Veščine sporazumevanja 1

Srednja šola Jesenice
Program predšolska vzgoja
VEŠČINE SPORAZUMEVANJA
Jesenice v septembru 2014
Skripta za interno uporabo
Gradivo zbrala in uredila. Ana Retuznik Bozovičar, prof.
1
BONTON, KULTURNO VEDENJE, OLIKA
Skupek pravil o lepem in kulturnem obnašanju imenujemo tudi BONTON.
 bontón -a m [fr. bon ton iz dober + ton]
1.
lepo, olikano vedenje
2.
pravila ali knjiga o lepem vedenju
Pravila obnašanja je človek oblikoval takrat, ko se je začel zavedati sebe.
Temelji teh pravil pa so zasnovani na etiki, morali in na človekovih vrednotah.
Pravila se s časom spreminjajo, menjajo, nekatera se opuščajo, druga ustvarjajo,
toda namen ostaja vedno isti (urejeni odnosi med ljudmi).
Olika, lepo vedenje so vedno naraven sad notranje srčne kulture in dušne lepote.
Oliko najdemo tudi pri preprostih ljudeh, ki so lepega vedenja niso posebej učili iz
knjig. Nasprotno pa so resnično zoprni ljudje, ki sicer natančno poznajo vsa pravila
olikanega vedenja, nimajo pa notranje srčne kulture.
V primeru srčne kulture bi lahko govorili tudi o etiki (ethos : notranja drža).
Etika si med drugim zastavlja vprašanje, kaj je dobro in prav, kako naj bodo urejeni
odnosi med ljudmi, da ne bo okrnjeno dostojanstvo človeka. Ljubezni do bližnjega
izvira iz spoštovanja do neskončnega dostojanstva človeške osebnosti. Le kdor
druge priznava, priznava njihove zasluge in kreposti, samega sebe pa ne povzdiguje,
le kdor zna samega sebe premagovati, bližnjemu pa odpuščati, le kdor zna krotiti
svoje sebične nagone in je pripravljen drugim pomagati, kdor je hvaležnega srca in
gradi na rasti svoje osebnosti – se imenuje olikan ali kreposten človek.
Kako naj etičen človek ravna v odnosu do drugih?
Ena od poti za približevanje temu cilju je tako imenovano zlato pravilo, ki sloni na
etični drži, ki terja, da z drugimi ravnamo enako, kot bi tudi sami hoteli, da
drugi ravnajo z nami. Le to zlato pravilo poznajo v vseh svetovnih religijah npr.
budizem: »Ne prizadeni drugih na načine, ki bi tudi tebi samemu prizadevali
bolečino". Krščanstvo: »Kakor želite, da bi drugi ravnali z vami, ravnajte vi z njimi.«
Islam: Nihče od vas ni vernik, dokler ne želi svojemu bratu tistega, kar želi zase.
Židovstvo: » Kar je sovražno tebi, ne stori bližnjemu. To je jedro zakona, vse drugo
je komentar. Zelo podobne izreke imajo še hinduizem, konfucionizem, taoizem in
druga verstva.
Ni nujno, da je nekdo vernik v religioznem smislu, tudi kot nevernik, kot gnostik ali kot
iskalec resnice se človek lahko zavzema za držo kot jo priporoča zlato pravilo.
Visoka srčna kultura ni vezana na bogastvo, imeniten stan ali na količino našega
znanja, ampak je vedno le naravni izraz lepe in bogate duševnosti, ki se vselej kaže
tudi v našem zunanjem vedenju, v naših kretnjah in v pravilih našega družbenega
občevanja.
Motijo se tisti, ki mislijo, da so olikani, če se znajo pravilno klanjati, kazati prijazen
obraz in govoriti vljudne besede, da se drugim prikupijo, nimajo pa srčne kulture.
Kulturen človek je vljuden vselej in povsod, do vsakega in v vseh okoliščinah. Pri
prerekanjih ali kadar koga posvarimo in kaznujemo, ne smemo nikoli postati surovi ali
nasilni.
Resnično omikan ni, kdor je korekten samo zaradi ljudi, samo zato, da ga drugi vidijo.
Popolno nasprotje omike in olike je hinavščina. Kdor se hlini, laže in prilizuje, ni
olikan in je daleč od srčne kulture.
Bonton, oliko in kulturno vedenja boste predstavili v svojih govornih nastopih, v skripti
pa nadaljujemo s področjem komunikacije.
2
GOVORNI NASTOP – MOŽNE TEME
Nastop mora trajati najmanj 8 minut. Učenec lahko uporabi Power Point tehniko.
Govoriti mora prosto (ne sme brati). Pisni prispevek mora predhodno oddati učitelju.
Za sošolce mora pripraviti najmanj štiri vprašanja, na katera nato poskušajo
odgovoriti, prav tako pri preverjanju znanja.
Teme:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
Pozdravljanje, zahvaljevanje, predstavljanje
Obnašanje na spletu
Kdaj je primeren stisk roke, kdaj ne in kakšen mora biti stisk roke
Kako seznanim druge ljudi med seboj
Vse o nazivih (profesor, doktor. gospod, gospa…)
Kako vpliva naš zunanji izgled na druge
Nastopanje v javnosti
Tikanje ali vikanje
Kramljanje – o čem se lahko pogovarjam in o čem je bolje da molčim
Obnašanje za pogrnjeno mizo
Vse o ličilih ( ali si za mizo lahko popravljam ličilo?
Kultura pitja različnih pijač (postrežba, nazdravljanje, kozarci..)
Vse o nakitu (kaj je primerno in kaj ne)
Darila
Odnos med žensko in moškim (odpiranje vrat, kdo da komu prednost, kdo
gre prvi po stopnicah..)
Telefonski razgovori
Vabilo (kaj vsebuje, odgovor na vabilo, na kaj sem pozoren) in čestitke
Urejena pričeska
Roke in noge (nega)
Vonj in njegov pomen
Športne prireditve in obnašanje na Prosim, hvala, oprosti
Zabave, ples (bonton)
Za volanom
SMS sporočila
Poslovni bonton
Obutev, čevlji (nega, kaj je primerno in kaj ne)
Poljubljanje in objemanje (kdaj, kje, navade in običaji)
Prvi vtis in njegov pomen
Predstavitev katerekoli znane osebe
Predstavitev države ali kraja s poudarkom na njihovi kulturi
Predstavitev kulturnega gibanja v zgodovini
Literatura: Pravila lepega vedenja, Lepo obnašanje, Se znamo obnašati, 100 vprašanj in odgovorov o dobrem
obnašanju, Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju, Znamo komunicirati?
3
KOMUNICIRANJE
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede »communicare«, kar pomeni:
posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet.
Najširše opredelimo komuniciranje kot pošiljanje, prenašanje in sprejemanje
sporočil.
Ko komunicirajo, ljudje med seboj prenašajo sporočila s pomočjo različnih simbolov
(besed, kretenj, govorice telesa, slik, svetlobnih in zvočnih simbolov).
MODEL KOMUNIKACIJE
KDO?
KAJ?
KAKO?
KOMU?
S KAKŠNIM
UČINKOM?
VAJA
Za popolno razumevanje dopolni zgornje kvadrate z ustrezno besedo.
KOMUNIKACIJSKA POT
Šum oz. motnja se lahko pojavi na vsakem mestu v procesu komuniciranja.
Komunikacija je veliko več kot besede, ki jih izgovarjamo. Raziskave so pokazale, da
je pri nastopu pred skupino ljudi 55% vtisa določenega z govorico telesa – držo,
kretnjami in očesnim stikom, 38% z glasom in samo 7% z vsebino naše predstavitve.
Po nebesedni poti torej posredujemo in sprejemamo večji del sporočila kot po
besedni poti.
ENOSMERNA IN DVOSMERNA KOMUNIKACIJA
Največkrat je komunikacija dvosmerna. Pošiljatelj in prejemnik se med seboj
izmenjujeta, se poslušata in izmenjujeta mnenja. Sporočila se izmenjujejo. Med njima
obstaja dialog.
Le v primeru dialoga imajo udeleženci možnost preveriti, ali so razumeli sporočilo in
ali so drugi razumeli njih!
4
VAJA
Zamisli si in napiši dialog med direktorjem in kandidatom za službo.
Pri enosmerni komunikaciji potuje sporočilo od pošiljatelja do prejemnika, v obratni
smeri pa ne. To imenujemo monolog.
Pojavlja se pri:



