KeR Se da! - Zagon Tržič

Gorski
Potrebujemo
pogoje za nov
zagon
gospodarstva!
zagon
Mateja Čadež - Grašca
Uroš Ribič
Naročnik publikacije je Klemen Belhar in ZAGON - Lista Klemena Belharja.
S sodelovanjem
smo lahko vsi
zagon
za Tržič!
za turizem!
Metka Gaberc
Tržič, oktober 2014
TRŽIŠKI
Še nekaj dni nas loči
do volitev 5. oktobra.
Glasujte za
Klemena Belharja
in
Listo ZAGON.
Dajte svoj glas
novemu zagonu
za Tržič.
www.zagon-trzic.si
Ker se da!
svoji listi. Zaupam občankam in
občanom. Zaupam zato, da bi
zaupali nazaj. Stari politični sistem
in politikanti v zadnjih dvajsetih
letih niso bili vredni zaupanja.
Prehitro so spregledali potrebe
občanov in delali za neke druge
interese. Potrebujem vaše začetno
zaupanje, zato da bi lahko delal v
vašo korist in da bi začeli zaupati
politikom. Zaupanje potrebujemo
vsi. Zaupati si moramo med seboj,
če želimo plodno sodelovati.
Sodelujem z neverjetno zag-
nanimi ljudmi, ki so na listi. Vsak
od njih ima iskreno voljo, da bi naš
mali košček sveta spremenil na
bolje. Sodelovati bomo morali vsi.
Župan, občinski svet in občinska
uprava. Brez iskanja majhnih koristi.
Iskati bomo morali skupno pot.
Predvsem bomo morali sodelovati
vsi občani. Premagati bomo
morali kulturo škodoželjnosti in
nevoščljivosti. S sodelovanjem ju
lahko spremenimo v iskrenost in
spoštovanje.
Iskreno spoštujem vsakogar.
Reveže na ulici in ljudi v velikih
pisarnah. Vsi smo del tega sveta.
Vsi smo Tržič. Nekdaj je bil to zelo
spoštovan kraj. Iskreno si priznajmo,
da ni več tako. Spoštovanje si
moramo prislužiti nazaj. To bomo
zmogli le, če se bomo spoštovali.
Spoštovati moramo dosežke drugih
občanov, spoštovati moramo
boj posameznika in spoštovati
moramo drugačnost. Najbolj pa
moramo spoštovati ustvarjalnost
in znanje. Imamo krasne naravne
pogoje, vsaj dve dragoceni surovini
in delovne ljudi. Vse to moramo
izrabiti. Uspelo nam bo le z
ustvarjalnostjo in z znanjem.
Znam in znamo. Imam znanje
in izkušnje za uspešno vodenje
občine, zagon za vleko voza in
ustvarjalnost za vpeljavo novosti.
Lista Zagon ima še več znanja in
osebnega zagona. Dobili so ga v
naših krajih in želijo ga vrniti v kraj.
Vsi Tržičani skupaj imamo dovolj
znanja, da si ustvarimo boljše
življenje. Dovolj je prepričevanja,
da se ne da. Kakor je rekel stari
dobri Ford: »Lahko mislite, da
se ne da ali da se da. V obeh
primerih imate prav.« Izkažite
zaupanje. Ker se da!
popili kakšno pivo. Tisti, s še več
vzmetenja, bi se na izhodišče
pripeljali z žičnico. Tisto, s katero
bi se pozimi vozili smučarji. Morda
celo tekmovalci, ki nikjer v Sloveniji
ne morejo trenirati. Namreč,
poznam kraj z odličnimi tereni
za tako smučišče. Celo za tiste, ki
pridejo z avtodomi bi poskrbeli, še
več, storili bi kaj, da bi se počutili
bolje kot doma. Le TPIC bi potem
moral biti kar naprej odprt. In tako
dalje in tako dalje.
Sanjam o tem, da bi občinski
sodelavci povprašali občane,
kaj si želijo in kaj potrebujejo.
To je namreč njihova osnovna
naloga. O občini, ki stanovanj ne
bi prodajala, ampak bi z njimi
pomagala mladim družinam.
Sanjam o komunali, ki čisti
ulice in ima denar, da organizira
pluženje snega. Sanjam o ulični
razsvetljavi, kjer svetijo vse luči.
Sanjam, da se bom v Cokli ali pri
Poloni usedel na kavo in se mimo
mene nihče ne bo peljal. Še prej
pa bom kupil domače izdelke
na tržnici, kjer bo več kot en
ponudnik. Sanjam o tržnici, ki bila
taka, da bi kmetje imeli veselje
prinesti izdelke v mesto. Danes
zapuščene velike mestne hiše
lezejo skupaj. Jaz pa sanjam, da
bi v njih živeli ljudje, ki bi si v njih
uredili lepa sodobna stanovanja.
Sanjam, da bi ljudje od drugod
sanjali, da bi se preselili v Tržič. In
tako dalje in tako dalje.
Danes so to sanje. Še večje
sanje je imel tisti junak sredi
Kansasa, kjer je bila le trava. Če
sem začel z romanom bom z
njim tudi zaključil. S prstom po
zemljevidu vas peljem na Češko.
Tam je Bohumil Hrabal napisal
nenadkriljivo satiro, Stregel sem
angleškemu kralju. V njem glavni
junak večkrat izreče stavek, ki je
postal moje življenjsko vodilo:
»In neverjetno je spet postalo
resnica.« Danes so to sanje.
Sanje prerado ostanejo le sanje.
To kasneje obžalujemo. Najprej je
treba sanjati, potem je sanje treba
uresničiti. To sem dolžan sebi,
mestu in vam, če delite podobne
sanje. Kot pravi neka misel: »Ljudje
akcije so sanjači.« Sanje imamo,
sedaj je čas za akcijo. In neverjetno
bo spet postalo resnica.
Nekdaj je bil to zelo spoštovan kraj. Iskreno si
priznajmo, da ni več tako. Spoštovanje si moramo
prislužiti nazaj.
Verjamem v Tržič. Verjamem v
Tržičanke in Tržičane. Verjamem,
da lahko uspemo. Verjamem, da
lahko dosežemo vse tisto, kar smo
že imeli in še več. Gospodarski
razvoj, razvoj turizma, urbanistična
prenova, urejenost vasi in mesta,
prijazna občinska uprava – to so
cilji, ki so odvisni le od naše volje
in našega zagona. Sodelovanje pri
raznih akcijah in projektih nam
daje vero v uspeh in nas utrjuje v
zaupanju.
