24_25_jana

Devet semestrov
zahtevnega študija ima
za seboj, mi je ropotalo
po glavi, medtem ko
mi je Jadranka Perl,
magistrica TOM (skupek
energijskih tehnik in
akupunkture), vrtala
s prvo tanko iglo v
občutljivo zapestje
desne roke. »Boli?« je
vprašala. Zapestje je
občutljivo, a zabolelo
ni niti toliko kot pik
čebele, čeprav me je
opozorila, da vbod z
akupunkturno iglo lahko
zaboli, a največkrat le
kot pik komarja – torej
nič. Ko sta me začela
srbeti zapestje in predel
na čelu, kamor mi je tudi
zapičila iglico zaradi
težav s sinusi, se je
nasmehnila. »Odlično,
to kaže, da ste odprti za
zdravljenje in da se je
energija nabrala
okoli iglic!«
Tekst: MIŠA ČERMAK
Foto: IZTOK DIMC
¶
Kaj sploh je tradicionalna orientalska medicina,
na kratko TOM?
V TOM so združene tradicionalne
medicine Orienta – kitajska, korejska in japonska. Med seboj se razlikujejo in hkrati povezujejo. Če se
osredotočim samo na akupunkturo,
ki je del TOM, je kitajska nekoliko
agresivnejša v primerjavi z japonsko, korejska pa še bolj agresivna v
primerjavi s kitajsko in se jo v našem
svetu redko uporablja prav zato, ker
je boleča: v ZDA te lahko zaradi bolečin tožijo. Korejske iglice so debelejše, stimulacija je močnejša, japonska akupunktura je zelo mila, odlična za otroke in ljudi, ki se bojijo igel;
japonske iglice so zelo tanke, stimulacija nežna, dokazano je, da samo
tri iglice, največ šest, prispevajo k
zelo dobrim rezultatom.
¶To pomeni, da se z iglami odpre
pretočnost energijskih kanalov?
Drži. Vsaka bolezen izhaja iz stagnacije, pomanjkanja ali presežka, kot
na primer rečejo Kitajci, zaradi preveč ognja v telesu. Iglice na določenih
točkah odpirajo kanale, vplivajo na
notranje organe, kri, na naša čustva.
24
Jadranka Perl,
magistrica
tradicionalne
orientalske
medicine
Uspehi,
kjer medicina od
¶Rekli ste, da TOM ni samo akupunktura.
V tradicionalno orientalsko medicino prav tako kot v kitajsko spadajo
še druge metode: či gong (energija)
kot posebna vrsta vaj, ki se kombinirajo z dihanjem, in medicinski či
gong, ki je tudi energijsko zdravljenje; masaža tuina, najstarejša metoda v kitajski tradicionalni medicini,
in še druge metode, ki so se razvile
pozneje – elektroakupunktura, laserska akupunktura, zdravljenje s
sedemzvezdno iglo, skalpakupunktura, ki je zelo dobra za ljudi v komi
… Pri vseh teh metodah gre za boljši
pretok energije, za odpiranje kanalov in vzpostavljanje ravnovesja.
¶Kako je teklo učenje, študij, ko pa
je vse tako zelo energijsko, v zraku,
vi pa ste po osnovni izobrazbi pedagoginja?
Skoraj dve leti sem porabila za medicinske in naravoslovne izpite, ki so
potrebni za vpis. Ob vpisu na podiplomski študij sem takoj začela s teorijo, ki jo je res težko zagrabiti: vse
je nekako energijsko, veliko se govori o jinu in jangu – to sem si drugače
predstavljala. Na začetku mi je bilo
res težko sprejeti ta koncept, toda v
drugem semestru je slika začela dobivati lepo obliko, nenadoma sem
razumela, da je to velika umetnost
in da je treba preskočiti iz logičnega
razmišljanja na desno možgansko
hemisfero – da razumeš stvari.
¶Imate certifikat za zdraviteljico?
Imam, sem doktorica akupunkture, z zdravniki izjemno dobro sodelujem.
¶V ZDA imate svojo ordinacijo. S
kakšnimi težavami prihajajo ljudje, kako jim pomagate?
Ker je moja ordinacija v sklopu klinike za ortopedijo – specializirana
sem za ortopedijo in interno medicino s herbologijo (kitajsko zeliščarstvo, op. a.) – mi uradna medicina,
ortopedski kirurgi, pošilja največ
bolnikov z ortopedskimi težavami:
včasih pred operacijo, včasih po njej.
Zelo dobro sodelujemo. In če mi bolnik dovoli, imam pravico poklicati
njegovega zdravnika in se pogovoriti o svojem zdravljenju tega bolnika
– še posebej s herbologijo, kjer so nekatera zelišča kontraindicirana z nekaterimi farmacevtskimi izdelki.