avtoritarnih odnosih (služba, družina)
sredstvih javnega obveščanja
hudi prizadetosti
Pomanjkljivost: odsotnost povratne informacije. Ne moremo vprašati, če česa ne
razumemo in ne vemo, ali so naše sporočilo razumeli.
Učinkovita je v primerih, ko ena oseba vodi veliko ljudi (informativni sestanki, izjemne
razmere, vojska)
VAJA
Razmisli in navedi, zakaj večina ljudi ne mara dolgih monologov?
SPREJEMLJIVA IN NESPREJEMLJIVA SPOROČILA
Vedenje ljudi okoli nas doživljamo lahko kot
a. sprejemljivo (torej ga ni potrebno spreminjati)
b. nesprejemljivo V tem primeru imamo 3 možnosti:



spremenimo sebe oz. zaznavanje vedenja
spremenimo okoliščine
vplivamo na drugega, da bi spremenil vedenje.
5
VAJA
Zapišite, kako bi vplivali na brata ali sestro, ki vas moti z navijanjem bučne
glasbe!
VAJA
Opišite situacijo, v kateri je bilo vedenje neke osebe za vas nesprejemljivo
(moteče) ter kako ste ob tem ravnali.
VAJA
Uvrstite vsako od spodaj zapisanih sporočil v ustrezno kategorijo (jezik
nesprejemanja: umikanje, nasvet, moraliziranje, kritika, dajanje vzdevkov… )
a. »Nikar ne počni tega. To se ne sme.«
b. »Če se boš naučil opravljati svoje dolžnosti, se boš zavedel svoje
odgovornosti.«
c. »Ti bučman pametni.«
d. »Saj bo bolje. Samo prespati moraš! Saj veš, do poroke bo še vse dobro…«
e. »Uf! Ta tema ni prijetna. Pogovarjajva se o čem drugem. Kaj si počela v
nedeljo?«
6
DEJAVNIKI USPEŠNE KOMUNIKACIJE
VAJA
Zapišite kakšni pogovori naredijo na vas vtis v tem smislu, da si jih zapomnite
in kasneje o njih še veliko razmišljate?
Svojo komunikacijo moramo nenehno izpopolnjevati. Pot pelje preko prepoznavanja
svoje komunikacije, ozaveščanja (pogosto se ne zavedamo, da komuniciramo in
kako komuniciramo) in razvijanja oz. izboljševanja. Pri tem nam pomagajo povratne
informacije o naši komunikaciji s strani drugih in metakomunikacija (pogovor o
pogovoru in naših sporočilih ). Večinoma je koristno, če poznamo tako svoj in tudi
komunikacijski stil drugih ljudi.
Kvalitetna in uspešna komunikacija temelji na sodelovanju s sogovornikom.
Zavedati se moramo, da je sogovornik drugačna osebnost od nas, da ima
drugačna stališča, pričakovanja, vrednote in čustva. Naše besede vzbujajo v drugih
ljudeh drugačne predstave, čustvene povezave in pomene kot pri nas samih. Zato
vedno obstaja možnost napačne interpretacije sporočila. Sogovornika moramo
sprejeti takšnega, kot je. Vsak ima pravico, da misli, čuti drugače, da izraža drugačna
mnenja in stališča. Pustiti mu moramo, da jih izrazi.












V vsako komunikacijo vstopamo z določenim namenom. Naš namen je lahko
informirati, izraziti mnenje, vplivati na partnerja, dobiti povratne informacije itd.
Preden začnemo pogovor, moramo vedeti, kaj želimo povedati. Kako bomo
prenesli sogovorniku nekaj, o čemer še nam ni jasno?
Pri besednem izražanju moramo biti jasni, in razumljivi. Uporaba kratkih
stavkov, enoznačnih besed in običajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega. Izražajmo se z besedami, ki so razumljive tudi sogovorniku.
Izogibajmo se dvoumnim besedam, izrazom in abstrakcijam.
V pogovoru moramo uporabljati dejstva, se pravi, da ne operirajmo z
zavajajočimi in nepreverjenimi podatki.
Pri posredovanju sporočila bodimo prepričljivi.
Za boljše razumevanje uporabljajmo slikovite primere, ponazoritve, zgodbe.
Izogibamo se pretirani uporabi tujk, strokovnih izrazov, kratic.
Povedi naj ne bodo preveč zapletene.
Navajajmo čim manj abstrakcij in smo čim bolj konkretni.
V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslušanje. S poslušanjem prejmemo
vsebino sporočila, poleg tega pa tudi informacijo o sogovorniku. Dobimo
informacijo o tem, kdo je, kakšen je, kakšen je njegov odnos do nas in kakšen
vpliv bo imelo sporočilo na nas.
Za učinkovito poslušanje moramo biti pripravljeni sprejeti sogovornikovo
sporočilo, pozorni smo na vsebino in iščemo pojasnila za morebitne
nejasnosti.
Sogovornika je potrebno tudi gledati. V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z očmi. Le na ta način bomo pri posredovanju sporočila
dovolj prepričljivi.
7