Zaupam soljudem. Zaupam
Sanje za mesto
Najprej je treba sanjati, potem je sanje treba uresničiti.
To sem dolžan sebi, mestu in vam, če delite podobne sanje.
Sanje imamo, sedaj je čas za akcijo.
Razmišljajoč o Tržiču, mi je na
misel prišel roman Meščan, ki ga
je napisala Pearl S. Buck. Ne štejejo
ga za enega njenih najboljših, a
meni je morda najljubši, saj mi
je vcepil resnično vero v mesto. V
njem opisuje, kako se glavni junak
trudi zgraditi mesto sredi ravnic v
Kansasu. Tja je prišel iz angleškega
mesta in prav mesto je tisto, kar
najbolj pogreša. Na koncu mu uspe.
V Tržiču nam ni treba graditi
mesta, se bo pa treba potruditi, da
bo mesto preživelo. Stanje je slabo.
Industrija je propadla, podjetja so
se izselila, ljudje so odšli v hišice
na robu gozda. Mestno jedro je
skoraj prazno, v njem živimo ljudje
iz starih tržiških družin in kopica
priseljencev šibkega socialnega
statusa. Bistrica ni nikoli postala
del enotnega mesta. Lepe vaške
hiše na soncu, so vse bolj brez
središča identitete. Tržič postaja
vse manj mesto in vse bolj le
geografski pojem. Bolj duh kot
mesto duhov. Spalno naselje tistih,
ki imajo in pokopališče tistih, ki
nimajo.
Iz tega niča lahko vzklijejo le
sanje. Sanje o čem?
Najprej o malih stvareh. O mladih
mamicah, ki se z vozičkom lahko
sproščeno sprehajajo po Tržiču in
se brez skrbi odpravijo v Bistrico.
Ker želijo podaljšati sprehod, lahko
po pločniku pridejo do Zvirč ali do
Križev. O starejših ljudeh, ki se lahko
usedejo v park, na nekaj, čemur
se resnično lahko reče klopca.
Namesto, da ždijo pred stolpnico,
pod grmovjem, na propadlih
lesenih tramovčkih. O otrocih, ki se
v Bistrici igrajo na čistem igrišču, ki
je vredno imena. O otrocih v Tržiču,
ki dobijo prvo pravo otroško igrišče.
O malo starejših otrocih v Tržiču, ki
vzamejo žogo in gredo vreči na koš.
Zraven pa se mame in fotri zvirajo
na urbanem fitnesu. O tem, da bi
se nekdo iz Bistrice v Tržič in nazaj
peljal po kolesarski stezi. In tako
dalje in tako dalje.
Pa tudi o malo večjih stvareh.
Da BPT ne bi bila strelišče, dve
delavnici in kopica propadlih
fasad. Tam je prostora za celo
mesto. Za industrijsko cono. Ali za
nogometno igrišče in stanovanja
in igrišča in toplarno na biomaso
in še nekaj ključnih stvari. Sanjam,
da bi nekje nekoč imeli prostor za
razvoj novih podjetij. Da bi v njih
Tržičani našli delo in dostojanstvo.
Sanjam, da bi namesto grdega
kafiča imeli pravi kulturni dom. Da
bi odlični mladi glasbeniki imeli
urejen prostor za vaje in prostor
za špile. V istem prostoru, kjer
bi prostor dobili tudi drugi mladi
ustvarjalci. Temu bi lahko rekli
mladinski center. Sanjam, da Grad
ne bi propadal, da bi v njem videli
kaj o Radetzkyju. Da bi v njem imeli
knjižnico, ki ne bi imela najslabših
prostorov v Sloveniji. Nekje tam bi
bila poročna dvorana. Okrog bi bil
park in v njem otroško igrišče. In
tako dalje in tako dalje.
Sanjam o množici kolesarjev.
Ki bi jim lahko rekli tudi turisti.
Za razvoj takega turizma ima
Tržič najboljše pogoje daleč,
daleč, daleč naokoli. Ti turisti na
dveh dobro vzmetenih kolesih
bi lahko spali v kampu, hostlu
in hotelu. Nekje bi jedli in drugje
Klemen Belhar
K. B.
Mesto je lepo.
V sebi nosi
veliko zmožnosti
in priložnosti.
Potrebuje le nov
zagon.
TRŽIŠKI zAGON
Kdo sem?
Spomnim se, kako se je stara
mati, leta nazaj, pogovarjala s
prijateljico.
»Ker?« So mati vprašali.
»Gun! Od gunga kje bil u Vojah
majster nečak, pa od gune kje bva
s Franclnam poročena, od Mice od
brata tasta sin.« So gospa djali.
»Aja, od Marjane od moža zet,
k’ je v Peko u gumarn. Gun!« Je
zaključila in se ob spoznanju
pošlatala po čelu.
Tako gredo te debate v Tržiču.
Zato je verjetno prav, da začnem z
žlahto.
Mati Judita, oče Peter. Oba sta v
življenju počela marsikaj. Judita je
danes sindikalna pravnica. Peter je
nadzornik v Triglavskem narodnem
parku. Ločena. Ona za Virjem, on v
Bohinju.
Bratov in sestra precej. Bom
razložil. Je pa smešno, da vedno
zamešajo, kdo je kdo in čigava
je katera žena. Zlasti, če grem na
sprehod s svakinjo in s kopico
otrok. Jaz sem najstarejši , žena
je temna, visoka in vitka Primorka,
ki je že prava Tržičanka. Sledi Blaž,
čigar žena je temna, vitka in nižja
Sevničanka z našim pasošem.
Martinova žena je Vanja. Hči
pokojnega Kikija. Vitka in blond,
srednje višine. Tretji brat je precej
mlajši, nekateri mislijo, da je moj
zatajeni sin. Ni. Ime mu je Jošt.
Petra in Lovro – polbrat in polsestra.
Ostale žlahte je preprosto
preveč. Sklepajte sami.
Najprej so me poznali kmetje, ko
sem s starim očetom Petrom hodil
okrog po veterinarskih opravkih.
Podajal sem ampule, prinašal
tablete in v stoenki jedel Ki-Ki
bonbone. Šolal sem se na Zalem
rovtu, kjer sem plel travo na tenis
placu, da sem lahko zastonj igral.