¶Kako lahko pomagate bolniku
z denimo medvretenčnim zdrsom
ploščice – hernijo? Ste uspešni, se
zgodi, da operacija potem ni več
potrebna?
Ja, se je zgodilo. Veliko uspehov je
pri kalcinaciji, bolečinah pri išiasu,
ki se dobro zdravi z akupunkturo,
odlično se da pomagati pri avtoimunskih boleznih, kot je revmatični
artritis, pri natrganju kolenskih vezi,
pri zvinih odlično pomaga, če bolniki pridejo v prvih dveh dneh.
¶Kako si s tradicionalno medicino
razlagate zvin?
Ko se stopalo zvije, nastane tam
stagnacija: energija, kri in limfne tekočine ne morejo več potovati in noga
zateče. Z akupunkturo in še posebej
mokso (posebno kitajsko zelišče) grejem gleženj – kar je povsem nasprotno
od tega, kar priporoča uradna medicina; oteklina hitro izgine, modric in
bolečin ni. Kitajci delajo veliko raziskav, dobrih, o učinku akupunkture
in kitajskih zelišč in ne vem, zakaj jih
zahodni svet ne jemlje resno.
¶Kako pomagate pri išiasu?
Pravzaprav gre za dva pristopa;
eden je bolj ortopedski, vendar še
vedno tesno povezan s tradicionalno orientalsko medicino, drugi pa
je klasičen po TOM. S prvim pristopom najprej ugotovim, kako teče
bolečina, ali morda vretence pritiska na živec: TOM pa pravi, da je za
čisto vsako bolezen vzrok stagnacija
energije, ki ne kroži več. Ko ugotovim, katero vretence nagaja, stimuliram to mesto z iglicami, če sta zastoj
energije in stagnacija, nepretočnost
krvi in živčnih impulzov, globlja, pa
sta zelo priporočljiva tudi masaža tuina, zelišče moksa ali pa ventuza (vakuum). Pri drugem, povsem klasičnem, gre po navadi za pomanjkanje
ledvične energije jina ali janga.
¶Toda vaše delovanje je širše, ne
pomagate samo ortopedskim bolnikom.
Imela sem veliko odvisnikov od
protibolečinskih tablet: veliko urejenih ljudi, tudi na visokih položajih, je
dpove
odvisnih od protibolečinskih narkotikov. Pomagala sem tudi nekaj diabetikom, ljudem, ki jih muči nespečnost, pa tistim, ki nehajo v spanju dihati – tako imenovana sleep apnea.
¶Ali lahko pomagate bolnikom s
težjimi boleznimi, ki jih je čedalje
več, na primer rakavim bolnikom,
če je res, da se bolezni začenjajo s
padcem, nepretočnostjo energije?
Mislim, da sta vzrok vseh bolezni
stres oziroma to, kako se nanj odzovemo, in prehrana. Kadar smo v
stresu, postanemo krčeviti, mišice se
napnejo – če se to ponavlja večkrat
na dan iz dneva v dan, ti meridiani,
kanali, niso več pretočni. In stagnacija leze globlje in globlje. Tong ren
je metoda, ki je precej uspešna pri
raku. Je pa najbolje poiskati pomoč
takoj, tudi za male stvari, da se ne
razrastejo v velike.
¶Torej je treba »težiti« ob vsakem
slabem počutju?
Seveda, ker je to znak, da nekaj ni
v redu. Bolezen namreč ne izgine,
samo spremeni raven. Is površja se
preseli globlje v telo. Najlažje je zdraviti zastoj čija, energije, težje zastoj
krvi in najtežje je takrat, ko se zastoj
odraža že na organih. To po navadi
čutimo kot bolečino. Če zanemarimo
tudi to in se težave že vidijo na rentgenu in magnetni resonanci, je pa že
zelo resno. A telo je čudežno, lahko
se samo pozdravi, ko se sprostimo, ko
nismo krčeviti, ko dorečemo stvari,
ki nas mučijo in začutimo olajšanje.
¶Vi torej telesu samo pomagate, da
ozdravi samo?
Ja, samo stimuliram telo z iglicami, da se zdravi. Ne zdravim! Jaz
samo vem, kam je treba dati iglico,
kam pritisniti ali dati ventuzo, da
stimuliram telo. Kako deluje, še ne
znamo pojasniti, ker ne poznamo
metod, ki bi to dokazovale.
¶Je pomemben tudi pogovor, ko
pride človek prvič k vam?