Opazujemo sogovornikovo nebesedno izražanje, ki kaže na njegov odnos
do nas, do sporočila, njegova čustvena stanja, itd. Opazujemo usklajenost
besednih in nebesednih sporočil in tako dopolnimo vsebino sporočila.
Pomembno je tudi naše vedenje v procesu komunikacije. Tako kot mi
poslušamo in opazujemo sogovornika, posluša in opazuje tudi on nas.
Najbolje je, da smo med pogovorom čim bolj naravni, da povemo tisto, kar
mislimo in čutimo in da se tudi obnašamo tako.
Če je naša besedna in nebesedna komunikacija usklajena, delujemo iskreno.
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine (teme).
Če se pogovarjamo o neki temi z določenim ciljem (npr. doseči sporazum,
uskladiti mnenja, razrešiti konflikt ), je pomembno, da se osnovne vsebine
držimo, dokler ne dosežemo zastavljenega cilja. V nasprotnem primeru
pokažemo našo nepripravljenost na sporazum.
V komunikaciji je velikokrat dobrodošla prava mera humorja, saj zmanjša
napetost in vpliva na sproščenost ozračja.
V pogovoru skušajmo dobiti povratne informacije od sogovornika, kako je
naše sporočilo razumel. Ali ga je sprejel tako, kot smo pričakovali ali
drugače?.
VAJA
Prevajanje nekonkretnega izražanja v konkretno.
Prevedite navedene nekonkretne, nejasne, stavke v konkretne!
» Naša skupina zajčki je vedno najboljša!«
» Mitja, pospravi igralnico!«
» Jutri bomo opazovali naravo«.
» V lijaku ne puščamo umazane posode«!
8
JAZ, TI, MI IN BREZOSEBNA SPOROČILA

JAZ - SPOROČILA
»želim…«
»Kadar zamujaš, me moti…«
Na ta način lahko sporočimo, kaj konkretno je za nas moteče, kakšne posledice ima
to za nas in kakšna čustva ob tem doživljamo.
Samo z jaz – sporočili lahko razvijamo resnični osebni stik!

TI – SPOROČILA
»moraš…«
Imenujemo ga tudi jezik nesprejemanja. Izražamo negativne sodbe, brez jasne
informacije, v čem je v resnici problem. Sporočamo ukaze, nasvete, smešenje,
poučevanje.
Sogovornik doživlja neugodna čustva.

MI – SPOROČILA
»moramo…«
Na ta način prikrivamo lastno mišljenje, želje. Na druge želimo vplivati po ovinkih in
zavračamo lastno odgovornost.

