novejse zelenjadnice_misa pusenjak.pdf

NOVEJŠE in
MANJ ZNANE
ZELENJADNICE
NA NAŠEM
VRTU
Miša PUŠENJAK
KGZS Zavod Maribor
ČIČERIKA
NOVA
STROČNICA NA NAŠIH VRTOVIH
STROČNICE SO IZBOLJŠEVALKE
KOLOBARJA
VARSTVO OKOLJA IN VARNA HRANA
– Minimalne potrebe po gnojilih
– Minimalne potrebe po škropljenju
– Lažje prebavljive beljakovine kot fižol
– Izboljšanje strukture zemlje
– Dušik, ki se ne izpira v podtalnico
ČIČERIKA
Latinsko ime: CICER ARIETINUM
IZVOR: Sredozemlje, srednji vzhod do Indije: še
vedno divja vrsta v Turčiji
TOPLOTNO BOLJ ZAHTEVNA RASTLINA
Rastlina velika cca 50 cm, zelo olistana in zelo
pokrovna, zato je primerna za pokrivanje poletnih
gredic: tudi veliko mase za zeleno gnojenje
Primerna tudi za pridelavo v rastlinjakih
Cvetovi so zelo majhni, neopazni: beli ali
modrikasto vijolični, odvisno od kultivarja v listnih
pazduhah
Stroki majhni, okrogli in napihnjeni z enim do tremi
zrni
čičerika
Setev
v toplo zemljo, v času setve visokega
fižola,
Edina stročnica, ki odlično prenaša sušo in
vročino
dovolj vlage, če je sušna pomlad, namakanje
semena čez noč
Medvrstna razdalja: 40 - 50 cm
Razdalja v vrsti: 5 cm
V kolobarju vsake tri leta, pri tem upoštevaj
tudi ostale stročnice in metuljnice
Od setve do obiranja traja 3 (mlado zrno) do 4
mesece (suho zrno)
čičerika
Primerna
predkultura za špinačo ali motovilec
V mešanih setvah z listnatim ali brstičnim
ohrovtom, poznim zeljem, ob robu poznega
krompirja, kumaric, bučk, lubenic in melon
NE MARA soseščine čebulnic in stročnic,
paradižnika in paprike
Sadimo na tretjo poljino, pognojimo z
majhnimi odmerki (eno tretino) Bioplantella
ORGANIK
čičerika
UPORABA:
–
–
–
–
STROKI (literatura, meni ne deluje tako
MLADO ZRNO
SUHO ZRNO
POTREBNO JE DALJŠE KUHANJE
Solate, enolončnice, zelenjavne juhe, prikuhe, moka
(15% k beli moki za bolj beljakovinski kruh)
BOLJ PREBAVLJIVE BELJAKOVINE, ZA VSE, KI
IMATE TEŽAVE Z PREBAVILI
VSE ČLOVEKU POTREBNE AMINOKISLINE: bogat
vir beljakovin
Kalcij, kalij, magnezij, železo, …
KALČKI ČIČERIKE
HITRO KALIJO
Še večji vir beljakovin in
rudninskih snovi
Samo cela zrna, umijemo
prej
SPIRAMO enkrat NA DAN
PIKANTEN OKUS
UPORABLJAMO, KO SO
KALČKI DOLGI CCA 0,5 cm
V SOLATAH, JUHAH,
ENOLONČNICAH, zgoščuje
tekočine
LEČA
MED
EKOLOŠKIM SEMENOM: RJAVE
VREČICE
STROČNICA, nizka do 50 cm, rastlina
nekoliko podobna čičeriki
Zrna v trgovini, samo suha so užitna, ni nujno
namakati, čičerika nujno, ker se ne skuhajo
rdeča in rumena leča: kratek čas 20 min
kuhanja, razpade v pire, kremaste juhe, za
zgoščevanje juh
Zelena daljši čas kuhanja, ne razpade
LEČA
IZVIRA IZ SREDOZEMLJA: že v kameni dobi na
območju Bosne
Tudi stari Egipt, grobnice
Veliko beljakovin, lažje prebavljive, ogljikovih
hidratov, vitamine skupine B, železo in fosfor
Majhen, napihnjen strok, sive barve do 3 semena
Rdeča, rumena, zelena, rjava, črna, rumena leča
različnih velikosti zrn
Zelo skromna rastlina v pustih tleh
Rastlina nekoliko hladnejše klime
Sejemo istočasno z nizkim fižolom, ne prezgodaj
LEČA
prenese mraza - 6 oC rastlina propade
Zalivamo zmerno, prenese sušo
Ne mara zastajanja vode, tako kot vse stročnice
Pobiramo suho, zrelo seme
Za tla ni občutljiva: kisla, alkalna..
