brošura - na mladih evropa stoji

Evropsko leto
državljanov 2013
Aktivno evropsko državljanstvo je koncept, ki se razvija skozi razpravo o skupnih evropskih vrednotah ter z razvojem občutka pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu
okolju. To je skladno s širšim razumevanjem državljanstva v smislu aktivne solidarnosti in
medsebojnega spoznavanja ter razumevanja kulturne raznolikosti, zagotavljanja človekovih pravic in demokracije, ki so glavni temelji EU.
Aktivno državljanstvo postaja v EU vedno pomembnejše zaradi občutka izključenosti državljanov iz procesov odločanja in zmanjševanja volilne udeležbe. S ciljem zmanjšanja
demokratičnega primanjkljaja in krepitve participativne demokracije Evropska komisija
državljane spodbuja k odprtemu dialogu in široki javni razpravi o tem v kakšni Evropi si
želijo živeti in kaj od nje pričakujejo.
K vključevanju v razpravo državljane poziva tudi slogan evropskega leta:
»Za Evrope gre. Za vas gre. Vključite se v razpravo.«
2
Pravice državljanov EU
EU temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
EU si prizadeva, da bi državljani EU poznali svoje državljanske pravice in jih polno uveljavljali v vsakdanjem življenju.
Pravica do
prostega gibanja in
prebivanja v EU in
nediskriminacije na
podlagi
državljanstva
Pravice do
izobrazbe in do
priznanja poklicnih
kvalifikacij
Pravica do
peticije
Pravica do
pritožbe pri
evropskem
varuhu človekovih
pravic
Pravice do
iskanja
zaposlitve
in dela
Pravice do
socialne
varnosti
Pravice, ki jih
imajo državljani
kot potrošniki blaga
in storitev
Pravica do konzularne
zaščite državljanov EU,
katerih država na ozemlju
tretje države nima svojega
predstavništva
vir: http://www.evropa.gov.si
Pravice do
zdravstvenega
varstva
Pravice, ki
jih imajo državljani
kot potniki ali
turisti
Volilna pravica
in pravica do
kandidiranja
na volitvah
Pravica
državljanov,
da pozovejo Komisijo,
naj predlaga novo
zakonodajo
3
Perspektive mladih
evropskih državljanov
»Ko govorimo o mladih nikakor ne smemo pozabiti na Evropsko leto državljanov. EU je
leto 2013 posvetila svojim državljanom in njihovim pravicam, vendar ne govorimo zgolj o
informiranju in pravicah, ki jih prinaša evropsko državljanstvo, ampak tudi o spodbujanju
aktivnega državljanstva. Tako med Evropejci kot tudi pri nas v Pomurju je najbolj znana
pravica do prostega gibanja, ki jo pogosto povežemo s pravico do izobraževanja in zaposlovanja v drugih državah članicah.
Pomemben vidik evropskega državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, ki pomeni
predvsem aktivno vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe v življenje skupnosti ter sooblikovanje politik na vseh ravneh. Tudi mladi se morajo bolje zavedati svoje
odgovornosti do sooblikovanja in sodelovanja pri kreiranju prihodnjih politik EU in s tem
svoje prihodnosti«.
Položaj mladih v Evropski uniji ni pozitiven, predvsem v zvezi z naraščajočo brezposelnostjo. Trenutno zaposlitve nima več kot 5 milijonov mladih v Evropski uniji. Potrebno je poudariti, da je ravno Slovenija beležila največjo porast brezposelnosti mladih v letu 2012 na
Evropski ravni. Pri izvajanju svojih aktivnosti se velikokrat soočimo ravno s to problematiko in opažamo ključne vzroke, zakaj brezposelnost mladih še kar narašča. Izobraževalni
sistem v Sloveniji namreč ni usklajen s potrebami na trgu dela oz. znanje ki ga pridobijo
mladi v procesu izobraževanja, ni prilagojeno potrebam po znanju s strani delodajalcev.
Pravtako se premalo poudarja oziroma izpostavlja pomen samozaposlovanja, mladi pa
težko razvijajo svoje podjetniške ideje.