BREZOSEBNA SPOROČILA
»treba bi bilo…«
Popolnoma izključimo sebe in svojo odgovornost.
9
VAJA
JAZ, TI, MI, BOS – SPOROČILA
Razvrstite spodnja sporočila v kategorijo: JAZ, TI, MI in BREZOSEBNA (BOS)
sporočila.
SPOROČILO
JAZ, TI, MI, B O S
»V redu je.«
»Kje pa bomo dobili ta denar?«
»Prizadelo me je, kar si pravkar storil.«
»Oh, to sploh nima nobenega smisla.«
»Zares mi je vzelo pogum, kar se je zgodilo danes.«
»Zelo mi je všeč, toda ne bi smel zapravljati denarja.«
»Počutim se, kot bi hodil po oblakih.«
»Verjel bom, ko bom videl.«
»Počutim se, kot bi imel kamen v prsih.«
»Zelo se bojim, kaj bo storil.«
»Celotna situacija vzbuja strah.«
»Tega jim ne bomo dovolili.«
»To ni to, kar sem hotela. Mislim, da nisem bila dovolj jasna.«
»Zabaven si za družbo.«
»Vsak misli le nase.«
»Ti se vedno kregaš.«
VAJA
JAZ - SPOROČILA
Spodaj je opisanih nekaj situacij. Razmislite, kako bi v njih oddali jaz- sporočilo.
a. Sosed navija glasbo, ki vas moti pri počitku.
b. Nadrejeni želi, da opravite dodatno delo, vi pa še svojega običajnega opravila
niste končali.
c. Sodelavka veliko časa preživi na kavi in klepetu, medtem pa vi opravite večino
dela. To vas moti.
d. Prijateljica vedno, kadar sta zmenjeni, zamudi na zmenek.
10
VAJA
Spodnja sporočila preoblikujte v jaz- sporočila, kjer se da, ostale pa preoblikujte v
pozitivna sporočila.
SPOROČILO
Pozitivno sporočilo
»To ni bilo slabo.«
»Izlet je potekal brez težav.«
»Ne bo ti uspelo.«
»Od 50 nalog jih je 15 narobe.«
»To si se naučil narobe.«
»Upam, da ne boš spet pisal negativno.«
»Nikar ne naredi nobene napake.«
»Če boš lagal, te bodo vsi sovražili.«
»Nujno mi moraš pomagati.«
»To ni slabo, a manjka zaključek.«
»Tega ne bom nikoli znala.«
»Matematika je moja šibka točka..«
»Saj bi rada, ampak sam veš, kako je.«
»Tega pa nisem rekla.«
»Me pa res zanima, kako se bo to končalo.«
»Tvoj pulover ni slab.«
POSLUŠANJE
Pozorno poslušanje je bistvena komponenta pri medsebojnem komuniciranju, je znak
spoštovanja in upoštevanja sogovornika. S poslušanjem bomo zaznali željo, namen,
potrebo sogovornika po pogovoru.
Pri poslušanju poznamo različne ravni. Prav je, da bi se vsi učili aktivnega
poslušanja.
AKTIVNO POSLUŠANJE
Aktivni poslušalec poskuša dekodirati sporočilo pripovedovalca ( nerazumljive
znake, besedno govorico, dvoumna sporočila zna razbrati kot razumljiva kot
sporočila, ki jih pripovedovalec dejansko čuti, pa jih bodisi noče ali ne zna drugače
povedati). Ugiba, kaj sporočilo dejansko izražajo. Pripovedovalca spodbuja k
razmišljanju, iskanju rešitve.
VAJA
ZAPIŠITE PRIMER, ki vključuje aktivno poslušanje
Pripovedovalec:
Poslušalec:
Pripovedovalec :
Poslušalec:
11
TEHNIKA ODPIRANJA VRAT
Uporabna je takrat, ko hočemo pripovedovalcu pokazati, da ga želimo poslušati in se
pogovoriti. Poslušalec uporablja opogumljajoče pripombe.
»Bi povedal kaj več o tem, kar te moti?«
»Kaže, da te to zelo muči.«
VAJA
ZAPIŠITE PRIMER, ki vključuje poslušanje kot tehniko odpiranja vrat
Pripovedovalec:
Poslušalec:
Pripovedovalec :
Poslušalec:
PASIVNO POSLUŠANJE
Poslušalec samo sprejema sporočilo. Občasno je lahko prisotno neverbalno
spodbujanje: kimanje, smehljanje, »mhm«.
VAJA
ZAPIŠITE PRIMER, ki vključuje pasivno poslušanje kot tehniko odpiranja vrat
Pripovedovalec:
Poslušalec:
Pripovedovalec :
Poslušalec
VAJA
Učitelj izbere šest prostovoljcev. Eden ostane v razredu, ostali zapustijo razred.
Učitelj prebere temu učencu tekst, ki vsebuje približno 30 podatkov. Nato postopoma
prihajajo v razred ostali učenci (eden po eden) in učenec, ki je slišal tekst, ga
posreduje naslednjemu sošolcu.
Zaključek: kaj smo se naučili pri tej vaji?
Kako bi še lahko poimenovali različne poslušalce?
Površni poslušalec: ta sliši zvoke in besede, ne sliši pa pomena in namena.
Sliši, vendar ne posluša. Pogosto ga zmoti lastno razmišljanje in drugo
dogajanje v okolju. Mnogi površni poslušalci selektivno sprejemajo motnje iz
okolja zato, da imajo opravičilo, da ne sodelujejo pri pogovoru.
12
Težjim pogovorom se skušajo izogniti, zanimajo jih le podatki in zaključki, ne pa tudi
glavna ideja. Govornik je pri takem poslušalcu zaveden, ker misli, da ga le-ta
posluša in sliši. Take situacije vodijo v nerazumevanje, napake, frustracijo in
slabo delovno vzdušje.
Ocenjujoči poslušalec: ta si prizadeva, da bi slišal, kar sogovornik
pripoveduje, ne razume pa namena. Poskuša se skoncentrirati na vsebino oz.
na kakšno nepomembno podrobnost ali posebnost v govorjenju in ne na
pomen. Pride do nesporazuma, ker je poslušalec prepričan, da je vse razumel,
govorec pa je prepričan, da ga slednji ni razumel.
Aktivni poslušalec: to je najzahtevnejša, najbolj naporna in najbolj učinkovita
raven poslušanja. Poslušalec skuša razumeti sogovornikova čustva, misli,
potrebe, želje.
VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
Komunikacija poteka istočasno na dveh nivojih, verbalnem (govornem) in
neverbalnem (govorici telesa).
VERBALNA KOMUNIKACIJA se nanaša se na VSEBINO (kaj povemo) in je
zavestna, torej jo kontroliramo.
Pozornost in prijaznost sta del našega odnosa do ljudi in ju besede zgolj podkrepijo.
Kako pridobimo pozornost oz. kaj je potrebno, da smo v verbalni komunikaciji dovolj
jasni, glej str.7.
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA je nebesedna in jo označuje govorica telesa
(mimika obraza, pogled, drža rok in telesa…)
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
Vaja
Ko gledaš televizijo, izklopite zvok in opazujte nebesedno govorico
nastopajočih.
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstvi, kot so naša
mimika, geste, gibanje v prostoru, zavzemanje različnih položajev v njem, dotika,
vonja in zvočna podoba govora.
Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot človeštvo. Pri sprejemanju
nebesednih sporočil uporabljamo več zaznavnih načinov (vid, sluh, tip, vonj), zato je
sporočanje bolj učinkovito.
V kombinaciji z besedno komunikacijo jo nebesedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v
neskladju. Lažje kontroliramo besede kot nebesedne izraze. Nebesedno izražanje je
lahko delno naučeno, vendar določeni izrazi niso pod našo zavestno kontrolo.
13
VAJA
Kakšna je vloga tišine oz. premorov v komunikaciji? Obkroži DA ali NE





potrebna za ustvarjalnost in pridobivanje življenjske moči, (hrup) DA NE
komunikacija sam s seboj (težave), DA NE
zavedanje samega sebe, DA NE
umiriti bežeče misli, DA NE
omogoča osredotočiti se na eno stvar DA NE
VAJA
Napišite tri različne načine, kako učitelj sporoči učencu slabo oceno.
VAJA
Zapišite primerne in neprimerne načine v neverbalni komunikaciji.
DRŽA TELESA
PRIMERNO:
NEPRIMERNO:
GESTIKULIRANJE – GIBI ROK
PRIMERNO:
NEPRIMERNO:
MIMIKA OBRAZA:
PRIMERNO:
NEPRIMERNO:
ZNAČILNOST OBRAZA:
NEPRIMERNO:
PRIMERNO:
14
OČESNI KONTAKT
PRIMERNO:
NEPRIMERNO:
DOTIK
PRIMERNO:
NEPRIMERNO:
GIBANJE PO PROSTORU
Proksemika je izraz, ki vključuje položaj in gibanje ljudi v prostoru. Ljudje si
označujemo bližnji prostor, ki ga štejemo za svojega. Prav tako je pomemben
medosebni prostor, ki pomeni fizično razdaljo med posamezniki pri komuniciranju.
PRIMERNO:
NEPRIMERNO:
Drža telesa naj bi odsevala naša notranja stanja, prav tako način hoje in sedenja.
Toga drža naj bi izražala napetost, odklanjanje, polaganje celih stopal na tla pri hoji
moč in odločnost, sedenje na robu sedeža pa pripravljenost na odhod.
Tabela: Vrste medosebnega prostora
RAZDALJA MEDOSEBNI PROSTOR ZNAČILNOSTI
0 – 0,5 m – INTIMNI PROSTOR – lahko se dotikamo, zaznavamo vonj in telesno
temperaturo. Rezerviran je za ljudi, s katerimi smo v intimnih odnosih.
0,5 – 1,2 m – OSEBNI PROSTOR – lahko se vidimo in dotikamo, vendar odnos ni intimen.
Rezerviran je za ljudi, s katerimi smo v prijateljskih odnosih.
1,2 – 4 m – SOCIALNI PROSTOR – lahko se vidimo in slišimo, dotikanje ni možno (uradi,
komuniciramo z manj znanimi ljudmi.
4 m in več – JAVNI PROSTOR – komuniciranje je praviloma bolj neosebno. V tem
prostoru komuniciramo praviloma z neznanimi ljudmi.
Čeprav so ljudje lahko v tesnih pasovih oddaljenosti, še ni nujno, da je tudi njihova
komunikacija tesna.
NEPRIMERNO:


govornik stoji nepremično na mestu
govornik izžareva neko apatičnost, neaktivnost
15
ZNAČILNOST GLASU:








primerna glasnost (povezana s pravilnim dihanjem)
odprtost glasu
naraven zvok
glasnost vibrira glede na poudarke
jakost glasu, kar vpliva na poslušalčevo razumevanje vsebine
povedanega ter na njihovo zaupanje v govornika in v vsebino
primeren ritem glasu, ki poveča variacije glasov
primerna barva glasu
glas je v soglasju z gibanjem telesa
NEPRIMERNO:
 trepetajoč, cvileč, omahljiv, nepovezan, premehek, pretih glas
 preveč enoličen glas, brez poudarkov
 z glasom ne izraža svojih čustev.
OVIRE V KOMUNIKACIJI
VAJA
Razmisli, na kakšne ovire lahko naletimo v komunikaciji.
MEHANIČNE OVIRE: ……………………………………………………………………….
JEZIKOVNE OVIRE : ………………………………………………………………………..
PSIHOLOŠKE OVIRE:………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………………..
16
KOMUNIKACIJSKI STILI – NAČINI KOMUNICIRANJA
ASERTIVNI STIL
»Zadovoljim lastne želje ob spoštovanj in upoštevanju želja drugih.«
Odločno, a odprto vstopa v odnos, pripravljen je na sodelovanje. Komunikacija je
sicer neposredna in ne ogroža druge.
Oseba je sposobna:








dati/sprejeti kompliment
prositi za pomoč
zahtevati
odkloniti zahtevo
izraziti stališče
izraziti razburjenje, jezo
začeti in vzdrževati pogovor
izraziti všečnost, ljubezen
AGRESIVNI STIL
»Jaz zmagam, ti izgubiš.«
Oseba ima težnjo po dominaciji in zanikanju pravic sogovornika. Želi zmagati za
vsako ceno. Deluje sicer odločno, jasno izraža svoja čustva, toda pri zadovoljevanju
svojih potreb druge prizadenejo ali pa v njih izzovejo obrambno reakcijo.
PASIVNI STIL
»Jaz izgubim, ti zmagaš.«
Oseba je nebogljena, nemočna, ignorira lastne pravice. Izogiba se konfliktom, ves
čas okleva in ne pokaže svojih pravih čustev.
MANIPULATIVNI STIL
»Pustil ti bom, da misliš, da si zmagal.«
Oseba hlini in se dobrika, da bi uresničila svoj prikriti namen. S tem zmanjšuje
pravice sogovornika.
17
VAJA
Opišite dva primera manipulacije iz vsakdanjega življenja.
VAJA
KOMUNIKACIJSKI STILI
Navedenih je več situacij in možnih odzivov nanje. Za vsak odziv določite, ali je
ASERTIVEN, PASIVEN ali AGRESIVEN.
a. situacija: Svojega otroka prosite, da pomije posodo, on pa mora napisati
precej domačih nalog.
Odziv:
Zakaj pa ti ne pomiješ? Kaj ne vidiš, da imam kup domačih nalog?
Dobro, mama, bom.
Danes imam cel kup domačih nalog, zato raje ne bi pomival(a) posode in bi
napisal(a) domačo nalogo.
b. situacija: Sorodniki vas na zabavi vabijo k pitju alkohola, toda vi si tega ne
želite.
Odziv:
No, enkrat ne bo škodovalo.
Vsi ste nori! Kaj boste imeli od tega?
Ne, hvala, alkohola ne pijem.
c. situacija: Profesorica se je zmotila pri ocenjevanju vašega izpita.
Odziv:
Pri tej nalogi ste me ogoljufali za deset točk.
Pri pregledu testa sem našel/našla napako pri ocenjevanju.
Ne naredite nič.
d. situacija: Sošolec želi prepisati vašo seminarsko nalogo, vi pa verjamete, da
je prepisovanje nepošteno.
Odziv
Zelo sem se trudil/a in želel/a bi dobiti dobro oceno za svojo nalogo. Ne bi
rad/a tvegal/a, da me pri tem zalotijo.
No, dobro, ampak nekaj besed moraš spremeniti.
To je goljufija!
e. situacija: Pogovarjate se s svojo kolegico in nenadoma ugotovite, da morate
v tem trenutku oditi, sicer boste zamudili. Toda ona želi nadaljevati pogovor.
Odziv:
Resnično bi moral/a oditi.
Ne, ne želiš si pogovarjati z mano! Zaradi tebe zamujam.
Vem, da bi se želela pogovarjati, in predlagam, da se sestaneva zvečer. Se
vidiva!
18
STALIŠČA IN KOMUNIKACIJA
Stališča so prepričanja, čustva in vrednostne ocene do različnih situacij in
objektov. Imajo velik vpliv na naše vedenje. Na osnovi stališč ljudi lahko napovemo,
kako se bodo v določenih situacijah vedli.
So relativno trajna in pridobljena v procesu socializacije.
Stališča vsebujejo tri vrste duševnih procesov oz. tri komponente, ki so med seboj
tesno povezane:
SPOZNAVNA (kognitivna) komponenta
vsebuje informacije, znanje, izkušnje v povezavi s situacijo
EMOCIONALNA (vrednostna) komponenta
vsebuje ugodna ali neugodna čustva in vrednostne ocene v odnosu do
situacije
AKTIVNOSTNA (dinamična) komponenta
je pripravljenost posameznika, da deluje v skladu s svojimi stališči
PRIMER
STALIŠČE: »Sem proti legalizaciji splava.«
Spoznavna komponenta: »Pravica ženske je, da sama odloča o svojem telesu.«
Ali ima tudi otrok pravico, da živi ???
Emocionalna komponenta: »Jezi me, da lahko drugi omejujejo otrokove pravice!«
Aktivnostna komponenta: »V primeru nosečnosti ne bi naredila splav.«
VAJA
UGOTAVLJANJE NEKATERIH SPLOŠNIH STALIŠČ
NAVODILO: Pri vsaki trditvi označite, v kolikšni meri se s trditvijo strinjate.
1.
2.
3.
4.
5.
popolnoma se strinjam
strinjam se
ne morem se odločiti
ne strinjam se
nikakor se ne strinjam
trditev
1
2
3
4
5
1. Smrtna kazen je potrebna in koristna.
2. Ženske bi se morale bolj posvečati družini in gospodinjstvu.
3. Naše srednješolsko izobraževanje je preveč zahtevno.
4. Marihuana bi morala biti legalizirana.
6. Študenti naj dobivajo plačo za učenje.
7. Zdravniki lahko pomagajo umreti na smrt bolnemu človeku, če to želi.
8. Vse vrste cigaret bi bilo treba umakniti iz prodaje.
9. Politiki ne bi smeli imeti toliko privilegijev.
10. Šola bi morala omogočiti dijakom, da sami izbirajo svoje učitelje.
11. Vojska je nepotrebna institucija.
12. Verniki ne bi smeli javno izražati svoje vere.
13. Na TV bi morali ukiniti vse prizore nasilja.
14. Moški bi lahko imeli več žena.
15. Mladi bi morali imeti več svobode.
19
PREDSODKI IN STEREOTIPI
Predsodki so neutemeljena in nepreverjena stališča do skupine ljudi. Nastanejo
na podlagi pomanjkljivih informacij, spremljajo pa jih močna čustva. Predsodki se
izražajo tudi v vedenju, in to v različnih stopnjah, od opravljanja in izogibanja
odnosov do diskriminiranja in nasilja.
Gre za pretirano poenostavljanje, neupravičeno posploševanje, neupoštevanje
mnogih izjem.
Na nastanek predsodkov vpliva zgodnja socializacija, referenčne skupine,
ekonomsko politični izvori- masovni mediji, osebne izkušnje, pomanjkanje
samozaupanja oz. nizka samopodoba…)
Stereotipi pa so sodbe o osebnostnih potezah določene skupine ljudi, ki
temeljijo na nepreverjenih dejstvih ali govoricah.
VAJA
Katere od navedenih trditev, izrekov in ljudskih modrosti so resnične in katere
zmotne? Utemeljite svoj odgovor.