Skoraj celo osnovno in srednjo
šolo sem igral rokomet. V glavnem
centra. Peko Tržič. Ko je ugasnil
klub, je ugasnila kariera. Takrat me
je sošolec Aljaž okužil s plezanjem.
Virus je še prisoten. Vmes sem
tekel gorske maratone, kjer sem
dosegal slabe uvrstitve. Zato sedaj
tečem daleč od oči, iz čistega
veselja. Smučati sem se naučil na
Zelenici. Nekoč alpsko, danes turno.
Precej in dokaj hitro. Spotoma
postal član GRS. Bil zraven, ko smo
rešili kar dosti ljudi. Nekaj tudi ne.
Po osnovni šoli sem sem
usmerjeno
izobraževal
za
računalniškega tehnika, na šoli,
ki ji danes pravimo Gimnazija
Kranj. Nato sem delal v gostinstvu,
prebral okrog tisoč romanov, bil
pesnik, organiziral koncerte in bil
polovica Radia Bombe, če se še kdo
spomni. Hotel študirati filozofijo, a
zašel na teologijo. Študij sem hitro
zaključil z visokim povprečjem.
Devet i kusur. Nikoli padel pri
Koširju, dvakrat pri latinščini. Ni
bilo dovolj. Na ISH podiplomsko
študiral antropologijo vsakdanjega
življenja. Ni bilo dovolj. Na
FHŠ
zaključujem
doktorat
iz antropologije z močnimi
primesmi filozofije. Bi se reklo –
antropologija idej.
študijem
sem
se
Med
najprej preživljal kot pomočnik
restavratorja. S skalpelom v
rokah sem treniral potrpežljivost.
Postal strokovnjak za razlike med
baročnim in gotskim ometom.
Med tem delom spoznal ženo.
Med
prvim
podiplomcem
delal kot uradnik v strokovnem
izobraževanju uradnikov. Kasneje postal predavatelj retorike
na Šoli retorike. Spoznal številne
zanimive ljudi, od kmetov do
znanih politikov. Vmes zapisal
kak slogan, si izmislil oglas ali
dva, in podobno. Uredil nekaj
knjig. Dve napisal. Posnel
dokumentarec. Bil filmski kritik
in urednik revije o filmu. V filmu
igral duha. In še nekaj stvari.
Naposled s partnerji odprl
svoje podjetje. Kubuk. Postal
direktor, ne z največjim
veseljem. Trener in svetovalec na
področju komuniciranja. Kmalu
razširil področje delovanja.
Veliko dela z menedžerji, ljudmi
iz avto industrije, s šolniki in
IT-jevci. Postal kao evropski
»senior expert«. Spoznavam še
bolj zanimive ljudi kot v prejšnji
službi. Zaradi davščin trpim kot
direktor, uživam kot vse drugo. V
resnici nisem poslovnež, vse bolj
me zanima spreminjanje sveta.
Konfekcija 7 / 52 / 34 /44 / L.
Sčasoma bo XL.
Bo dovolj?
Politična mafija
in motnja sistema
"Kaj vendar gledaš iver v očesu
svojega brata, bruna v svojem
očesu pa ne opaziš? … Hinavec,
odstrani najprej bruno iz svojega
očesa in potem boš razločno videl
odstraniti iver iz očesa svojega
brata." (Mt 7, 3-5)
Predstavljajte si tale prizor. V
prijetni restavraciji je mala sobica
z eno mizo, v njej se dobijo ljudje,
ki morajo neopaženo opraviti
zaupne pogovore. Za to mizo
sedijo štirje lokalni politiki. Ta
restavracija ni v njihovi občini.
Skrivoma so se odpeljali izven
svojega teritorija. Bojijo se, da jih
ne bi kdo opazil. V sobici uživajo
v dobri hrani. Lotijo se pravega
pogovora. Dobili so se, da preigrajo
razne volilne scenarije. Jasno jim
je, kdo bo postal župan. Vse ostalo
je nekoliko nepredvidljivo, zato
mojega sorodstva naredili velik
problem. Namesto, da bi se jezil
sem se vprašal, zakaj se to dogaja?
1. Ne mene in ne moje liste ne
morejo obvladovati z dogovori o
delitvi ugodnosti. Mi ne pristajamo
na tak sistem in se proti njemu
borimo. Kot mi je dejal kolega
kandidat iz neke druge občine, so
kolo, mi pa smo tisti, ki bomo v
prednje kolo porinili palico.
2. Že dolgo živim mirno
malomeščansko življenje, ki ga
popestrim le z dolgimi gorskimi
teki, plezanjem in reševanjem.
Uživam v raziskovanju in v študiju.
Precej berem. Nimam ljubice, nič
kazenskih točk, nič sovražnikov.
V tem smislu sem popolnoma
dolgočasen. Če želite takega tipa
oblatiti, mu morate nekaj podtakniti
in si nekaj izmisliti. Na primer, da
obstaja več scenarijev, ki jih zlahka
obvladajo. Razdelijo si različne
položaje. Eden bo direktor občinske
uprave, drugi bo podžupan, tretji je
priboril zaposlitev za hči, četrti pa
veliko subvencijo za podjetje in
dodaten denar za svoj klub. Stvari
so vnaprej načrtovane, volitve so le
šov. Nazadnje se lotijo še sladice.
Ne mine mesec dni in pojavi
se motnja v sistemu. Pojavi se
resen županski kandidat s svojo
listo. Med vsemi zavlada panika,
dogovore iz posebne sobice bo
težko spoštovati. Volitve postajajo
nepredvidljive. Tega ne morejo
dopustiti. Kandidata in listo je treba
oblatiti, uničiti in v kali zatreti. Zdaj
gre zares.
Ne vem, če so se tržiški politični
veljaki dobili v restavraciji, gostilni
ali pisarni? Niti ne vem, kakšen
dogovor so dosegli? Vem pa, da
so ga. Ljudje iz občinskega sveta
živijo v vzporedni resničnosti že
vsaj dvajset let. Potihem si delijo
male ugodnosti in svoj glas dajo
najboljšemu ponudniku. Sejnine,
zaposlitve, posli, zazidljive parcele,
medsebojna izsiljevanja in deljenje
položajev. To je naša lokalna oblast.
O vsem tem vsi vse vedo, a vztrajno
molčijo. Tak zakon molka navadno
označi mafijske organizacije.