Velikokrat slišimo, da se za trenutno generacijo mladih pojavlja poimenovanje »izgubljena generacija«, vendar pa mora biti cilj vseh akterjev, da se ta potencial pri mladih, ki
trenutno ni izkoriščen v celoti, izkoristi veliko bolje.
Zavedati se moramo, da v času krize potrebujemo ravno nove ideje
in kreativnost pri mladih. Kajti - na Mladih Evropa stoji!
Dejan Bogdan
Zavod PIP, Europe Direct Murska Sobota
4
Ni konec sveta, če v tem trenutku ne najdete zaposlitve primerne vaši izobrazbi ali
zaposlitve nasploh. Vzemite to kot priložnost, da doživite več, si razširite pogled, si
stkete mednarodno mrežo poznanstev, naberete novih izkušenj in kompetenc in dejavno razmislite v čem ste dobri in kako lahko zares uspete!
Priložnosti je veliko, nihče pa jih ne bo zagrabil namesto vas!
Evropska prostovoljna služba - EVS je s strani EU podprta priložnost za prostovoljce v
starosti 18–30 let, da v obdobju od dveh do dvanajstih mesecev razvijajo svoje veščine preko
prostovoljnega dela v skupnosti v drugi evropski državi. EVS je del programa Evropske komisije na področju mladine (trenutno program Mladi v akciji 2007-2013).
Več informacij o programu: http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/1_
mladi_v_akciji/0_Info_o_programu/Vodnik_po_programu_MvA_2013.pdf
Na različnih portalih lahko iščete projekte in organizacije v katerih bi želeli sodelovati kot
prostovoljec: http://ec.europa.eu/youth/evs/aod/hei_en.cfm
http://www.youthnetworks.eu/SearchVacancy.aspx
Leonardo da Vinci – mednarodno poklicno izobraževanje in usposabljanje podpira pridobivanje in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij za opravljanje poklica.
Program je namenjen »svežim« diplomantom brez redne zaposlitve in si prizadeva za
povečanje števila in kakovosti mednarodnih usposabljanj ter prispeva k zaposljivosti posameznikov in njihovi vključenosti na evropski trg dela.
http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx
Opravljanje plačane mednarodne prakse v Bruslju. Pripravništvo za čas petih mesecev
se opravlja pri Evropski komisiji in sicer se delo nanaša na področje prava konkurence, človeških virov, okoljske politike ... Vsakdanje delo v glavnem sestoji iz udeležbe in organizacije
srečanj, delovnih skupin, forumov, javnih obravnav, raziskovanja in zbiranja dokumentacije,
priprave poročil, posvetovanja, podajanja odgovorov, poizvedbe in vodenja projektov.
http://ec.europa.eu/stages/
EURES - pomoč pri iskanju zaposlitve v drugi državi EU, na Norveškem, v Islandiji,
Švici ali Lihtenštajnu. EURES je mreža javnih zavodov za zaposlovanje, sindikatov in organizacij delodajalcev. Brezplačno pomaga iskalcem zaposlitve pri iskanju dela v drugi državi.
Mreža lokalnih EURES svetovalcev zagotavlja dnevno individualno posredovanje zaposlitve
ter svetuje o vseh pravnih, upravnih in praktičnih vidikih bivanja in dela v drugih državah.
http://eures.euroa.eu
5
Maja Mataič
bivša udeleženka programa
IAESTE v Nemčiji in
LEONARDO DA VINCI v Angliji
Moje prvo popotovanje po Evropi se je začelo s pomočjo društva IASTE – študentskega združenja tehničnih fakultet. Potovala sem v Aachen v Nemčiji, kjer
sem prebivala štiri mesece in tam tudi delala. Na osnovi svojega strokovnega
dela sem napisala diplomsko nalogo, izkušnje pa so mi bile v pomoč pri nadaljnjem študiju.
