenih monografij s področja umetnosti in arhitekture, med drugim The Clarks of
Cooperstown, Balthus, Patron Saints, The Art of Babar. Leta 2009 je izšlo njegovo delo z naslovom The
Bauhaus Group, v kateri je Nicholas Fox Weber skozi svoje prijateljstvo z Albersoma v življenje obudil
osebnosti in skupno življenje protagonistov te pionirske šole. Leto pred tem je Nicholas Fox Weber izdal
biografsko delo Le Corbusier: A life, ki je prva biografija o enem najbolj vplivnih, občudovanih in obenem
osovraženih arhitektov 20. stoletja.
Owen Hatherley
Owen Hatherley (Southampton, 1981) je britanski pisatelj in novinar, ki živi v Londonu, ki bloga predvsem
o arhitekturi, urbanizmu, politiki, oblikovanju in kulturi. Redno piše za Icon, The Guardian, Frieze in ima
svojo kolumno v reviji Building design. Pred kratkim je doktoriral na kolidžu Birkbeck na temo
Amerikanizem v Weimarski republiki in Sovjetski zvezi. Je avtor dveh zelo priznanih knjig: Militantni
modernizem ter Vodič po novih ruševinah Velike Britanije. Njegova prva knjiga z naslovom Militantni
modernizem (Militant Modernism) je izšla pred tremi leti in v časopisu The Guardian so jo ocenili kot
“inteligenten in strastno argumentiran poskus, da bi ‘odkopali utopije’ iz ruševin modernizma”, ki je obenem
“razburljivi manifest za preporod socialističnega modernizma”. V knjigi Owen Hatherley s provokativno
nostalgijo opisuje svet, ki je nastal, še preden se je rodil, katerega pomen je pozabljen in smisel oskrunjen. V
Vodiču po novih ruševinah Velike Britanije Hatherley kritizira neuspele in brezdušne projekte, ki
zaznamujejo “obdobje pohlepa in izčrpavanja” v Blairovski Veliki Britaniji.
Hans Ibelings
Hans Ibelings je arhitekturni kritik in zgodovinar. Skupaj z Arjanom Grootom je leta 2004 ustanovil revijo
za novo evropsko arhitekturo A10, ki jo je do nedavnega tudi urejal. Hans Ibelings je študiral umetnostno
zgodovino in arheologijo v Amsterdamu. Kot kustos je več let delal na Nizozemskem arhitekturnem inštitutu
v Rotterdamu. Poučeval je na različnih šolah na Nizozemskem in v tujini, med drugim v Rotterdamu,
Lausanni in Beogradu. Napisal je več knjig s področja sodobne arhitekture, med drugim European
Architecture 1890-2010. Kot urednik, kritik in kustos se je Hans Ibelings na različne načine srečeval z
arhitekturo v državah nekdanje Jugoslavije. Leta 2009 je bil član zlate žirije za Zlati svinčnik v Sloveniji ter
komisar 44. zagrebškega salona in je kustos potujoče razstave RESTART. Arhitektura v Bosni in
Hercegovini. 1995-2010. Trenutno se pripravlja na zagon svojega novega arhitekturnega medija The
Architecture Observer, za katerega pravi, da bo razvejeno orodje za arhitekturno kritiko.
Stanko Kristl
Stanko Kristl (Ljutomer, 1922) je eden glavnih protagonistov slovenske moderne arhitekture. Diplomiral je
leta 1954 na takratni Tehniški fakulteti. Je avtor več prelomnih projektov v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega
stoletja, med drugim znamenitega “Kristlovega bloka” v Velenju, vrtca Mladi rod v Ljubljani, osnovne šole
Franceta prešerna v Kranju, Urgentnega bloka ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra ter zgradbe
Splošne bolnišnice v Izoli. Izdelal je več projektov za bolnišnične stavbe po Jugoslaviji. Za svoje delo je
prejel več slovenskih in jugoslovanskih nagrad. Kmalu po diplomi je postal asistent Edvarda Ravnikarja in je
z njim sodeloval na več projektih, med drugim pri urbanističnem načrtu za Kidričevo. Stanko Kristl je več let
poučeval na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, po upokojitvi pa je dejaven kot član Slovenske akademije
znanosti in umetnosti ter še vedno aktivno projektira. Njegov zadnji projekt, razširitev Urgentnega bloka
UKC v Ljubljani, je tik pred dokončanjem.
Nedokončane modernizacije
V+II točki o arhitekturi in ideologiji
Nika Grabar (Slovenija)
Ko govorimo o arhitekturi bivše Jugoslavije, govorimo o arhitekturni produkciji družbe, ki ne obstaja več.
Kontekst tega političnega projekta je vzpostavljal specifične pogoje za njeno kulturo. Kompleksnost
dogajanja pogledom “od zunaj” pogosto preprečuje možnost razumevanja lokalnega razvoja, medtem ko je
pogled “od znotraj” preveč blizu, da bi lahko vzpostavil ustrezno distanco do obravnavanih del.