Na drugi strani imamo mladega
kandidata, mene osebno, ki
ne pristaja na zakon molka.
Kot ne pristajam na podmizna
dogovarjanja, prevare volivcev,
lažne obljube in iskanje položajev.
Kandidature sem se lotil iskreno
in nalašč nekoliko naivno. Najprej
so se pojavili ljudje, ki so želeli
pomagati v zameno za nekaj.
Nisem bil za. Potem so ugotovili,
da sem skriti kandidat sedanjega
župana, kasneje sem bil skriti
kandidat SDS, vmes od SMC in
NSI. Nedolgo nazaj sem bil tajni
Ruparjev agent. Vsaka dva dni sem
kučanist in komunofašist. Vse to
je povsem enostavno prenesti,
saj sem bil na to pripravljen.
Poleg tega me je silno težko
užaliti. Ko to ni uspelo, so razširili
govorice o številnih društvih, ki jih
baje obvladujem. Danes pa so iz
je nesposoben, premlad ali lutka
nekoga v zakulisju. Težava pa je,
da sem dosegel več, kot dosedanji
župani pred zasedbo položaja, da
sem v resnici srednjih let in da se
ne bojim nikogar, kaj šele, da bi se
mu podredil.
3. Ker znajo sklepati le iz sebe,
so iznašli novo blato, ki ga mečejo
v moj obraz. Ker so sami mafija,
so me potisnili na čelo izmišljene
mafije. Na vidijo bruna v lastnem
očesu, želijo pa potisniti iver v
mojega. Izmislili so si Belharje.
Družino, ki bo zavzela Tržič in vse
pokradla. Morda zato, ker so oni
zasedli Tržič in tudi kaj ukradli?
Ne pristajam na molk. Zato se
oglašam. Osebno zlahka prenesem
tudi to, da se spravijo na družino,
vendar mislim, da je prav reči bobu
bob. Razumel bi, če bi celjskemu
županu Bojanu Šrotu očitali brata
Boška. A tudi tega ne bi sprejel. Zato
na glas sprašujem, kaj je narobe
z Belharji? S kom izmed njih? Vsi
ljudje naredimo nekatere napake,
saj nihče ni popoln. To je jasno. Zato
še enkrat, kaj je kdo naredil? Je kdo
v kazenskem postopku, je kdo koga
ogoljufal, komu kaj ukradel, koga
nalašč poškodoval, komu resno
škodoval? Tudi če bi, jaz nisem svoj
oče, ne svoja mati, nisem svoj brat,
ne svoja polsestra. Pustite jih pri
miru, spravite se name. Sem jaz
komu storil kaj takega? Odgovor je
ne. Torej?
Resnična težava je v tem, da na
občino ne bom zaposloval svojih
sorodnikov, niti ljudi z moje liste. Za
nikogar ne iščem skritih ugodnosti.
Alergičen sem na nepoštenost in
korupcijo. Sem sam svoj. Ne morejo
me obvladovati niti izsiljevati. Še
laži o meni niso dovolj. Palica leti
v prednje kolo. Bojijo se.
Spet se vračam k Gandiju,
najprej so me ignorirali, spomladi
so se smejali, sedaj bijejo umazan
boj, potem bodo izgubili. Poznam
bruna v svojem očesu in vsak dan
jih vlečem ven. Mafija pa ne vidi
skladovnic drv v svojih prestrašenih
očeh. Prav to je njihov največji poraz.
K. B.
Gospodarska formula
V Tržiču je bila nekdaj močna
industrija, ki je zagotavljala kopico
delovnih mest. Ta industrija je
večinoma izginila. Po propadu stare
industrije se je marsikje razvila
sodobna industrija, razvilo se je
malo podjetništvo in razvile so se
storitvene dejavnosti. V naši občini
se je to zgodilo v malem obsegu.
Še vedno potrebujemo gospodarski
razvoj. V večjih količinah. Zato je eno
glavnih predvolilnih vprašanj, kako
ga lahko dosežemo?
Prihaja čas, ko se bodo na pogorišču nekoč
paradnega industrijskega velikana rodile nove,
uspešne zgodbe. Nove vsebine. Novo srce
našega mesta.
delavnico in zaposlil še pet ljudi.
Tak korak je precejšnje tveganje in
zato koleba. Občina želi, da plača
20.000 € komunalnega prispevka.
Ta znesek ga odvrne od vlaganja in
občina ostane brez komunalnega
prispevka in brez dohodnine od
novo zaposlenih. Pet ljudi ne
dobi dela. Če bi temu podjetniku
omogočili obročno odplačevanje,
bi dobili nova delovna mesta,
dohodnino in komunalni prispevek
po obrokih. Poglejmo izračun.
Najprej je potrebno vedeti,
da vsaka poslovna dejavnost
potrebuje
prostor.
Tovarna
potrebuje prostor, informacijsko
podjetje potrebuje prostor in
prodajalna potrebuje prostor.
Primernih prostorov je zelo malo.
Ni območja, kjer bi takoj postavili
tovarno ali manjši industrijski
obrat. Malo je prvovrstnih pisarn.
Malo je lokalov, ki bi bili primerno
opremljeni. Ena glavnih nalog v
naslednjih štirih letih je pridobiti
in opremiti primerne prostore, da
bodo vlaganja sploh mogoča.
Živimo v krajih, kjer birokrati
odločajo
o
usodi
podjetij.
Podjetnik, ki se srečuje s številnimi
birokratskimi ovirami izgubi voljo
do bojev z mlini na veter in odide
drugam ali pa preprosto izgubi
zagon. Tu je Tržič lahko in mora
biti boljši od ostalih. Občinski
TRŽIŠKI zAGON
uradniki morajo biti podjetnikom
v pomoč, saj ti prinašajo razvoj,
vlaganja, delovna mesta in
prihodke. Občinsko upravo je treba
organizirati tako, da bo vlagateljem
v pomoč, da bo zanje skrbela in
iskala rešitve tam, kjer so sedaj
našli probleme. Takšna pomoč bo
hitro privabila sicer zelo plahe ptice.
Nenazadnje pa je potrebno
razumeti izračun, ki ga želim
predstaviti. Ko podjetnik želi
graditi, mu občina zaračuna
komunalni prispevek. Tako določa
zakon in temu se ni mogoče
izogniti. Komunalni prispevek ni
zanemarljiv strošek in marsikoga
odvrne od vlaganj. Občina odločitev
lahko olajša z oprostitvami in z
uvedbo obročnega odplačevanja.