Vedela sem, da želim na vsak način iti ponovno v tujino. Slišala sem, da obstaja program
Leonardo da Vinci, ki je namenjen vsem mladim diplomantom, zato sem prosila profesorico na fakulteti za pomoč. Preko njene mreže poznanstev na fakultetah sem uspela hitreje
dobiti privolitev države gostiteljice (Univerze v Leedsu, Angljija), Univerza v Mariboru pa je
ob tem prevzela vlogo pošiljajoče države.
6
Pomemben je bil močan motiv, da bom šla, da bom sama zaživela v tuji državi in cilj, da
si bom pridobila neke nove izkušnje, katerih si v Sloveniji ne bi mogla. Vsekakor bi priporočila mladim, da gredo in poskusijo, kajti svet ni le v knjigah in zemljevidih, svet je tam
zunaj. V času šestih mesecev trajanja programa sem se naučila in doživela stvari, o katerih
bi lahko doma samo sanjala. Odlično sem se naučila angleškega jezika, spoznala nove
zanimive prijatelje iz vsega sveta, uživala, potovala in spoznavala drugo kulturo. Postala
sem bolj samostojna in razgledana oseba.
Pravzaprav je tako, da te ena zgodba pelje v drugo in pred iztekom programa sem si našla
delo kot prostovoljka pri organizaciji, kjer smo delali na izmenjavi rabljenih oblačil. Ostala
sem še nadaljnje štiri mesece in bi najbrž še dlje, če medtem v Sloveniji ne bi dobila službe.
7
Valentina Škafar
bivša EVS prostovoljka v Španiji
Nekoč sem nekje prebrala, da je v bistvu svet zunaj kot ena velika debela knjiga in
da tisti, ki ne potuje, oziroma nikoli ne zapusti svojega domačega okolja, pravzaprav prebere samo eno poglavje. Sama sem že od malega zelo rada brala, najprej
ta prave knjige iz knjižničnih polic, potem pa sem začela »prebirati« prva poglavja
pisana nekje v tujini. Najprej preko zelo enostavnih in kratkoročnih mladinskih izmenjav (preko programa Mladi v Akciji), ki mladim omogoča druženje in sodelovanje s
sovrstniki iz cele Evrope na različne tematike. Navdušilo me je tovrstno neformalno
nabiranje znanja in izkušenj, zato sem se po faksu odločila, da bom nova poglavja
»velike debele knjige« definitivno »prebirala« še kje v tujini.
Že v času mladinskih izmenjav sem izvedela za program Evropska prostovoljna služba, ki
mladim omogoča, da lahko odpotujejo tudi za leto dni v neko drugo državo Evropske unije
in si z delom pri izbrani nevladni organizaciji nabirajo nove delovne izkušnje. Ta program je
zelo zanimiv in zelo dober, predvsem zaradi tega, ker omogoča izkušnjo v tujini tudi tistim,
ki ne študirajo. To pomeni, da je namenjen prav vsem mladim, mlajšim od 30 let.
Moja prva taka dolgoročna izkušnja bivanja v tujini je bila v Španiji. Zakaj sem se za to
odločila? Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da je pomembno, da razbijemo meje v naših
lastnih glavah. Se pravi, da se postavimo v neke nove situacije, ki so v bistvu novi izzivi
in ki ti veliko povedo o samem sebi. Meni osebno ni šlo toliko za delovno izkušnjo, čeprav
seveda je to prva in skoraj najpomembnejša stvar pri taki prostovoljni službi, ampak je v
meni tlela motivacija po čisto osebni izkušnji.
Ko enkrat začneš »brati« knjige v tujini oziroma svetovne knjige, ko zapustiš svoje območje
udobja in okusiš življenje nekje drugje, te le-to lahko zadane, kot droga in te kar potegne,
da si želiš še več takih izkušenj.
Po letu dni prostovoljnega dela sem se odločila, da bom ostala v Španiji. Vpisala sem se
na magistrski študij in ga uspešno končala ter zatem dobila tudi možnost opravljanja
mednarodne prakse v Bruslju. Pridobiti si tako delovno izkušnjo v tujini je neprecenljivo,
8 saj imaš kot iskalec zaposlitve veliko prednost pred drugimi kandidati na trgu delovne sile.