Ženske so bolj čustvene od moških.
Ženska je skrivnost, katere rešitev je materinstvo.
Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska.
Povsem naravno je, da so moški agresivnejši od žensk.
Mati mora otrokom nuditi toplino in podporo, oče pa je tisti, ki postavlja
omejitve in prepoveduje.
Moški so pametnejši od žensk.
Ženska podpira tri vogale hiše, moški enega.
20
KONFLIKTI IN NJIHOVO REŠEVANJE
VZROKI KONFLIKTOV V KOMUNICIRANJU (zapišite)
IZ OSEBNIH RAZLOGOV
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
IZ KOMUNIKACIJSKIH RAZLOGOV
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
OVIRE PRI KOMUNICIRANJU
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
POZITIVNE LASTNOSTI KONFLIKTA
 Spoznavanje problema,
 iskanje rešitev,
 spodbujanje radovednosti,
 samospoznavanje,
 spodbujanje sprememb
METODE REŠEVANJA KONFLIKTOV



jaz zmagam, ti zgubiš
jaz zgubim, ti zmagaš
oba zmagava
VAJA
Kakšno je konstruktivno reševanje konfliktov?
Konflikt v igri vlog
VAJA
Kdaj se dobro in kdaj se slabo prepiram?
DOBRO:



ko premišljujem o predlogih drugih
preložim prepir ko se vznemirim
se zahvalim za zanimanje zame dovolim različna mnenja…




posmehovanje partnerjevemu statusu
osebno napadanje
dogmatske trditve , preveč čustvena govorica
žaljenje
SLABO:
21
KOMUNIKACIJA Z OTROKOM
Temelji, na katerih sloni komunikacija z otrokom
1)
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)
SPREJEMANJE OTROKA
PREPOZNAVANJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE
ODZIVANJE NA OTROKOVA VPRAŠANJA , PROŠNJE
POZORNO POSLUŠANJE
UPORABA POZITIVNIH NAVODIL - (KAJ SE SME?)
SPODBUJANJE NEODVISNOSTI OTROK
UČENJE OTROK, DA SE NAUČIJO SPOROČATI SVOJE IZKUŠNJE,
ČUSTVA
DOVOLJ ČASA NAJ BO ZA POGOVOR, PRIPOVEDOVANJE, RAZLAGO,
OPISOVANJE, DRAMATIZACIJO, IGRO VLOG
SPREJEMANJE OTROKA
Otroci so naše zrcalo. V njih odsevajo naše navade in odnos do življenja.
Toplo in ljubeče komuniciranje naj zamenja kratko in hladno izmenjavo besed.
Odrasli v vrtcu naj se ves čas zaveda, da je otrokom zgled, zato naj deluje vljudno in
pomirjujoče. Naj se izogiba kričanja, pretirane uporabe stavkov, ki se zaključijo s
klicajem. Govori naj mirno, s primernim tonom in situaciji primerne jakosti. Vzgojitelj
naj bo potrpežljiv in vztrajen, naj izbira prave besede, izraz na njegovem obrazu naj
bo veder. Komunikacija naj ne bo narejena, temveč pristna, resnična in spoštljiva.
Kaj vključuje sprejemanje otroka?






Sposobni moramo biti iskreno sprejeti otrokova čustva.
Vedeti moramo, da so razna čustvena stanja pogosto le prehodna.
Počepnemo v višino otrokovih oči in vzpostavimo očesni stik.
Sposobni moramo biti vživljanja v drugega, vendar hkrati ohraniti distanco
(empatija).
Otroci (in nekateri odrasli) so le redko sposobni sami povedati za svoje težave.
Spoštovati moramo zasebnost otroka in zadržati zase, karkoli nam pač pove o
sebi - izjema so stvari, ki škodijo otroku ali drugim.
22
PREPOZNAVANJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE
Pomembno je, da med pogovorom gledamo otroka v oči, iz katerih lahko največ
preberemo, in smo hkrati pozorni na celotno govorico telesa ( drža otroka, kaj počne
z rokami in nogami, s celim telesom…). Govorica telesa ni nikoli zlagana, saj je
odmev otrokovih misli in čustev, odziv na njegovo počutje v vrtcu, odziv na situacijo,
v kateri je… Vsaka misel ima svoj odziv nekje na telesu: refleks na obrazu, premik
oči. Vsak telesni gib se projicira v določen del možganov in zrcalno nazaj.
Sporazumevanje temelji na čustvih, energiji in na besedah. Čustvena energija se
pretaka med vsemi sodelujočimi in vpliva na uspešnost ali neuspešnost
komuniciranja. Pozitivna čustva (veselje, zadovoljstvo, naklonjenost otroku,
zaupanje, optimizem in dobronamernost) vodijo k bogatejši, lepši in uspešnejši
komunikaciji, negativna čustva pa nam zapirajo možnost približevanja in
razumevanja otroka.
VAJA
Telo – mimična in ritmična celota na Power Pointu (izrazi čustev na
otrokovem obrazu).
Desmond Moris je opredelil človekovo telo kot ritmično in mimično celoto.
Ritmična celota se sestoji iz izgleda telesa, njegovega gibanja in govora.
Mimično celoto je strnil v osem osnovnih čustev in sicer:







veselje
sramežljivost
strah
neodobravanje
žalost
jeza
začudenje
Vzgojitelj se usposablja za prepoznavanje teh čustev pri otroku, kakor tudi za
ustrezno reagiranje. npr. otrok je žalosten, vzgojitelj bo poskušal poiskati vzrok
njegove žalosti in mu pomagati, da iz tega čutenja preide v neko pozitivno
čustvovanje.
Otroku nikoli ne omogočamo (pomagamo), da negativna čustva potlači. npr. – otrok
je jezen, mi ga ustrahujemo s kaznijo, če bo še naprej izražal jezo!!!
ODZIVANJE NA OTROKOVA VPRAŠANJA , PROŠNJE
Odrasli se mora vselej odzvati na otrokova vprašanja in prošnje. Najbolje je, da to
stori takoj, ko otrok vprašanje postavi. Če v določenem trenutku nima časa ustrezno
odgovoriti, naj otroku to takoj pove in na kratko razloži zakaj in ob kateri priliki bo
odgovoril. Odgovori naj bodo jasni, otrokom razumljivi. Dobro je, če se na kakršenkoli
način prepričamo, ali in kako je otrok odgovor razumel. Pri odgovorih je potrebno
upoštevati razvojne značilnosti otrok ( starost, prejšnje izkušnje..).
23
Otrokom damo tisto informacijo, ki jo potrebujejo in jih po nepotrebnem ne
bremenimo s podatki, ki jih ne potrebuje ali ne razume.
VAJA
igra vlog/ vzgojitelj, 3 otroci
Prvi otrok pripoveduje, kako je bilo včeraj doma.
Drugi otrok sprašuje o npr. soncu.
Tretja deklica prosi za pomoč pri izdelavi kitke.
Opazujemo, kako se odziva vzgojitelj.
POZORNO POSLUŠANJE
Za aktivno poslušanje in tudi za sprejemanje moramo imeti voljo in čas.
Pozorno poslušanje je bistvena komponenta pri medsebojnem komuniciranju, je znak
spoštovanja in upoštevanja otroka. S poslušanjem bomo zaznali željo, namen,
potrebo otroka po pogovoru.
Vedeti moramo na katere otrokove besede se je potrebno odzvati in kako in katere
besede pustimo (otrokov samogovor…), brez ,da bi se nanje odzivali.
Stavki naj bodo smiselni, pogovor odprt. Aktivno poslušanje je pot do naklonjenosti.
V neposredni komunikaciji za poslušanje ni dovolj le uporaba sluha, temveč vseh
čutov sprejemanja: vida, voha…Stoodstotno, aktivno poslušanje torej pomeni, da
zaznamo spremembe pri drugih ljudeh, da znamo brati obraze, gibe, dlani, rog..,
govorico telesa. Pomeni tudi ustrezno odzivanje na sogovornika, v našem primeru na
otroka in na njegove potrebe.
Čeprav že samo poslušanje, daje otroku (in odraslemu) občutek, da nas zanima, da
ga sprejemamo kljub težavam in ga hkrati spodbuja k nadaljnjemu govorjenju, pa v
razgovoru z otrokom lahko uporabljamo tudi druge različne komunikacijske tehnike, s
katerimi poskušamo sami priti do jasnejše podobe oz. boljšega razumevanja otroka
in njegovega doživljanja.
VAJA
Poudarjanje pomembnih izjav
Pri tej tehniki je naš osnovni namen usmerjanje pozornosti; poudarjamo nekaj iz
otrokovih izjav zato, ker se nam zdi pomembno zaradi našega razumevanja ali pa
menimo, da bi moral otrok temu posvetiti več pozornosti oz. dati nečemu večji
pomen. npr.: "Od tega, kar si mi rekel, me posebej zanima … Ali lahko o tem poveš
kaj več?" ali "Vtis imam, da je … to zate prav posebno pomembno."
Otroku pomagamo uvidevati, razumeti, spreminjati itd. njegovo delovanje
(komunikacijo, čustvovanje, odnose, vedenje itd.).
24
VAJA
Igra vlog: otrok govori vzgojitelju, kako je preživel dan v bazenu z dedkom in
babico, prišlo je tudi do konfliktov. Vzgojitelj sprašuje s vprašanji,ki so
poudarjena zgoraj.
UPORABA POZITIVNIH NAVODIL - (KAJ SE SME?)
Omenili smo že, da naj bo v komunikaciji z otrokom čim manj stavkov, ki se zaključijo
s klicajem. To je pa običajno v primerih, ko otroku zapovedujemo in prepovedujemo,
česar ne sme početi. Bolj primerno je, če otroku povemo, kaj lahko dela. Npr. če
otroku povemo, da ne sme lepiti nalepk na okenska stekla, mu zraven povejmo, kam
jih lahko prilepi.
VAJA
Spremenite naslednje stavke v pozitivno sporočilo!










