ELEKTRIČNA REPORTAŽA

ELEKTRIČNA REPORTAŽA
bese­di­lo: Matej Grošelj foto: Matej Grošelj
Do konca!
n
Na morje za 1 evro
Me bo še imela rada? Dlani so potne
in srce utripa v divjem ritmu, čeprav
na avtocesti tik pred Opatijo vozim
vsega 90 km/h. Pogled sopotnice ne
obeta nič dobrega. Toda pritiski so
bili preveliki, da bi se slabo končalo.
Preprosto se ni smelo, in pika. Je
slišati čudno, mar ne?
Pa sploh ni čudno. Dovolite mi, da vas postavim v zaodrje uvodoma zapisanega kadra. Res smo na avtocesti in res smo tik pred
Opatijo. Srce utripa v ritmu pričakovanja nečesa novega, v našem
primeru uspešno opravljene misije odhoda na morje z enim polnjenjem v povsem električnem Smartu electric drive. Sopotnica pa
gleda predvsem v velik okrogli števec stanja napolnjenosti baterije,
katerega kazalnik je že docela zabredel v rdeče (rezervno) območje.
Brez skrbi, a pojdimo najprej lepo po vrsti.
Nekega petka v letošnjem aprilu. Izvemo, da so v Slovenijo priromali prvi električni Smarti. 55-kilovatni motor s stalnim navorom,
11,5-sekundni pospešek z mesta do stotice in 145 kilometrov dosega z enim polnjenjem. Podatki, ki obetajo veliko in kar kličejo
po preizkusu ... Obljuba boljši polovici, da greva po dolgem času
končno spet na morje, je izpljunila idejo: mar ne bi bilo zanimivo,
če bi se na obalo odpravila kar s Smartom? Približno 120-kilometrska pot bi se morala iziti z enim polnjenjem. Navkljub temu da
proizvajalci v skladu s standardom NEDC dosege odmerjajo precej
radodarno in navkljub temu da so skoraj vsi okoli mene, tudi avtomobilistični zanesenjaki, dvomili o uspešnosti podviga.
Dilem in težav s tem seveda še ni bilo konec: prvič, električnega
Smarta sem za zdaj videl zgolj na fotografijah v prospektu, in drugič, ona o podvigu ne ve še ničesar. Prvo težavo smo rešili s klicem
na ljubljansko podjetje Avant car, ki je električne Smarte že vključilo
v svojo najemno ponudbo (v kateri imajo med drugim tudi prestižne
Tesle). Druga težava se je zdela nekoliko resnejše narave, zato sem
že pred dejanskim soočenjem za vsak primer kar pred ogledalom
uril samozavesten pogled, prepričljiv glas in jasne odgovore. Pričakoval sem namreč vprašanja v slogu »Kaj, s Smartom greva na mor-
34 |
www.avto-maga­zin.si
11 n 2014
11 n 2014
www.avto-maga­zin.si | 35
ELEKTRIČNA REPORTAŽA
Na morje za 1 evro
Smart ForTwo Electric Drive
TEHNIČNI PODATKI
Elektromotor: sinhronski motor s stalnim magnetom – nameščen
zadaj, sredinsko, prečno – največja moč 55 kW (75 KM) – največji
navor 130 Nm.
Akumulator: litij–ionski akumulatorji – kapaciteta 17,6 kW, število
baterijskih celic 93, hitrost polnjena (hitri polnilec 400 V/22 kW)
manj kot 1 ura.
Prenos moči: motor poganja zadnji kolesi – gume spredaj 155/60
R 15 T, gume zadaj 175/55 R 15 T (Kumho Ecsta).
Masi: prazno vozilo 975 kg – dovoljena skupna masa 1.150 kg.
Mere: dolžina 2.695 mm – širina 1.559 mm – višina 1.565 mm –
medosna razdalja 1.867 mm –prtljažnik 220–340 l.
Zmogljivosti: največja hitrost 125 km/h – pospešek 0-100 km/h
11,5 – domet (NEDC) 145 km, izpust CO2 0 g/km.
Bojim se,
da bo ob
tesnem
rezultatu na
koncu prava
nevihta.
je? A prtljaga bo pa po pošti prišla? In še električen je povrhu?