Zagrebški velesejem na "desnem bregu" Save
Lana Lovrenčić, Antun Sevšek (Hrvaška)
Vodilna jugoslovanska središča – Beograd, Ljubljana in Zagreb, pa tudi drugi kraji – so še iz časov pred
drugo svetovno vojno imela sejemsko tradicijo, toda v socialističnem obdobju so razstavišča kar rasla.
Odločitev, da se bo Zagrebški velesejem preselil na južno stran Save, na dotlej neurbanizirano območje, je
bila sprejeta septembra 1955, ko je po vnovičnem sodelovanju držav - razstavljavk vzhodnega bloka postalo
jasno, da prostor starega zagrebškega sejemskega razstavišča tudi po vseh širitvah ni ustrezen.
Načrtovano nenačrtovane transformacije Novega Beograda
Ivan Kucina, Milica Topalović z: Dubravka Sekulić, Branko Belaćević (Srbija)
Urbani razvoj Novega Beograda je bil od vsega začetka odvisen od političnih okoliščin, saj so ga zasnovali
kot reprezentativno podobo uspešnega jugoslovanskega socialističnega modela. kljub temu je doktrina
urbanističnega načrtovanja, vezana na utopične modernistične ideale, pozabila upoštevati hiter tempo
političnih in ekonomskih reform, ki so ustvarjale nenehna krčenja in odklone v razvoju urbanizma.
Posledično je Novi Beograd zrasel v nenačrtovan skupek različnih ostankov, ustvarjenih iz prekinjenih
poskusov doseganja obsežne urbanizacije.
Urbane transformacije Skopja, Ustvarjanje grajenega okolja v različnih socialno-političnih kontekstih
Divna Penčić, Biljana Spirkoska, Jasna Stefanovska (Makedonija)
Če si ogledamo urbani razvoj Skopja, postane jasno, da je burna zgodovina 20. stoletja (prva in druga
svetovna vojna, ustanovitev skupne države jugoslovanskih narodov, pogubni potres leta 1963, razpad
Jugoslavije) pustila močan pečat na njegovem urbanističnem razvoju kot tudi na njegovem zgrajenem okolju.
Od prvega urbanističnega načrta iz leta 1914 do zadnjega realiziranega projektnega načrta iz leta 1985,
tranzicija Skopja poteka od nenačrtovanega, spontano zgrajenega mesta, preko vizij z močno kreativno noto
njihovih avtorjev do strategij za urbanistični razvoj tega mesta v prihodnosti.
Sarajevo-Marijin dvor, programska kompozicija socialističnega mesta
Nina Ugljen Ademović, Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina)
Središče Marijin dvor je eden najbolj privlačnih delov Sarajeva, saj leži na stičišču med zgodovinskim
jedrom in novim delom mesta. Na tej točki mesto namreč stopa iz kotline in se začenja širiti proti
sarajevskemu polju, razvijajoč se linearno ob glavni mestni aveniji. območje Marijinega dvora torej v
oblikovnem in vsebinskem smislu predstavlja najpomembnejšo spono v kontinuiteti razvoja mesta.
Proučevanje njegove konceptualizacije traja že več kot pol stoletja, natančneje triinšestdeset let.
Nova mesta v Sloveniji (1945–1960)
Alenka Di Battista, Matevž Čelik (Slovenija)
Povojno industrializacijo v Sloveniji je spremljala pospešena urbanizacija. Med letoma 1947 in 1956 so
nastali projekti za tri nova mesta: Strnišče pri Ptuju (Kidričevo), Novo Gorico in Velenje. Vsa tri mesta so
nastala kot politično-gospodarski projekti na osnovi celostnih urbanističnih konceptov, ki so temeljili na
mednarodni paradigmi funkcionalističnega mesta. Na njihovo načrtovanje so vplivala izhodišča, ki jih je
zagovarjal CIAM v t. i. atenski listini, urbanistične ideje Le Corbusierja in predvojni nemški racionalizem
pod vplivom Bauhausa.
Beograjska stanovanjska arhitektura 1950 - 1970: Privilegirano stanovanje za druûbo brez
privilegijev
Tanja Damjanović Conley, Jelica Jovanović (Srbija)
Tako Beograd kot druga mesta Jugoslavije so v drugo svetovno vojno stopila z resnim primanjkljajem
osnovnih komunalnih skladov. Po končani vojni so oblasti zavihale rokave in se lotile reševanja problema
stanovanjske krize, ki je imela v Beogradu posebej resne razsežnosti, povezane s priseljevanjem delavcev,
uradnikov in oficirjev iz vseh delov države.
Gradnja dosegljive arkadije
Luciano Basauri, Dafne Berc, Maroje Mrduljaš, Dinko Peračić, Miranda Veljačić (Hrvaška)
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je na obali bivše Jugoslavije začel intenzivnejši razvoj turizma, ki
se je usmeril k domačim, še posebej pa k tujim turistom. Turizem je postal pomembna ekonomska panoga in
glavni vir tuje valute za celo Jugoslavijo. Hkrati s temi procesi se je razvijalo tudi integralno urbanističnoarhitekturno načrtovanje turističnih kompleksov, uresničevano v skladu z modernističnimi principi, pri
čemer se je skrb namenjala zaščiti naravnih resursov in nadzorovani gostoti pozidave.
