Pravljice o živalih

PRAVLJICE O ŽIVALIH
Črkarice in črkarji 4. a-razreda
1
Draga mamica, rad/a te imam!
Pravljice so nastale po ilustracijah in ob pomoči čarobnega svinčnika pri krožku Nagajive črkarije v
marcu 2012.
Izdano kot darilce za materinski dan, 10 izvodov.
Pravljice uredila Marija Arh.
2
Mark Ravnikar
MEDVED IN ČEBELE
Nekoč je živel velik medved z imenom Kosmatin. Čebelice so mu dajale med za
kosilo.
Šel je spet po med v gozd Temačni. Tja so prišli lovci, ki so medveda hoteli
ustreliti. Čebele so lovca popikale, da je zbežal. Čebele so medveda
Kosmatinčka zelo branile, ker je tudi medved branil čebele. Kosmatin je med
veselo odnesel domov, kjer ga je pojedel.
Naslednji dan se je vrnil in čebele so mu še dale med. Medved je imel
prijateljico miško z imenom Sivka. Med je delil z miško in s čebelami in vsi so
bili srečni do konca svojih dni.
3
Maja Pušnik
BOBI IN MIMI PRVIČ V ŠOLI
Nekoč so v lisičjem brlogu živeli oče lisjak, ki mu je bilo ime Janez, mama Ana
in otroka. To sta bila Bobi in Mimi. Do zdaj sta bila doma, naslednji teden pa
bosta morala iti v šolo. Bila sta radovedna, saj nista vedela, kako je v šoli.
Napočil je prvi šolski dan. Tisti dan sta se veselo zbudila in z mamo odšla v
šolo. Mama je odšla domov. Bobi in Mimi je bilo strah, ker je bil učitelj videti
strog, ampak ni bil. Mama ju je prišla iskat in ju vprašala: »Kako je bilo?«
Otroka sta rekla, da je bilo v redu. Ko so prišli domov, je mama začela kuhati
kosilo, Bobi in Mimi sta šla v sobo in se domenila, da se bosta naslednji dan
delala, da še spita in ne bosta vstala, ko ju bo klicala mama. Po večerji sta
zaspala. Zjutraj, ko ju je klicala mama, se nista hotela zbuditi. Mama je odprla in
zaprla vrata kot, da gre v dnevno sobo. Bobi in Mimi tega nista vedela in sta se
začela pogovarjati, da zaradi učitelja nočeta v šolo. Mama je to slišala in rekla,
da je lahko prve tri dni z njima v šoli. Bobi in Mimi sta se strinjala.
Naslednji dan je šla mama z njima v šolo in že po tistem dnevu sta Bobi in Mimi
rekla mami, da bosta sedaj v šoli sama. Bobu in Mimi se učitelj ni zdel več
strog.
4
Žiga Hribar
PUJSI PEPI IN HLAČE
Nekoč je živel pujsek Pepi. Nekega dne se je šel ven valjat v blato.
Ko se je naveličal te igre, je šel domov jest kosilo. Po kosilu je spet odšel ven.
Bil je utrujen in je zaspal takoj, ko se je zvečerilo. Podnevi je spet odšel k blatu.
Naenkrat je začel jokati. Mami ga je vprašala, kaj mu je. Pepi je povedal, da je
izgubil hlače. Mami ga je malo po riti.
Pujsek Pepi je potem le našel hlače, saj je preiskal vse blato. Še sreča, kakšen bi
pa bil brez hlač!?
5
Lana Pelemiš
PIŠČE IŠČE PIŠKO
Nekoč je živela mama koklja, ki ji je bilo ime Pika. Ravno je odhajala, ko se je
zvalil njen piščanček Piki. Piki je zaklical: »Mama, mama!« Mama ga ni slišala,
zato jo je iskal po svetu.