A gre na 'duracellke'? Koliko kilometrov pa lahko naredi? In kje
se polni? Koliko stane polnjenje?«
Soočenje je na moje zadovoljstvo potekalo gladko, vprašanja pa so bila bolj kot kaj drugega plod pristne radovednosti.
Za zdaj torej vse po načrtih. Da, 100-odstotno električen je tale
snežno beli Smart v doplačljivi barvni kombinaciji electric green. Baterije so litij-ionske s trpežnim keramičnim separatorjem,
zmorejo 17,6 kilovatne ure in jih je Daimler razvil v skupnem
podvigu s specializiranim partnerjem. Kot tudi motor, ki je nastal v sodelovanju z izkušenimi Boschevimi inženirji. Z enim polnjenjem 975-kilogramski električni Smart, od običajne različice
je težji za dobrih 100 kilogramov, res lahko prevozi blizu 150 kilometrov – seveda odvisno od zunanje temperature, ceste, vklopljenih porabnikov in sloga vožnje.
Prav zadnji je v primerjavi z motorji z notranjim zgorevanjem
precej drugačen. Spodbuja namreč vožnjo, ki neguje enakomerna
pospeševanja in zaviranja s spuščanjem stopalke za plin. S tem
Smart po eni strani regenerira energijo nazaj v baterijo, po drugi
pa varčuje z obrabo zavor in niža stroške vzdrževanja. Vožnja je še
vedno lahko dinamična, a obenem zvezna in neutrujajoča.
Sobota. Dan odhoda. Potovalni računalnik kaže tovarniških
145 kilometrov dosega, kar pomeni, da so baterije povsem napolnjene. Polnil sem jih s priloženim polnilnikom kar prek povsem običajne omrežne vtičnice, kamor denimo priključite tudi
vse gospodinjske aparate. Povsem prazne baterije tako napolnite v približno sedmih urah, opcijsko pa pri Daimlerju ponujajo
še 22-kilovatni polnilnik, ki na nekaterih javnih in ustreznih domačih (tri faze, 32 amperov) polnilnih postajah Smarta napolni
prej kot v eni uri. Pa se vrnimo v čas odhoda. Zunaj je približno
14 Celzijevih stopinj. Razmere niso slabe, idealne pa tudi ne.
Računam še, da bo, ker Smart še ni utečen, doseg nekoliko
manjši, kot bi bil sicer.
ELEKTRIČNA REPORTAŽA
Na morje za 1 evro
Električnega Smarta so nam za preizkus odstopili pri Avant caru, ki so med prvimi v
Evropi v svojo najemno floto vključili družino električnih vozil po razredih (z leve):
Smart ED, Nissan Leaf, Opel Ampera in Tesla Model S.
Madžarski
kolega,
hvala za
nekajkilometrsko
zavet(rj)e!
38 |
www.avto-maga­zin.si
11 n 2014
Števec stanja napolnjenosti baterije je v Smartu osrednja
znamenitost, proti kateri velja večkrat pogledovati.
Utegne biti zanimivo, pomislim, in 'vžgem' zadevo. Da, ključ
obrnete kot pri običajnem vozilu, le da se ne zgodi nič slišnega.
Nobenega zaganjalnika, nobenih eksplozij v motorju, nobenega
prestavljanja. »Tale vožnja je prav meditacijska,« se mi utrne, ko
se ležerno vključujeva na avtocesto proti morju. Bi se človek kar
hitro navadil, sploh ob današnjem hitrem življenjskem tempu.
Tišina vas spremlja vse do hitrosti, ko se v ospredje prerineta
zračni in kotalni upor. Malo naprej od Vrhnike je števec stanja
napolnjenosti baterije še pri 80 odstotkih. V povprečju se na
poti spuščava, zato me za zdaj še nič ne skrbi. Kljub temu ne
vozim hitreje kot 95 km/h (čeprav brez težav zmore omejenih
125 km/h), saj pri večjih hitrostih poraba energije raste hitreje.