NE POTREBUJE MINERALNIH GNOJIL
Kot stročnice sama sebe in drugih stročnic, pa
tudi čebulnic ne prenaša, v kolobarju je tako kot
ostale stročnice PRVA
Medvrstne razdalja 30 – 40 cm, globina setve 2
– 5cm
Ne
LEČA
Ne
mara plevela
Po setvi enkrat ali dvakrat okopljemo
Stroki se pred obiranje obarvajo rjavo ali
sivo. Listi odpadejo
Hranimo v strokih in luščimo sproti
Iz
Dolga vigna: kilometerski
fižol
pradavnine, predvsem Kitajska in
osrednja Afrika
Visoki in nizki kultivarji, seme predvsem iz
Afrike
Veliko bolj uspešna pri višjih temperaturah
kot fižol
Prenaša tudi zasenčenje: ob drevesih v
rastlinjakih, v koruzi in ob koruzi
Stročji fižol
Nitrifikacijske bakterije, uspeva v negnojenih
tleh, 3. poljina
Lima fižol
Lima fižol
Visok
fižol za zrnje, sorodnik visokega
fižola
Nekoliko poznejši
Dobro prenaša sušo in vročino
Zrno ima sladkejši, prijeten kostanjev okus
BOB
NI
NOV, STARA STROČNICA: ena
najstarejših gojenih rastlin že iz kamene
dobe
JEDILNI IN KRMNI
SORTA JEDILNEGA AQUADULCE
VSE DOBRE LASTNOSTI STROČNIC
SEJEMO ZELO ZGODAJ SPOMALDI, da
se izognemo ušem
Višja rastlina, navadno na enem steblu
Zrna velika, sladka
BOB
SEJEMO
ZELO ZGODAJ SPOMALDI, kali
že pri 2 °C
Med vrstna razdalja 50 cm, v vrsti 10 cm
GNOJIMO ZMERNO, podobno kot čičeriki
POBIRAMO tri mesece po setvi: mlado
zrno, 4 mesece po setvi: suho zrno
Dobri sosedje:vse kapusnice, plodovke
RAZEN PARADIŽNIKA, špinača in
špargelj
Slabi sosedi: PARADIŽNIK, ČEBULNICE
BOB uporaba
Mlado
zrno:
PRIPOROČILO
V solatah, juhah,
enolončnicah,
Veliko beljakovin
Fosfor, kalcij, železo,
Vitamini skupine B
Ostale stročnice
Podzemni oreški
Se tudi dajo vzgajati pri nas
Suha, odcedna in nezbita tla
Več toplote pri setvi
Veliko vlage ob cvetenju
V preveč vlage ob zorenju gnijejo
Majhni grmički, ni potrebna nikakršna skrb
Beluš ali špargelj
Trajnica:
10 let in več
Režemo šele štiri leta po setvi
Nabavimo lahko dvoletne sadike, ki jih sadimo
spomladi: najbolje
Težko nabavimo seme dobrih sort (hibridov)
Velike rastline: razdalja vsaj 2 m med vrstami
in 0,25 – 0,3m v vrsti, zeleni je lahko bližje
skupaj
Založno gnojenje: hlevski gnoj, fosfor in kalij
jeseni, dobro pripravljena tla, brez plevelov: v
jeseni
Beluš ali špargelj
Za sajenje v marcu, začetku aprila, skopljemo cca
40 cm globoke jarke
Dno prekopljemo, obložimo s preperelim
kompostom, dobro je, da jame nekaj časa stojijo
Korenine razporedimo v krogu, čim bolj v obliki
naravne rasti: naravega razvoja rizomov
Zasujemo z zemljo: ne pregloboko, posebej za
gojenje zelenih špargljev, jarka v prvem letu še ne
zakopljemo do vrha, poravnamo ga šele v jeseni
Prvo spomlad po sajenju bodite pozorni na mraz:
dobro je prekrivanje s slamo ali folijo