Kako to izgleda v resničnem
življenju? Sedanji obrtnik ima
dva zaposlena, rad bi razširil
1. Primer
podjetnik si premisli in ne gre v
investicijo
Komunalni prispevek
20.000 x 0 =
0€
Dohodnina
1.000 x 5 = 5.000 x 0 =
0€
--------------------------------Skupaj
0€
V 5. letih: 0 x 5 =
0€
2. Primer
podjetnik investira zaradi možnosti
obročnega odplačila, doba 5 let
Komunalni prispevek
4.000 x 1 =
4.000 €
Dohodnina
1.000 x 5 =
5.000 €
--------------------------------Skupaj 9.000 €
V 5. letih: 9.000 x 5 = 45.000 €
Vzemimo, da obstajajo trije
takšni podjetniki:
1. primer: 3 x 0 = 0€
--------------------------------2. primer: 3 x 45.000 = 135.000 €
Zaključimo lahko, da se
splača pomagati podjetnikom,
saj to že kratkoročno in
srednjeročno prinaša ugodne
učinke za občinsko blagajno.
Na volitvah boste pred preprosto
izbiro. Volite lahko za kandidata,
ki zapira prostore za razvoj
gospodarstva, ki je na čelu
pretirano birokratske občinske
uprave in ki ne razume
zgornjega izračuna. Lahko pa
volite za kandidata, ki bo gospodarstvu odprl prostor, ki bo
poskrbel za rušenje birokratskih
ovir in ki razume zgornji izračun.
Klemen Belhar ga razume.
U. B.
K. B.
Več zanimivega branja na: http://klemenbelhar.info/
Program za zagon Tržiča
http://www.zagon-trzic.si/program/
ZAGON je lista, ki želi, da Tržič postane občina, ki je prijetna za bivanje, ki se gospodarsko razvija in kjer poteka pestro družbeno, kulturno in športno dogajanje.
Člani liste in županski kandidat se zavezujemo, da bomo delovali odprto, odkrito in v dobro vseh občanov. Politiko dojemamo kot urejanje javnih zadev in ne
kot obliko ideološkega izigravanja. V odločitve želimo vključevati čim več občanov in sodelovati z različnimi skupinami in posamezniki. V ospredje bomo vedno
postavili interes občanov in občine. Pri tem ne bomo nikogar izključevali. Program je sestavljen iz konkretnih projektov in ukrepov ter dolgoročnih strateških ciljev.
OBČINA ZA LJUDI
Osnovni namen občinske uprave
je delo v korist občanov in občine.
Trenutna uprava je močno birokratska in pisarniška. Zato jo je
potrebno reformirati tako, da bo bolj
usmerjena k občanom. Sedenje za
mizo in spremljanje predpisov ni
dovolj. Potrebno je delo na terenu in
stalen stik z občani. Hkrati morajo
biti občinske službe sposobne
dobro voditi zahtevne projekte, ki
nas čakajo. Tudi zato je občinsko
upravo potrebno preoblikovati in ji
dodeliti nove naloge. Sledili bomo
naslednjim ciljem:
• Reševanje težav občanov
na terenu • Odprta občinska
uprava • Občinske službe bodo
dostopne preko spleta in preko
terenskih stikov z občani •
Reševanje velikih malenkosti •
Konec političnega kadrovanja.
Pravi ljudje na prava mesta! •
Preoblikovanje občinske uprave
v učinkovit upravni aparat
STANOVANJSKA
POLITIKA
Občina Tržič je lastnik stanovanj.
Trenutno z njimi slabo upravlja in
jih skuša prodati, kar je napaka.
Dobra
stanovanjska
politika
pomeni veliko stanovanj v javni
lasti. Tako se vzpostavi najemni
trg lahko dostopnih stanovanj.
Dosegli bomo, da bodo urejena
stanovanja
lažje
dostopna
sedanjim občanom in ljudem,
ki se bodo priselili. Posebej
se bomo potrudili za mlade
družine, ki jim bomo ponudili
dve shemi pridobitve stanovanj.
Po eni bodo delno oproščeni
plačila najemnine, po drugi
pa bodo lahko s plačevanjem
najemnine kupili stanovanje. Ob
tem ne bomo pozabili na shemo
socialnih stanovanj. Končni cilj
je pridobitev raznolikega fonda
občinskih stanovanj, ki je usklajen
s potrebami prebivalcev in je lahko
dostopen različnim starostnim
in socialnim skupinam. Glavni
poudarki stanovanjske politike so:
• Boljše upravljanje občinskih
stanovanj • Ukrepi za vzpostavitev učinkovitega najemnega
trga • Dostopna socialna stanovanja • Občinska stanovanja
za mlade družine z delno
oprostitvijo najemnine • Shema
postopnega odkupa stanovanj
s plačevanjem najemnine
GOSPODARSTVO
Po desetletjih gospodarskega
nazadovanja je potrebno zagnati
gospodarski razvoj. Poleg težav,
ki pestijo celo državo, imamo
v Tržiču še nekaj svojih. Zlasti
nam primanjkuje primernega
prostora za industrijo in večjo
obrtno dejavnost. Investitorji in
podjetniki so vnaprej obsojeni na
plačilo visokih prispevkov. Naša
naloga je, da uredimo prostore,
ki bodo primerni za razvoj
različnih gospodarskih dejavnosti.
Investitorjem bomo omogočili
prijaznejše plačevanje dajatev
in jim nudili pomoč pri njihovih
projektih. Občinska uprava bo
upravni pomočnik podjetjem.
• Vzpostavitev prostorov za
razvoj poslovnih dejavnosti •
Vzpostavitev industrijske in
poslovne cone • Nova shema
jasno določenih postavk komunalnega prispevka • Ugodnosti za nove zaposlovalce •
Inovativne spodbude za podjetnike začetnike • Spodbujanje
gozdarstva in lesne industrije •
Razvoj
lesnopredelovalnega
centra • Daljinsko ogrevanje z
biomaso, kjer je to mogoče
TURIZEM
Tržič ima velik naravni potencial za
turizem. Ta potencial je potrebno
spremeniti v privlačen turistični
produkt. Razvijati moramo tisto,
kar prinaša zaslužek in korist za
celotno občino. Potrebujemo ljudi,
ki so usposobljeni za razvijanje in
trženje turizma. V turizmu vidimo
priložnost za gospodarski razvoj,
zato mu bomo takoj posvetili veliko
pozornost. Posvetili se bomo zlasti
razvoju kolesarskega, športnega
in adrenalinskega turizma. Pravi
turizem pa zahteva tudi ponudbo
različnih vrst prenočišč.