Gospodarna taktika, ki je nekateri ne odobravajo, je tudi vožnja
v zavetrju za kakšnim velikim 'šleperjem', ko uspešno kljubujete
zračnemu uporu in varčujete z energijo. Zgodilo se je prvič, da
v vožnji za tovornjakom nisem trpel in klel. Madžarski kolega,
hvala za nekajkilometrsko zavet(rj)e!
Pri Postojni zapustiva avtocesto, po števcu, ki postaja najina
osrednja informacijska točka, pa imava še približno 55 odstotkov energije. Hm, naredila sva približno 50 kilometrov. Hitra
matematika pove, da se morda vseeno skriva kakšen razlog za
skrb. Zamahnem z roko in si dopovedujem, da bo poraba po
regionalki manjša, poleg tega pa se še spuščam proti Ilirski Bistrici, kjer bom zagotovo regeneriral kakšen kilometer dosega.
Dejansko sem jih pridobil pet, zato se vse do Jelšan in slovensko-hrvaške meje nisem več obremenjeval s števci, marveč sem
raje užival v kot premica zveznem navoru in poskočnem pospeševanju. Hudo! Ko v koloni tik pred mejo čakava na izročitev
osebnih izkaznic, števec napolnjenosti baterije prvič pade pod
20 odstotkov. Z drugimi besedami, prižgala se je lučka za rezervo. Prižgala pa se je še ena 'lučka'. Sopotničin vedri pogled
se namreč počasi začenja oblačiti. Bojim se, da bo ob tesnem
rezultatu na koncu prava nevihta, zato podobno kot vladina
Alenka na proračun zaupnico najini zvezi vežem na uspešnost
električne misije. V mislih električnemu malčku, ki dolgim potem
v prvi vrsti sploh ni namenjen (a se tudi na njih dobro znajde),
vseskozi pošiljam subtilna sporočila: »Če me pustiš na cedilu, te
bom pustil tudi jaz, kjerkoli to že bo!« Grožnje so očitno pomagale, saj je pri Opatiji na voljo še nekaj manj kot 10 odstotkov
energije, dovolj za uspešno dokončanje električne misije. Končni izračun navrže 119 kilometrov in približno 17 porabljenih kilovatnih ur energije. Nisem povsem zadovoljen z dosežkom, a
če upoštevam svojo električno golobradost, rezultat ni slab. Pot
nazaj je premagovanju višinske razlike in dežju navkljub potekala solidno. Nekoliko počasneje, a solidno. Vseeno pa mi vse
skupaj ni dalo miru, zato sem se dogovoril za vnovičen preizkus.
'Moj' Smart je imel takrat za seboj že več kot 1.000 kilometrov
in osem polnjenj. Verjamem, da je že utečen. Relacija enaka, pogoji podobni (s pribitkom pet stopinj). Tokrat sva Opatijo videla
s 27 odstotki preostale energije, kar se je, vključno z obiskom
Moščeničke Drage in lokalnimi obalnimi vožnjami, seštelo v 146
električnih kilometrov, s čimer sva morala prikimati tovarniškim
obljubam. Čeprav sva šla na koncu na električne hlape – ko elektronika po vseh ignoriranih opozorilih voznika motorju z namenom varčevanja že drugič vzame moč – je bilo energije verjetno
še za nekaj kilometrov, ki pa jih nisva želela izzvati.
Za konec še odgovor na vprašanje iz uvoda: »Me bo še imela
rada?« Docela verjetno. Sploh ker je vzljubila električnega Smarta, za katerega pravi, da je v nasprotju z nekaterimi moškimi tih,
odziven, prikupen in učinkovit. Na morje naju je namreč pripeljal
za vsega dober evro energije (poraba 13,5 kWh na 100 kilometrov), kar sploh ni od muh. Mimogrede, pravkar berem njeno sporočilo, zaradi katerega me je začel prevevati občutek, da se bova
z električnimi avtomobili poslej družila še pogosteje ...
Z enim polnjenjem nam je v realnih okoliščinah uspelo pre­
voziti 146 kilometrov, tovarniške obljube so torej dosegljive.
Z 22-kilovatnim
polnilnikom
električnega
Smarta
napolnite v
manj kot uri.
11 n 2014
www.avto-maga­zin.si | 39
`