Beluš ali špargelj
Režemo
mlade poganjke, tretje leto za poskus,
4 – 6 tednov,
Kasneje rezanje 10 tednov
Paziti na to, da pri beljenih špargljih po rezanju
razderemo grebene
Vmesni prostor obdelujemo, lahko ga pri
mladih rastlinah uporabimo za fižol, grah, bob,
čičerika, solata, kolerabica, tagetes, ognjič
Muha, fusarijska gnitja, rja: včasih potrebno
zatiranje
Zelene liste porežemo spomladi ne v jeseni
KODROLISTNI OHROVT
Šteje
med najmanj zahtevne kapusnice
ZELO LEPA rastlina, ki je lahko tudi med
okrasnimi rastlinami
Zelo velike rastline: višina do 1 m invčasih
tudi več, širina 60 cm in tudi več
Zahtevajo veliko hranil, tudi organsko
gnojenje: Bioplantella Organik: 20
dag/10m2 ali hlevski gnoj: 30 kg/10m2
Setev od marca naprej za sadike
Presajanje 30 – 40 dni po setvi
KODROLISTNI OHROVT
Različni
kultivarji: barva listov, oblika listov
Medvrstna razdalja: vsaj 60 cm, v vrsti 50
cm
Preostali prostor zapolniti z grahom,
stročjim fižolom
Ostali dobri sosedje: žajbelj, kamilica,
ognjič, tagetes, blitva, krompir, špinača,
solata, zelena, kumina, sladki komarček,
navadni komarček
Prezimi bolje kot brstični ohrovt
KODROLISTNI OHROVT
Vsebuje
več C vitamina, kot limone:še več
ga vsebuje,ko listi rahlo premrznejo
Vsebuje tudi vitamine skupine B, E
Zelo veliko kalcija !!
Vpliva na presnovo (pozimi zelo pomembno)
Razstruplja, daje energijo
Znižuje vsebnost maščob in holesterola v
krvi
Varuje pred prostimi radikali
Dviguje odpornost telesa….
Ostale manj sajene kapusnice
Ostale manj sajene kapusnice
Ostale manj sajene
kapusnice
Sladki komarček
Zelo
pomembno je, da je to rastlina hladnega
in kratkega dne
Vzgoja iz sadik ali semena
Sejemo šele v drugi polovici junija za sadike
lahko tudi v začetku junija, za rastlinjake
februarja
Dober sosed: grah, kumare, sladka koruza,
solata
Slabi sosedje: fižoli, paradižnik, pastinak,
peteršilj, kumina, koriander, luštrek
Kitajski kapus in Pak choi
Setev konec julija, začetek avgusta
Kitajski kapus je rastlina, ki v dolgem dnevu požene v
cvet. Na vrtu ga gojimo izključno kot naknadno
vrtnino, sejemo ga konec zadnja dva tedna v juliju in
prva dva tedna v avgustu. Presajamo pa ga lahko še
do prvega tedna septembra.
Humozna prst, ni potrebno posebej gnojiti, Dva ali
trikrat zalijemo z gabezovo prevrelko in skrbimo za
rahljanje tal, Lahko pognojimo tudi z domačim
kompostom, ne dognojujemo z mineralnimi gnojili.
Zastirka koprive, listi paradižnika
Presajanje samo sadike s koreninsko grudo
Kitajski kapus in Pak choi
Posejemo do 10 rastlin na enega družinskega člana.
MED VRSTNE RAZDALJE: najmanj 30 cm med vrstami in v
vrsti, bolje pa je, da je ta razdalja nekoliko večja.