Izjemno. Uro in pol traja prvo srečanje z bolnikom, ki ob prihodu izpolni vprašalnik, nato pa se pogovoriva. Če ima človek na primer težave
s sinusi, bi to lahko kazalo na težave
s pljuči – a iz pogovora dobim celostno sliko. Tako, na primer, glavobol
po kitajski medicini ni bolezen, ampak simptom nečesa. Kje je vzrok
tega, je treba ugotoviti s pogovorom, pregledom jezika, pulza,
barve kože, barve glasu. Pulz je po navadi
tisti, ki odloči. Vedno
se meri na treh pozicijah na obeh rokah. Ta
pulz mi pove veliko o
delovanju notranjih
organov.
¶Zelo senzibilni morate biti, da zaznavate
vse to, ne?
Zelo veliko vaje je
potrebno. To je bilo
najtežje. Med stažiranjem je bilo »branje« pulza vedno
zelo stresno, za večino stažistov.
¶Katera vrsta akupunkture je najuspešnejša? In pri katerih boleznih?
Med kitajsko in japonsko se ne bi
mogla odločiti, ker sta obe uspešni. Ni raziskav, s katerimi bi lahko
podprli uspešnost terapije pri boleznih. A po izkušnjah sodeč lahko
rečem, da je zdravljenje zelo uspešno pri kroničnih boleznih in kroničnih bolečinah, neplodnosti pri obeh
spolih, stranskih učinkih kemoterapije (izjemno pomagajo kitajska zelišča), glavobolih … Masažo tuina
uporabljam takrat, ko ugotovim, da
je stagnacija globlja in da iglica ne
bo pomagala. Vsemu temu dodam
še znanje medicinskega či gonga.
¶Če bi vas osebno doletela nepri-
jetna, huda bolezen, kakšna bi bila
vaša pot iskanja pomoči?
Dobro vprašanje. Najprej bi šla k
akupunkturistu, ki mu zaupam, tu, v
Sloveniji, bi poiskala dr. Papugo, pri
katerem sem pred dvajsetimi leti že
bila. On bi me verjetno napotil tudi
k zdravniku, tja bi šla samo zato, da
bi videla, v kakšnem stadiju je bolezen. Zdravila bi se alternativno – dokler bi šlo. Po vsej verjetnosti bi šla
takoj nazaj v Boston k mojstru Tomu
Tamu, ki me je učil zdravljenja tongren, in se mu prepustila. Prisegam
na alternativo, na kitajsko medicino,
in za tem stojim z vsem srcem!
Magistra
Jadranka
Perl živi
in dela v
Bostonu, a
deluje tudi v
Ljubljani, v
zdravilnem
centru
Medin.
Tanka iglica na predelu »tretjega
očesa«, torej med obrvmi,
pomaga pri težavah s sinusi.
Pri težavah z nespečnostjo
pomagata akupunkturna iglica,
ki ju Jadranka nežno zapiči
v zapestji rok, druga iglica je
prva pomoč pri prehladu.
Nazivov za pol strani
Magistrirala je na klasični
fakulteti tradicionalne kitajske
medicine in akupunkture v
Bostonu, ki je najstarejša
fakulteta za to vedo v ZDA
in tudi svetovno priznana
fakulteta za TKM. Dvopredmetni
študij akupunkture in kitajske
herbologije, ki ga je izbrala,
ji je prinesel naziv magistra
tradicionalne orientalske
medicine, kitajske in japonske
akupunkture ter kitajske
herbologije. Med študijem in
stažem se je specializirala
za ortopedijo in interno
medicino s herbologijo. Študij
je trajal devet semestrov,
pred tem je treba opraviti
naravoslovne in medicinske
predmete, če potencialni
podiplomski študent ni
zdravnik alopatske medicine.
Po končanem magisteriju
je za pridobitev licence
opravila še dodatne izpite iz
biomedicine, akupunkture,
teorije tradicionalne
kitajske medicine, korejske
akupunkture in kitajske
herbologije na zdravniški
zbornici v Bostonu, na
nacionalni ravni – NCCAOM
(National Certification
Commission for
Acupuncture and
Oriental Medicine),
in s tem pridobila
še naziv diplomat of
oriental medicine, ki je
veljaven po vseh ZDA.
Pridobila je tudi licenco
zdravniške zbornice v
državi Massachusetts
(ZDA) za akupunkturo
in kitajsko herbologijo,
v državi Rhode Island
(ZDA) licenco za naslov
doctor of acupuncture,
že med magisterijem
pa je pridobila certifikat
za učiteljico in zdravilko s či
gongom. Pri mojstru Wen
Wei Ouju se je
učila posebne
energijske
metode
zdravljenja,
imenovane pan
gu shengong
moving form,
ter postala
inštruktorica in
zdravilka; pri
mojstru Tomu
Tamu pa dobila
certifikat za
energijsko zdravljenje z metodo
tong ren. Ima tudi certifikat za
terapijo cranio-sactal.
25
`