• Razvoj gorsko-kolesarskega
turizma • Spodbujanje nastanka kampov in prostorov
za avtodome • Spodbujanje
razvoja ponudbe prenočitvenih
kapacitet (hotel, penzion, B&B,
hostel) • Spodbujanje turnosmučarskega turizma in izboljšanje njegove dobičkonosnosti
• Spodbujanje planinskega
in
pohodniškega
turizma
ter izboljšanje njegove dobičkonosnosti • Spodbujanje
padalskega turizma • Ponovni zagon Zelenice in
smučarskega turizma • Turistom zanimivo mestno jedro
• Razvoj tematskih poti in
doživljajskega turizma (rudniki,
Radetzky, Dovžanova sosteska)
• Sodelovanje pri razvoju večjih
turističnih prireditev
KULTURA
Trenutno
kulturno
življenje
je obsojeno na životarjenje
amaterske kulture. Kulturnim
društvom moramo omogočiti
boljše pogoje in prostore za njihove
dejavnosti. Kulturno in umetniško
ustvarjanje moramo omogočiti
zlasti mlajšim ustvarjalcem in
spodbujati njihovo pot v vrhunstvo.
Potrebujemo nov kulturni dom z
dvorano, ki bo primerna za različne
tipe prireditev. Predvsem tako, ki bo
vredna svojega imena. Knjižnici je
treba ponuditi večje in primernejše
prostore. Pospešiti je potrebno
obnovo muzeja in iz njega narediti
ogleda vredno znamenitost. V
primernem prostoru je treba
začeti
organizirati
vrhunske
razstave. Uvajati je potrebno
nove vrste kulturnih prireditev in
letno organizirati vsaj en državno
prepoznaven festival, ki bo
privabljal obiskovalce od drugod.
Izpostavljamo sledeče:
• Letna organizacija mednarodno prepoznavnega festivala • Organizacija letnega
kina • Izgradnja pravega kulturnega doma • Novi prostori
za knjižnico • Prenova in razvoj
muzeja • Razvoj Paviljona v vrhunsko galerijo • Več prostorov
za kulturna društva in ustvarjalce
MESTNO JEDRO
Oživitev mestnega jedra je zahtevna
sestavljanka vrste ukrepov iz
celotnega programa. Predvsem
je v mestno jedro potrebno vrniti
vsebino, ki prinaša življenje. Mestno
jedro je bilo trgovsko središče, kraj
srečevanj in center meščanskega
življenja. To življenje se mora vrniti
tja, kamor sodi. Spodbujali bomo
vračanje trgovin in obrti v mestno
jedro in bolj učinkovito gospodarili
z občinskimi lokali. Prizadevali
si bomo za obnovitev oziroma
nadaljevanje projekta obvoznice.
Mestno jedro je treba urediti, čistiti
in v vseh ozirih zanj skrbeti, saj je
simbolno središče celotne občine.
Glavni ukrepi bodo: • Vsebinska
revitalizacija mestnega jedra •
Učinkovitejše gospodarjenje z
občinskimi lokali • Nadaljevanje
z izgradnjo obvoznice • Obnova
mestne infrastrukture (pločniki,
poti, …) • Ureditev večje tržnice
• Ureditev otroških in športnih
igrišč • Več parkovnih površin •
Ureditev parkiranja
TRŽIČ MLADIH
UREDITEV
OBMOČJA BPT
BISTRICA
Bistrica je drugo največje urbano
naselje v občini. S povezavo preko
Preske in Kovternice je že povezana
s Tržičem. Treba je vzpostaviti
boljše prometne povezave med
Bistrico in Tržičem, zlasti za pešce
in kolesarje. Treba je povečati
urejenost kraja in skrbeti za zelene
površine. Poskrbeti je potrebno za
kompleks Deteljica.
• Kolesarska povezava s Tržičem
• Obnova Kovternice • Rešitev
Deteljice • Obnova mestne infrastrukture (pločniki, poti, kolesarske steze) • Ureditev vrtičkov
ob Kovorskicesti (urejenost,
najemnina, tipizacija …) • Ureditev otroških igrišč
Območje BPT je po površini skoraj
enakovredno mestnemu jedru.
Je spomeniško zaščiteno in sodi
med pomembno industrijsko
dediščino. Neprimerno je za razvoj
sodobne industrije. Za občino
pomeni strateško posest, ki
omogoča razvoj mesta navznoter.
Zato je prav, da občina posest
odkupi in na njej razvija raznolike
vsebine. Tak prostor omogoča
razvoj javnih, kulturnih, športnih,
turističnih in poslovnih vsebin.
Ureditev te posesti pomeni
urbanistično prenovo mesta in
veliko priložnost. Revitalizacija BPT
je strateški in dolgoročni projekt,
ki že dolgo zamuja, zato se ga
bomo lotili nemudoma. Prva
faza predvideva odkup območja,
pripravo strategije razvoja in
začetek revitalizacije. Druga faza
pa pomeni postopno obnovo in
izgradnjo različnih vsebin, ki so
navedene v spodnjih alinejah.
1. Faza:
• Odkup območja • Strategija
razvoja in priprava projektov •
Začetek revitalizacije
2. Faza:
• Ureditev novega mestnega
območja • Razvoj prostora za
različne poslovne dejavnosti
• Kulturni dom • Radtzkyjeva
pot in Muzej industrijske dediščine • Mladinski center •
Medgeneracijski center • Športni
park • Pokriti »skate« park •
Pokriti športni park • Sprehajalna
pot in kolesarska steza
Problematika mladih je pereča.
Predvsem primanjkuje kakovostnih
prostorov za druženje in ustvarjanje.
Zato se srečujemo s popivanjem
na otroških igriščih in uživanjem
drog v mračnih kotičkih. Mladi se
težko zaposlijo, še težje si ustvarijo
družino. Potrebno je odpreti
mladinski center, ki bo obsegal
prostor za prireditve in zabave,
hkrati pa prostore za ustvarjanje,
druženje in dejavnost društev.