SPRAVILO: Porežemo v suhem vremenu in zavijemo v
časopisni papir, tako ga lahko v kleti ohranimo zelo dolgo.
Vendar s spravilom ne hitimo, saj prenese veliko mraza in je
na vrtu lahko do decembra.
V kleteh ga lahko hranimo do tri mesece, če so le dovolj
hladne in niso presuhe.
BOLEZNI, ŠKODLJIVCI, NARAVNO VARSTVO: v vročem
poletju so mu lahko nevarni bolhači, redkokdaj tudi gosenice
metuljev, Zalivanje, vlažna zastirka, paradižnik listi, manj
bolhača, kopriva, koperc, kumina, kapucinke, manj gosenic
metuljev
DOBRI SOSEDJE: blitva, fižol, grah špinača, zelena in zelišča
kot pri brstičnem ohrovtu.
SLABI SOSEDJE: čebula
HREN: pridelava
TRAJNICA,
ki se lahko spremeni v plevel:
vzgajamo ga kot enoletnico
Izhaja iz JV Evrope in Z Azije
Po vsej verjetnosti so jo prvi gojili ravno
Slovani
KRIŽNICA: sorodnik naših kapusnic:
KOLOBAR
RAZMNOŽUJEMO S STRANSKIMI
KORENINAMI
Če kupimo koren, posebej s konico, lahko
pričnemo tudi z njim
V jeseni ali spomladi (po potrebi) izkopljemo
korene
Očistimo jih stranskih korenik
močnejše od prsta on vsaj 25 cm dolge
uporabimo za nove sadike: porežemo jih tako,
da zgoraj odrežemo ravno, spodaj pa poševno
Jesenski izkop: zakopljemo v pesek ali žagovino
do spomladi
Spomladi izkopljemo jarke v globino do 30 cm.
Nasujemo cca 20 cm plast preperelega komposta ali
kompostiranega hlevskega gnoja
Polagamo reznice – sadike: pazi na polarnost sadik
Nasujemo zemljo tako, da preko reznic nastane greben:
zaradi čiščenja
Če želimo kvaliteten koren, poleti čistimo stranske rozete
listja (so uporabne v kuhinji)
Junij, avgust: odgrnemo grebene in odstranimo stranske
korenike, ki so zrasle na korenu, otremo tudi stranske
koreninice. Pustimo samo spodnji del korenike, ki bo
sidral rastlino in jo tudi prehranil. Tako dobimo tudi nove
reznice za naslednje leto.
KORENE SADIMO V JARKE POŠEVNO: 45o,
se manj obraščajo, večja korenina
Potrebuje globoka, humuzna in nekoliko težja tla
Sadimo spomladi: marec
Medvrstna razdalja 80 cm, v vrsti 40 cm
Lahko ga izkopavamo v jeseni – skladiščenje v
pesku ali hladilnici: mulčimo listje, bolje pokositi
Lahko uporabimo modificiran izkopalnik
krompirja ali pa navzdignemo s plugom (bolje)
Natančen izkop – plevel
V zelo sušnem vremenu priporočljivo
namakanje: ostrina
BELA REDKEV – DAIKON
Minowase Summer Cross Nr.
3 F1
•Zelo dolga (45–50 cm),
•gladka in bela japonska redkev blagega okusa,
•ne sejemo pred junijem,
•Pred setvijo tla globoko zrahljamo in jih NE gnojimo s
hlevskim gnojem.
•Rada raste na vlažnih in tudi malo senčnih rastiščih.
•ZA PRIPRAVO SVEŽIH SOLAT Za pripravo mnogih azijskih
jedi: solate, juhe, omake.
MED VRSTNE RAZDALJE: med vrstami naj bo vsaj
30 cm, v vrsti redčimo na 15 cm,
SPRAVILO: Od setve do spravila potrebuje 90 –
100 dni. Redkev pulimo čim bolj sproti vendar
dovolj zgodaj, da ne oleseni v zemlji. Skladiščimo v
vlažnem pesku, žagovini ali zasipnici, kjer brez
težav vzdrži do spomladi.