Kar naenkrat se je zaletel v neko puhasto zver. Vprašal je: »Si ti moja mama?«
Radovedno je stal, saj ni vedel, da je to pošast Jr. Pošast je rekla: »Ne.« Piki je
žalostno pogledal in odšel naprej. Ko se je že vračal domov, je srečal mačko
Lili. Piki je vprašal: »Si ti moja mama?« Mačka Lili je odgovorila: »Sem. Pridi z
mano v lonec.« Piki ni hotel, ker je vedel, da ga bo pojedla. Hitro je pobegnil, da
ga mačka ne bi dohitela.
Končno je prišel domov in kokljo je strašansko skrbelo. Ko sta se zagledala, je
Piki takoj skočil v materin objem. Mama Pika je rekla: »Nikoli te ne bom pustila
samega.« Piki se je na koncu najedel sladke koruze.
6
Aljaž Halilović
MURI IZGUBI KAPO
Nekega dne se je mali muc Muri sankal. Bližal se je božič, ko je Muri izgubil
belo-rdečo kapo s cofom.
Za božič so se zbrali vsi sorodniki. Tisto noč je v Mačjem Dolu zelo snežilo.
Prišel je tudi božiček Peter. Zjutraj je posijalo sonce in Muri je dobil lepo
modro-belo kapo s cofom. S sestrico Mačico in prijateljem Aljažem se je šel
sankat. Muri je prijatelju povedal, kaj se mu je zgodilo s kapo. Aljaž je kopal po
snegu in našel rdečo kapo s cofom. Muri je bil vesel in vsi so se še naprej
sankali. Modro-belo kapo je Muri podaril prijatelju Aljažu.
Drugo zimo je Muri dobil še eno kapo, če bi jo potreboval. Božiček že ve.
7
Lejla Zukić
MIŠKINA DRUŽINA
Nekoč je živela miška Lili. Bila je zelo revna. Imela je prijatelja ježka, ki mu je
bilo ime Maj. Bil je zelo bogat. Stanoval je v veliki hiši.
Lili je hodila od vrat do vrat, da ji kdo da kaj za pod zob. Imela je tudi moža, ki
je bil zelo siten. Nekega dne je ježek Maj dal miški jabolko.
Ko je miška prispela domov, jo je nenadoma začel boleti trebušček. Mož je
poklical zdravnika Janeza in miška je izvedela, da bo dobila dva fantka in
punčko. Nekaj mesecev je minilo, ko je miška dobila otroke. Hitro so rasli in bili
zelo prisrčni. Spomnili so se maminega praznika. Kupili so zelo veliko hrane in
velik avto. Mami so podarili še rdečo pentljico, ker je imela dolge sprednje lase.
Mama je bila zelo vesela vseh daril in je kar vriskala od veselja.
Živeli so srečno do konca svojih dni.
8
Rok Kastelic
KRAVA IN TELIČEK
Nekoč sta živela krava in teliček Pihavc. Rada sta se igrala na pašniku in takrat
je babica rekla: »Rok, vzemi vile in daj kravi in Pihavcu jesti.«
Rok je videl Pihavca v hlevu in ga je peljal k mami kravi. Tam je obema dal
mrvo in krava in teliček sta jedla.
Nekega dne je prišla družina na obisk h kravi in k Pihavcu in je čestitala teličku
za rojstni dan. Star je bil eno leto. Naslednji dan, ko je krava zaspala, je Pihavc
pobegnil v gozd in ni vedel, kam naprej. Po več urah je teliček prišel nazaj k
svoji mami. Kravo je zelo skrbelo, kje je bil njen mladiček in mu je rekla:
»Pihavc, povej, kaj si delal?« Pihavc je povedal, da se je izgubil v gozdu. Mama
je odvrnila: »Pridi sem, pojdiva spat!«
Naslednji dan je teliček vprašal, če se lahko igra s svojimi prijatelji. Mama mu je
dovolila. Pihavc je ubogal mamo kravo in se ni več izgubil.
9
`