Ne skači!
Ne kriči!
Polil boš čaj!
Ne barvaj čez črto!
Spet ti Jaka!
Tišina? Mir!
A si se polulal!
Ne hodi po travi!
Ne govori s polnimi usti!
Če ne boš priden, se ne boš smel igrati z lego kockami!
VAJA
Izražanje konstruktivne kritike
Napišite pet stavkov, ko ste bili kritizirani ali ko ste kritizirali. Teh pet stavkov
prevedite v konstruktivno kritiko, v kolikor so vsebovali elemente razdiralnosti.
V paru preigrajte izbrana sporočila. Napišite, kako se počutite ob konstruktivni in
kako v destruktivni kritiki!
Primer:
Napišite tri načine, kako vzgojitelj sporoči otroku, da mora pri obroku sedeti za
mizo!
25
SPODBUJANJE NEODVISNOSTI OTROK
Že v drugem letu se pri otroku pojavi želja po neodvisnosti (sam, sam….). V
komunikaciji z otrokom seveda starosti primerno to potrebo poskušajmo v čim večji
meri uresničiti.
VAJA
"Praviš, da ničesar ne znaš prav narediti, jaz pa vem kar za nekaj stvari, ki si
jih storil zelo dobro." Primeri!!!
Igra vlog: otrok riše in želi, da mu vzgojitelj pomaga.
Neskladnost med otrokovim videnjem sebe in videnjem drugih otroka (npr. VZ:
"Povedala si mi, da mamici ne bo všeč tvoja risbica, vendar je bila ona še
vedno vesela kateregakoli izdelka, za katerega si se tako potrudila.")
Soočanje bo sprožilo pri otroku manj odpora, če bomo v sporočilu poudarili lastne
pomisleke (npr. VZ: "Ne bi želela, da to razumeš, kot da te želim kritizirati, samo
odkrito ti hočem povedati, da si rekla …, potem pa si storila …").
Manj ogrožajoče deluje soočanje tudi, kadar spregovorimo o našem namenu (npr.
VZ: "Moj namen ni v tem, da se spremeniš, ampak le da razmisliš, da te drugi
vidijo drugače kot vidiš samega sebe." ali "Nočem te kritizirati, želela bi si le
razumeti, kako to, da si najprej …, nato pa …").
SPODBUJANJE SPOŠTLJIVE KOMUNIKACIJE
Uporaba besed kot so prosim, hvala…
Otroci prevzemajo način govorjenja odraslih, njihove besede vljudnosti ali surovosti,
prizanesljivosti ali napadalnosti. Seveda v vrtec prinesejo tudi način komuniciranja od
doma. Ko se začnejo zavedati različnih stilov komuniciranja, začnejo primerjati
govorjenje in obnašanje vzgojiteljic, kakor tudi govorjenje in obnašanje drugih otrok.
Če ima otrok starše, ki se trudijo za vsestransko dobro komunikacijo, bo vzgojiteljev
prispevek skupaj z družinskim, pomembna dota, ki jo bo otrok ponesel s seboj v
življenje kot osnovno življenjsko naravnanost.
V vrtcu na nek način nadaljujemo oziroma negujemo tradicijo, že ustaljene oblike
druženja : proslave rojstnih dni, obletnic, proslavljanje različnih praznikov, skupni
izleti, ogledi različnih predstav, dogodkov…Vse te oblike druženja potrjujejo otroka v
njegovi istovetnosti, v istovetnosti njegove kulture in mu kot taki dajejo tudi občutek
varnosti, ki je med prvimi in najpomembnejšimi socialnimi potrebami vsakega otroka.
Otroka večkrat pohvalimo : » to si pa lepo povedal«, ali nam lahko še enkrat razložiš,
zakaj velikan ni padel z visoke skale.
26
VAJA
Neprimerne besede,kako reagiramo?
VAJA:
 neskladnost med besednimi, glasovnimi in telesnimi sporočili (npr. VZ: "Rekel
si, da te ni sram, pa sem opazila, da se tamle skrivaš«)
 neskladnost med besedami in vedenjem (npr. VZ: "Praviš, da se ne maraš
Lare, pa sem opazila, da se že celo dopoldne igraš le z njo.")
 nekonsistentnost med preteklimi in sedanjimi izjavami (npr. VZ: "Sedaj mi
pripoveduješ, kako ne maraš hoditi na sprehod, še včeraj pa si prav ti
predlagal, da počnemo to.")
PRIMERI SPOŠTLJIVE KOMUNIKACIJE (SMEM, HVALA, OPROSTI)
VAJA
'Smem to storiti?
Ti je v redu, če to storim?', torej s tonom prošnje za dovoljenje. Recímo hvala, hvala
za ljubezen!
Kolikokrat ti rečeš hvala svoji mami ali svojemu očetu?
'Koliko dni mine, ne da bi izgovorili te besede: 'hvala'...In zadnja je: oprosti.
Vsi pogrešimo in včasih je v družini kdo užaljen, včasih letijo krožniki, izrečene so
težke besede... Toda prisluhnimo nasvetu: naj ne mine dan, da se ne bi prej
pobotali. V družini je potrebno vsak dan obnoviti mir, a ne gre brez opravičila.
'Oprostite mi'. S tem se začne na novo. Smem, hvala, oprosti.
UČENJE OTROK, DA SE NAUČIJO SPOROČATI SVOJE IZKUŠNJE, ČUSTVA
S tem ko mi sami govorimo o svojih čustvih, učimo le tega tudi otroke. Tudi sicer naj
bi bila naša pogosta vprašanja : kaj sedaj občutiš, kako si se počutil, ko te je Jure
spotaknil, si jezen na…, česa se najbolj razveseliš, kaj občutijo tisti, ki se imajo
radi…
VAJA
Če te prav razumem, …" ali "Ali sem pravilno razumela, da …" ali "Ali …
odraža tisto, kar čutiš (misliš, delaš, hočeš, sanjariš, …)" ali "Kaže, da …" ali
"Meni se zdi …" itd. (npr. ob zgornjih primerih VZ: "Če te prav razumem, si
prav jezna na očeta." ali VZ: "Kaže, da si prizadeta ob tem, kar ti je storil
Matic?").
27
VAJA
Igra vlog:otrok pripoveduje vzgojitelju, kako sta se sporekla z Maticem.
Vzgojitelj se sprašuje: Kaj mi pravzaprav otrok sporoča", "Kaj je bistvo
njegovega sporočila.", "Katera temeljna čustva so v ozadju." itd. Pomembno
je, da tudi, če otrok ne bo govoril o svojih temeljnih čustvih, se bo počutil bolje
razumljenega, kadar bomo v svojem zrcaljenju postavil v ospredje. npr. za zgornji primer: VZ: "Otroci so nemogoči." ali "Neprestano nagajajo."
SPOZNANJA O ZGODNJEM VRSTNIŠKEM PRIJATELJSTVU MED MAJHNIMI
OTROKI
Kaj je pomembno? Vrstniške interakcije morajo biti razumljene kot del velikega
socialnega sistema. Vse dojenčkove interakcije s starši, starejšimi otroki in vrstniki so
del socialne mreže in kot take vplivajo druga na drugo.
Otrok v prvih dveh letih torej potrebuje mamo, očeta, vendar tudi medvrstniške
socialne interakcije.
Dejstvo je, da niso vse situacije v vrtcu enako primerne za zgodnje socialne
interakcije. Npr. za velike neprenosne igrače se zdi, da omogočajo in spodbujajo
izredno pozitivne socialne interakcije, medtem ko majhne, manipulativne igrače od
njih odvračajo.
Negativna čustva so največja v neigranih pogojih.
Velikost skupine tudi vpliva na zgodnje interakcije, interakcije je manj v skupinah
(npr. 6 otrok) kot v parih. Torej so za vzpostavljanje socialnih interakcij pomembne
majhne skupine.
Socialnih interakcij je več v znanih (domačih) situacijah. Malčki, ki so jih opazovali
doma, so izkazovali več interakcij kot tisti zunaj doma.
Dodatek (GLOTTA – center za nova znanja):


SPREJEMANJE SPOROČIL
MOŽGANI IN KOMUNIKACIJA
– stran od 21 - 31
– stran 32
28
29
30
31
32
`