GNOJENJE: redkev sejemo po vrtnini, ki smo ji
pognojili z organskimi gnojili. Sama dodatnega
gnojenja ne potrebuje.
NAMAKANJE: V suši jo je v manjši meri potrebno
namakati, saj nihanja vlage in suše povzročijo
pokanje korenov, sama suša pa manjše in
olesenele korene. Namakamo enkrat tedensko v
globino 20 cm.
BOLEZNI, ŠKODLJIVCI, NARAVNO VARSTVO:
edini sovražnik redkve so bolhači,pa še to le, ko so
rastline majhne. Za zaščito jo lahko sejemo med
paradižnik. Paradižnikove zalistnike in odvečne liste
polagamo med redkvico ali redkev, da odganjamo
bolhače, skuhamo pa lahko tudi čaj.
Tudi kapusova muha lahko naredi nekaj škode,
pred njo je edina zaščita pokrivanje posevka ali
skrivanje med visoke rastline paradižnika ali
visokega fižola. Tobak odganja škodljivce, zato
lahko namakamo cigaretne ogorke ali še bolje cele
cigarete v vodo in z njo zalivamo rastline. Tako bo
tobak naredil vsaj nekaj koristi.
Sok
iz česna učvrsti rastline.
DOBRI SOSEDJE: Redkev lahko sejemo
med bučke, melone, paradižnik, rdeča pesa,
špinača, peteršilj, blitvo, fižol, grah ali krešo,
solato, korenček, žametnice pa bodo
preganjale zelo agresivne bolhače.
SLABI SOSEDJE: kapusnice, ožepek,
kumare in čebula.
Azijske listnate rastline
mešanici so različne vrste azijskih listnatih rastlin:
Mizuna Early, Tatsoi, Red Giant, Kailaan (vse
Brassica sp.).
Imajo okusne liste (okus po gorčici) zanimivih oblik
in barv, ki so bogati z vitamini in minerali.
Zahtevajo sončno lego in tla, bogata z organsko
snovjo (kompost).
Redno zalivamo, da rastline ne grenijo.
Jih redno režemo oz. liste obiramo in iz njih
pripravljamo solate, juhe ali različne azijske jedi.
V vrtu zdržijo dolgo v jesen (pobiramo tudi pod
snegom) in so zelo dekorativne.
Prijatelji: ognjič, zelje,
čebula, česen,
kamilica, korenček,
kumare, jagode
Mešanica vrtnin za mlade liste
Osvežilna
spomladanska, poletna in
jesenska solata
semena blitve, špinače, divje rukvice,
rdeče pese, radiča in solate.
Seme sejemo od pomladi do jeseni v
vrsto, na prosto, v tunele ali rastlinjake.
Mlade lističe sproti režemo in jih dodajamo
svežim solatam ali pa pripravimo z ostalo
zelenjavo v voku.
Sejemo na 2 tedna. Odlična popestritev za
VRT in KUHINJO!
RUKOLA, RUKVICA
ERUCA SATIVUM (navadna rukola) in
DIPLOTAXIS MURALI (RUCOLA SELVATICA)
(divja rukola, tankolistni dvoredec)
RAZLIKE
SEJEMO LAHKO ZELO ZGODAJ NA PROSTO ALI
CELO ZIMO V RASTLINJAK (5 oC zemlja) vendar
poletne setve niso najbolj uspešne
NE GNOJIMO
MED VRSTNE RAZDALJE: sejemo med solato,
radič, ne potrebuje svojih vrstic. Če jo sejemo
samostojno, jo sejemo na razdaljo 15 cm med
vrsticami.
Prijatelji: ognjič, zelje, čebula, česen, kamilica,
korenček, kumare, jagode
UŽITNI TOLŠČAK
sejemo na sončno mesto in rahla prepustna tla.
Hitro raste.
Režemo ga lahko že po 3–4 tednih.
Po rezi se obraste.
Sočne liste uporabljamo kot špinačno zelenjavo ali
kot dodatek k solatam, zeliščnim omakam in skuti.
Listi imajo osvežilen, kiselkast in nekoliko slan
okus.