Razvoj gospodarstva bo ponudil
delovna mesta, stanovanjska
politika pa bo omogočila lažje
osamosvajanje in ustvarjanje
družine. Posebej izpostavljamo
naslednje cilje:
• Nov mladinski center s kakovostnimi programi • Prostor za
koncerte, predstave, zabave •
Prostor za bende, umetnike,
ustvarjalne skupine • Razvoj dejavnosti in prireditev za najstnike
TRŽIČ STAREJŠIH
Naša družba postaja vse starejša.
Ljudje živimo dlje in tudi v pokoju
želimo živeti aktivno življenje.
Nekateri starejši živijo v slabem
ekonomskem položaju in slabih
bivalnih pogojih, zato potrebujejo
pomoč. Namesto generacijskega
prepada
je
treba
doseči
medgeneracijsko sodelovanje. V
programu izpostavljamo sledeče:
•
Medgeneracijski
center
• Spod-bujanje investicij v
varovana stanovanja • Izboljšati
dostopnost javnih objektov
(knjižnica, upravna enota) • Sodelovanje z Društvom upokojencev
KOMUNALNA
IN PROMETNA UREDITEV
ŠPORT
Tržič slovi kot mesto dobrih
športnikov.
Obstaja
resna
nevarnost, da se bo ta sloves
izgubil. Stanje je najbolj pereče na
področju ekipnih športov. Nekateri
klubi so se preselili v druge kraje,
nekateri nimajo niti osnovnih
pogojev za delovanje. Tem klubom
je treba pomagati, saj ekipni športi
skrbijo za krajevno identiteto, hkrati
pa v trening vključujejo veliko
število mladih. Športnim klubom
je potrebno omočiti boljši dostop
do športnih objektov. Zgraditi je
potrebno tudi osnovne objekte za
rekreacijski šport.
• Športni park • Pokrit športni
park • Veliko nogometno igrišče in razvoj nogometne
članske ekipe • Plezalni center
• Poleg ženske razviti tudi
kakovostno moško rokometno
ekipo • Pokriti »skate« park •
Vsaj ena trim steza • Urbani
fitnes • Razvoj sprehajalnih poti
• Kolesarska povezava občine
Tržič z okoliškimi občinami
KMETIJSTVO
IN PREHRANA
Kmetijstvo je zelo odvisno od
državne politike, a občina vseeno
lahko pomaga in spodbuja
nekatere veje kmetijstva. Spodbuditi želimo lokalno prodajo
kmetijskih pridelkov na mestni
tržnici in neposredno pri kmetih.
To kmetom prinaša dodaten
zaslužek, občanom pa oskrbo s
kakovostno hrano. Zato je potrebno
razširiti tržnico in vpeljati nove
prodajne poti. Zato pri kmetijstvu
izpostavljamo zlasti naslednje
ukrepe:
• Spodbujanje samooskrbe
• Tržnica ali trgovina z lokalno hrano • Spodbude za
pridelovalce lokalne hrane •
Spodbujanje ekoloških pridelovalcev • Spodbude za večji
razvoj planšarstva (obnova
zapuščenih planin) • Spodbude
za pridelavo kakovostne hrane
Mestna naselja so vse bolj
neurejena. Odločno je treba
poskrbeti za urejenost in čistočo
urbanih naselij. Potrebno je urejati
otroška igrišča, umirjati promet,
skrbeti za zelene površine in
odpirati nove javno dostopne
parkovne
površine.
Nekatera
podeželska naselja se urejajo,
druga slabo. Treba je poskrbeti
za skladen razvoj in pošteno
porazdelitev vlaganj. Prometna
urejenost mestnega jedra je slaba.
Potrebno je urediti in asfaltirati
nekatere precej obremenjene
makadamske ceste. Izpostavljamo
naslednje programske poudarke:
• Občanom prijazno komunalno
podjetje • Ukrepi za boljše in
redno čiščenje ulic • Skrb za
mestno razsvetljavo in uporaba varčnih svetilk • Boljša
organizacija pluženja cest
• Ureditev otroških igrišč •
Ureditev kolesarskih stez •
Ureditev pločnikov • Ureditev
problematičnih križišč z uvedbo
krožišč • Ukrepi za umirjanje
prometa (mestno jedro, vaška
jedra, nekatere ulice)
TRŽIŠKI zAGON
Naši kandidati so:
http://www.zagon-trzic.si/lista-klemena-belharja/
Sveži, neobremenjeni, izkušeni in še vedno mladostno zagnani.
Kako je
JEZA
postala
ZAGON
Bolj smo rasli, bolj smo bili
jezni, vse bolj jezni. Jezilo nas je,
da so nam ukradli prihodnost;
da so zapravili naše pokojnine
in dostojno starost; da so vpeljali
strankokracijo in delitev na „naše“
in vse ostale.
Frustracije niso prišle takoj
in na vsakem koraku. Začele so
se kopičiti, ko smo ugotovili, da
smo delali vse po pravilih, vse
po načrtu, vse kar so nam že kot
majhnim otrokom govorili, da
je prav; vse kar smo lahko, da bi
si zagotovili svetlo prihodnost. A
rezultatov življenjskih prizadevanj
ni bilo. Vsaj ne takih, kot bi si jih
zaslužili. Redkim je uspelo na
normalen, regularen način. Bolj
so uspevali tisti, ki niso igrali po
pravilih. Pojavilo se je splošno
prepričanje, da tako pač je, da pač
uspevajo tisti, ki se „bolje znajdejo“,
ki znajo bolje izigrati sistem; ki si
konkurenčno prednost prisvojijo in
ne pridobijo skozi pošteno tekmo.
A občutek krivice ni izginil. In
nedopustno se je zdelo, da takšno
družbo, takih vrednot, prepustimo
našim otrokom. In če želiš
spremeniti svet, moraš začeti pri
sebi. Zato v sebi poiščeš zagon.
Zagon da boš jutri boljši človek,
ki bo ustvarjal boljšo prihodnost.
Najdeš podobno misleče in to
ti da še dodatno voljo. Zagon, da
skupaj spremenimo tisto, kar
je narobe in kar uničuje našo
družbo in vsakega od nas. Skupaj
lahko danes ustvarimo pogoje za
razvoj, za rast, za bolj pravično in
napredno družbo. In to nam bo
tudi uspelo, če bomo le ohranili
moj, tvoj, naš zagon.