Split III
Višnja Kukoč z: Vesna Perković-Jović (Hrvaška)
Na natečaj za Split III je prispelo 18 del iz vseh delov Jugoslavije in eno iz Glasgowa. za najboljše je bilo
enoglasno izbrano delo pod šifro Žnjan Vladimirja Braca Mušiča, Marjana Bežana in Nives Starc. Avtorji so
vpeljali ulico za pešce kot dominanten socialni element projekta. Mreža stanovanjskih ulic in poti za pešce je
položena ortogonalno, v smeri centuriacije, ki se je ohranila na prostoru mesta Splita dva tisoč let, medtem
ko dve osrednji stanovanjsko-poslovni ulici, dalmatinski kali, potekata v smeri carda dioklecijanove palače.
Značilnosti prefabricirane gradnje v SFR Jugoslaviji: Pot od sistema, do tehnologije
Jelena Grbić, Jelica Jovanović, Dragana Petrović (Srbija)
Zgodovina prefabricirane gradnje v SFR Jugoslaviji se začne, prav tako kot v večjem delu Evrope, s
prizadevanji, da bi se sanirale posledice vojnih viher v II. svetovni vojni. Toda jugoslovanska prefabrikacija
ima v širšem evropskem in globalnem kontekstu zelo specifično razvojno pot. Jugoslovanska podjetja so
glede na francoske, skandinavske in sovjetske vzorce prefabrikacijo ambiciozno vpeljala v prakso s
precejšnjo zamudo, šele tedaj, ko so zaživeli ugodnejši pogoji za to.
Spoj modernega in tradicionalnega v Bosni in Hercegovini
Nina Ugljen-Ademović, Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina)
Sinteza modernega in tradicionalnega v Bosni in Hercegovini se vidno razmahne po II. svetovni vojni, v bivši
državi, ki jo zaznamuje kulturna raznolikost, kar pomeni tudi raznolikost identitet, in posledica katere je
specifični arhitekturni jezik. Temelje modernih usmeritev na prostoru Bosne in Hercegovine postavljajo tedanji
sarajevski arhitekti (H. Baldasar, M. Baylon, J. Finci, D. Grabrijan, L. Kabiljo, R. Kadić, M. Kadić, J.
Neidhardt, D. Smiljanić, I. Reis, E. Šamanek), ki so se izobraževali po evropskih središčih. zanje so bile nove
ideje obenem tudi spodbuda za preizpraševanje realitet avtohtone arhitekture in odkrivanje možnosti za njihovo
integracijo.
Celuloidna gradbišča socialistične Jugoslavije: kinematografska fikcija in nedokončane modernizacije
Irena Šentevska (Srbija)
Navkljub vsem težavam, je državni aparat nove Jugoslavije prepoznal prvorazredni značaj filmske industrije
za afirmacijo novih družbenih odnosov. “Veliko gradbišče naše celuloidne radovednosti v teh letih ne
zaostaja, niti v elanu niti v učinkih z vsemi tistimi nepreglednimi poligoni, na katerih se iz pepela gradi novi
svet, nazor, nova osebna in družbena usoda”. Film se kmalu obravnava kot nova socialistična umetnost,
utemeljena na načelih “narodnega realizma”. Sodobna društvena stvarnost pa se skozi film ne predstavlja
takšna kot je, temveč takšna, kot bi morala postati, v skladu z (optimističnimi) pričakovanji.
Informacije in prijave
Vstopnice in prijave
Vstopnice: 19 € / 10 € (študenti)
Plačilo: blagajna MAO ali TRR: 01100-6000034749, odprt pri UJP s pripisom »Simpozij MAO«.
Izpolnjeno prijavnico, ki je na voljo na www.mao.si, pošljite na [email protected]
Vstopnice so na voljo do zasedbe prostih mest.
Lokacija in dostop
Muzej za arhitekturo in oblikovanje Pot na Fužine 2, SI-1000 Ljubljana
Avtobus
Iz centra Ljubljane, smer Fužine, avtobus številka 20 in številka 22 (smer Fužine). Izstopite na zadnji
postaji.
Avto
Iz centra Ljubljane po Zaloški cesti mimo blokovskega naselja Fužine. V zadnjem križišču pred
ljubljansko vzhodno obvoznico zavijte desno na Chengdujsko cesto. Tik pred mostom je na desni grad
Fužine. Z vzhodne ljubljanske obvoznice izvoz Fužine proti centru Ljubljane. Na prvem križišču levo, po
Chengdujski cesti do Ljubljanice. Tik pred mostom je na desni strani grad Fužine. Pred gradom je
parkirišče.
Kolo
MAO priporoča vožnjo s kolesom, ob Ljubljanici do Fužin.
Informacije
MAO, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: +386 (0)1 548 42 70/ 73 F: +386 (0)1 540 03 44 E: [email protected], W: www.mao.si
Partnerji projekta
Projekt podpira Program Kultura 2007-2013 Evropske Unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
`