V Sredozemlju je trajnica, prezimi, v rastlinjakih jo
lahko sejemo in pridelujemo še dolgo v zimo ali
zgodaj spomladi posejemo v lončke ali multiplošče
Liste obiramo pred cvetenjem, lahko jih sušimo
Rastlina deluje antibiotično, preprečuje skorbut,
diuretično za odvajanje vode, čisti telo in ga
osvežuje
Listi so tudi bogat vir omega-3 maščobnih kislin, ki
so zelo pomembne za preprečevanje infarkta in
krepitev imunskega sistema.
Sok iz listov se lahko uporablja za pospeševanje
mokrenja, proti kašlju,
Obkladki iz listov so zelo učinkoviti za zdravljenje
opeklin, ran in podobno
čaj naj bi pomagal tudi proti bolečinam v želodcu
in glavobolu, ne smejo pa ga piti nosečnice,
uporabljamo lahko tudi posušene liste
Solata za vroče poletje
Romanska solata
Ovired je posebna romanska
solata rdeče barve.
Sejemo jo lahko celo leto in
to na prostem in v
rastlinjaku.
Uživamo mlade rozete
(spominjajo na motovilec) ali
pa že večje glave.
Je odličnega, rahlo
lešnikastega okusa.
NE greni.
Je odporna na plesen.
Solata gentillina
Sladka koruza
Sejemo
od sredine aprila (sadike lahko
tudi prej), do sredine julija
Razdalja med rastlinami vsaj 50 cm
Vmesni prostor: solata, nizek fižol, bob,
grah,
Dobri sosedje še buče, bučke, lubenice,
melone, sončnice, kumare
OKRA
Značilnosti: k nam prihaja iz bližnjega vzhoda. Jaz pa
sem se z njo srečala v severni Bosni, kjer je prav
posebna specialiteta.
Rastlina je nezahtevna, sodi v družino slezenovk, je
sorodnica vrtnih slezov ali hibiskusov, na kar spominja
njen prelepi cvet. Ni pa sorodnica našim
zelenjadnicam. Gojimo jo lahko celo na okrasni
gredici.
UPORABA: v prehrani uporabljamo njene plodove, ki
jih sicer nekateri imenujejo stroke. V Bosni in
Hercegovini jih trgajo takoj, ko cvet odpade (veliki so
dober centimeter), v Turčiji, ko so dolgi nekje 8 – 10
cm, najboljši pa so nekje vmes: veliki do 5 cm.
Lahko jih kuhamo v zelenjavnih juhah, lahko jih
pripravljamo v različnih zelenjavnih golažih in
enolončnicah, tam, kjer uporabljamo paradižnik,
papriko..lahko jo celo cvremo v paradižnikovem testu.
OKRA
okra je dobra novica za vse, ki jih mučijo kilogrami. Ne
vsebuje maščob, zelo malo vsebuje sladkorja, skratka, kalorij
nam lahko ponudi le malo. Vsebuje pa vitamin A in C, v
sledovih pa tudi ostale vitamine, ter rudnini kalcij in železo.
GOJENJE: rast rastline je grmičasta, na prvi pogled podobna
jajčevcu. Je pa toplotno ZELO zahtevna rastlina, ki jo
vzgajamo v naših razmerah iz sadik. Sejemo 5 – 6 tednov
pred zadnjim mrazom. Sadike vzgojimo podobno, kakor za
ostale plodovke, le da ne pikiramo, saj presajanja brez
koreninske grude ne prenaša.
POMEMBNO JE VEDETI: okra je lepa in nezahtevna
rastlina, le pregnojiti je ne smemo. Zanjo izberemo zelo
sončna mesta.
DATUMI SETVE: sejemo v marcu v zaščitenem prostoru ali
takrat, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 oC na prosto.
OKRA
MED VRSTNE RAZDALJE: med vrstami 50 – 60 cm, v vrsti
30 cm.
KOLIKO: Sadimo eno do štiri rastline na družinskega člana. V
toplih krajih je pridelek veliko višji, kakor v hladnih delih naše
domovine.