Pred vami je seznam kandidatov
za občinske svetnike liste ZAGON.
So ideološko neobremenjeni,
izobraženi, podjetni in izkušeni,
a hkrati še vedno mladostniško
zagnani. So vaši sosedi, znanci in
prijatelji, ki želijo v vašem imenu
graditi nove zdrave temelje za
Tržič novega tisočletja.
1. Klemen Belhar
2. Mateja Čadež - Grašca
3. Uroš Ribič
4. Metka Gaberc
5. Dr. Uroš Godnov
6. Darja Škrlj Bajazet
7. Tomaž Meglič
8. Alenka Roblek
9. Rado Banović
10. Vanda Mušič
11. Sašo Rožič
12. Lili Kosmač
Lepe, lesene, preproste, zastonjske.
Kaj se dogaja? Kdo in zakaj to
počne? In kmalu zatem pokliče
Klemen Belhar. Za vsakega od
nas, ki nas povabi k sodelovanju,
si vzame toliko časa, kot mu ga
sogovornik pokloni. Že v prvem
razgovoru je čutiti, da je iskren
in kar poka po šivih od novih idej,
zamisli in da bi vse postoril že
danes, morda že včeraj, če bi mu
dovolili. Pa ne more, ker bo, če nič
drugega moral čez kalvarijo novih
volitev, blatenja njega osebno in
cele družine, poslušanja ljudi, ki ne
preverijo informacij, pa vseeno grdo
govorijo o njem (zato, ker se pač
tako govori). Ampak bo šel čez vse
to, zato, ker mu je mar za njegovo
mesto. Ker je pameten, razgledan,
načitan in aktiven. In ker ima VIZIJO.
Res jo ima.
Vem tudi, da si je ljudi okrog sebe
izbral premišljeno in namerno, ker
ni želel imeti ob sebi pasivnih ljudi,
ki ne mislijo s svojo glavo, nimajo
idej in dvigajo roko ob vsakem
njegovem predlogu. Ravno obratno.
Želi si novih idej in ve, da samo
tako, ko ljudem daš priložnost, da
povejo, kako si predstavljajo razvoj
mesta, jim daš še priložnost, da
ideje realizirajo, potem od njih
lahko dobiš neverjetno energijo in
pravi zagon.
In tako se je tudi zgodilo. V skupini
smo ljudje, ki imamo svoje, že
vpeljano življenje, družine, službe,
interesne dejavnosti, skratka lepo
in mirno življenje. Vendar nam ni
vseeno. Hočemo več. Hočemo, da
nekdo začne razmišljati. Težko vam
opišem z besedami, vendar na
srečanjih vlada, lahko celo rečem,
evforija nad tem, kako bomo, kaj
bomo in zakaj bomo. Ker ja, s
Klemenom in ekipo, ki ga pozna
že dlje časa, se ne menimo o tem,
česa do sedaj niso naredili, ampak
o tem, kako bomo mi naredili bolje.
In zato, ker smo iskreni v svojem
početju, nam vse več ljudi verjame.
In zato, ker se ne prepustimo
govoricam, lahko še z večjo vnemo
nadaljujemo in smo zato še
močnejši in odločnejši.
Tudi če ne zmagamo uradno,
smo že zmagali…… in mnogi so to
že občutili.
In ne bomo prenehali, ne bomo
prenehali misliti s svojo glavo in se
boriti za pošten, boljši, skromnejši
in lepši jutri…najprej v svojem kraju,
potem tudi kje drugje….
Zakaj Zagon?
Nisem rojena Tržičanka. V
Tržiču živim že 13 let, oba otroka
sta tu rojena. Kar nekaj sveta
sem že videla. Imam sošolce iz
gimnazije, ki so rojeni v Tržiču,
pa me sprašujejo, kako to, da si
ravno sem prišla živet? Priznam,
za manj denarja sem dobila
lepše in večje stanovanje. Vendar
mi je všeč, Tržič. Če ga pogledaš
površno in nisi zahteven ima vse,
kar človek z veliko ljubeznijo do
narave, potrebuje. Ima razvito
infrastrukturo in ima lepo okolico,
ogromno zelenega. Sčasoma
pa človek, ki ni zaspal v svojem
razmišljanju in opazovanju, ki
spremlja ostali svet, ki se vrti okrog
njega ugotovi, da mesto, ki bi bilo
lahko biser Gorenjske pokrajine,
resno stagnira. Ne rečem, da se
nekaj stvari ni obnovilo, popravilo,
zgradilo. Moti pa nas predvsem
to, da se že na prvi pogled občuti,
da mesto (njegovo vodstvo)
nima za njega pripravljene prave
strategije razvoja, nima pravih idej
in predvsem nima vizije, kako bi
mesto zaigralo…Menim, da mora
človek, ki je na poziciji v imenu
razvoja, pa naj si bo to enega
malega podjetja ali pa velikega
mesta, gledati najprej globalno, to
seveda tudi razumeti, potem pa
ideje prenesti med ljudi lokalno.
In to zelo pogrešamo. Če skušam
opisati plastično, zasaditev nekaj
sadnih dreves je prispevek k
lokalni samooskrbi, je pa tudi
kaplja v morje in popolnoma
brezpredmetno, če ne povežeš
ljudi, ki hrano pridelujejo z ljudmi,
ki hrano potrebujejo, hkrati pa
v mesto ne pripelješ še tujcev,
ki bodo po celem svetu govorili,
da so bili v Sloveniji v nekem
malem mestecu in jedli najboljša
neškropljena jabolka na svetu in
sir, ki bi ga naročili tone in tone
samo zato, da bi ga lahko vsak dan
imeli v svojih shrambah in v njem
uživali…In tako je na vseh področjih.
Mesto krpa luknje in živi z danes na
jutri, ljudje pa so zadovoljni, ker so
zaposleni…kjerkoli pač že…..
In potem se zgodijo klopce.
13. Blaž Belhar
14. Sabina Zagoršek
15. Aljoša Uzar - Buco
16. Lidija Fister
17. Marin Kožulović
18. Milena Zelič
19. Uroš Ahačič
20. Maja Vester
21. Peter Štefe
22. Nataša Bergant
23. Sašo Pipan
24. Tanja Doles
TRŽIŠKI zAGON
Darja Škrlj Bajazet
`