SPRAVILO: plodove obiramo redno, saj tako pospešimo
nastajanje novih cvetov in plodov. Trgamo jih, ko so veliko
največ 10 cm, kasneje postanejo lesnati in niso več okusni.
Okre ne skladiščimo, najboljša je sveža. Res pa je, da cm
velike plodove v BiH sušijo in nizajo na nitke. Tako jih hranijo
obešene v suhih in hladnih prostorih. Pred uporabo jih za
nekaj ur namočijo v vodo.
GNOJENJE: Je zelo nezahtevna rastlina. Preveč organskega
gnojila ali mineralnega dušika bo povzročilo, da bodo rastline
zelo bujne, ne bodo pa cvetele in rodile. Zato jo pognojimo z
zmerno količino domačega komposta (2 l/m2) ali zelo majhno
količino hlevskega gnoja (1 l/m2).
OKRA
NAMAKANJE: odlično prenaša sušo, namakamo
samo, če je nujno potrebno.
BOLEZNI, ŠKODLJIVCI, NARAVNO VARSTVO:
večjih problemov nima, saj je pri nas ne gojimo na
velikih površinah.
DOBRI SOSEDJE: bučke, bazilika, paprika
SLABI SOSEDJE: jih ni
Andska jagoda
•primerna za
hitre prigrizke,
pa tudi sadne
solate, sokove
in marmelade
•Veliko
vitamina C
•Prijeten,
nekoliko
tropski okus
ČILI PAPRIKE
ČILI PAPRIKA
VSE
DELAMO ENAKO, KAKOR ZA
PAPRIKO
POMEMBNO: OSTRINA JE ODVISNA OD
SORTE, meri se s skovilovo lestvico
Čili tondo pikante calabrese
- 300 – 2.500
enot
-Zelo zgodden
-Roden
-Primeren za
vzgojo v lončkih
na terasi
-Rdeč v fiziološki
zrelosti
-Sušenje, okras
jalapeno
2.500 – 10.000
enot
Srednje oster
okus
Roden
Za uživanje
zelen ali rdeč
ANAHEIM
- 500 – 2.500 enot
- Veliki, votli plodovi
- Rdeči v fiz.zrelosti
-Primerni za suše
nje
-Zelene lahko
popečemo, olupimo
in shranimo kot
pečeno papriko –
posebna začimba
HABANERO
100.00 – 350.000
Najbolj pekoč na
svetu
Rdeč ali rumen v
fiziol.zrelosti
Zelo roden
Primeren tudi za
balkone in terase
Kitajski drobnjak
DATUMI
SETVE: sejemo zelo zgodaj
spomladi, lahko že januarja, saj je mladostni
razvoj zelo počasen, šele kasneje prične s
hitro rastjo.
Lahko razmnožujemo z delitvijo
MED VRSTNE RAZDALJE: na vrtu je dovolj
en ali dva šopa rastlin, med njimi naj 40 cm
KOLIKO: en razrasla rastlina zadošča za
enega družinskega člana. .
SPRAVILO: režemo liste, ko zrastejo vsaj 15
cm. Hranimo jih lahko zamrznjene, najboljše
v ledu.
Kitajski drobnjak
GNOJENJE: pred sajenjem na stalno mesto tla obogatimo z
domačim kompostom, s katerim tudi vsako jesen rastline
ogrnemo, ob enem pa tudi pognojimo.
BOLEZNI, ŠKODLJIVCI, NARAVNO VARSTVO: bolj ali manj
ni težav, čebulna muha je tudi tem rastlinam nevarna. To je
potrebno upoštevati predvsem pri tem, da v njuno bližino ne
sadimo ostalih čebulnic, samih rastlin ni potrebo ščititi. Muha
lahko sicer povzroči sušenje listov spomladi, a se rastline hitro
obrastejo. Da pa muhi ne bi pomagali pri razmnoževanju, jih
vseeno lahko pokrijemo.
DOBRI SOSEDJE: koper, janež, kumina
SLABI SOSEDJE.: stročnice in metuljnice
Stoletna čebula
VPRAŠANJA?
HVALA ZA
POTRPEŽLJIVO
POSLUŠANJE
`