Postopki in papirji, ki jih je potrebno urediti pred odhodom v tujino lahko koga odvrnejo,
da bi zares poizkusil in se zato zgovarjajo, da je to težko, da je težko priti zraven, ampak
jaz zmeraj pravim, kjer je volja, je tudi pot. In če si resnično želiš neke take izkušnje, te birokratski postopki pravzaprav ne bodo ovirali, ampak boš še toliko bolj motiviran in zavzet,
da uresničiš, kar si si zamislil in zastavil.
Najpomembnejša izkušnja je, vsaj zame, bila na osebni ravni. Bivanje in delo v novem
okolju ti omogoči, da začneš na veliko stvari, ki so se ti prej zdele samoumnevne, gledati
drugače. Morda te je v začetku strah, ampak kmalu ugotoviš, da gre le za strah pred neznanim. Ko pa enkrat že stopiš v nov življenjski prostor, ugotoviš, da gre za lepo, prijetno
in pozitivno spremembo, ki je tudi velik izziv, ki te bogati in zaznamuje za celo življenje,
zato nikoli več nisi isti človek. Pridobiš samozavest, zaupanje v samega sebe, se naučiš
bolj odprtega načina razmišljanja, usvojiš drugačen pogled na svet in nase v odnosu do
drugih ljudi. Naučiš se, da so si ljudje iz najrazličnejših koncev sveta lahko zelo drugačni
na prvi pogled, ampak hkrati tudi zelo podobni in blizu.
Vsekakor priporočam vsem, ki se želijo preizkusiti v novih situacijah, da izkoristijo priložnost Evropske prostovoljne službe. Pravzaprav jo priporočam tudi tistim, ki imajo občutek, da niso kos določenim nalogam, saj jim bo ta izkušnja potrdila, da pravzaprav so
sposobni za stvari, ki jih prej nikoli ne bi rekli zase. Samo skočiti je treba in zaplavati in
poglavje v »veliki knjigi življenja«, ki jo pišeš v tujini, postane nekaj edinstvenega. Ti si tisti,
ki imaš v roki pero in lahko začneš pisati naslednjo knjigo, svojo lastno. Tako da, ne bojte
se črnila, četudi si popackate roke, prste, ker ob pisanju tudi le-to izgine. Spomini, izkušnje,
prijateljstva, jezik, dobra piva, dobra hrana pa ostanejo za zmeraj. In četudi se vrnete domov, vedno veste, da imate po svetu prijatelje, ki vas bodo sprejeli odprtih rok, ko boste
čutili, da bi šli ponovno »brat« v tujino kako novo poglavje življenja.
9
Tatjana Baligač
bivša udeleženka programa
Leonardo da Vinci v Italiji
Udeležila sem se programa Leonardo da Vinci, to je program, ki se imenuje tudi »Learning to fly« v okviru Evropske unije in omogoča opravljanje delovne prakse v tujini.
Program je vsako leto razpisan za mlade diplomante in sicer se nanj lahko prijavijo
diplomanti, ki niso diplomirali pred več kot letom dni in še nimajo redne zaposlitve.
Sam postopek prijave niti ni tako zapleten. Potrebno se je prijaviti na razpis takrat, ko je
ta objavljen, priložiti potrdilo o diplomi, napisati motivacijsko pismo v katerem razložimo,
zakaj bi ravno mi bili primerni za takšno usposabljanje v tujini in dodamo še življenjepis z
morebitnimi dosedanjimi izkušnjami, tako formalnimi kot neformalnimi in to je to. Potem
sledi postopek izbire in če smo primerni kandidat, smo izbrani.
Sama sem se prijavila za državo Italijo, saj me Italija navdušuje že sama po sebi, motivacija pa mi je bila tudi učenje italijanskega jezika, pridobivanje mednarodnih delovnih izkušenj in spoznavanje ljudi iz drugih držav. Hkrati je Italija tudi dežela, ki slovi po bogatih
kulturno-umetnostnih spomenikih, kar je področje, ki me izjemno zanima, zato sem bila
10 tudi toliko bolj vesela dela v muzeju, ki sem ga opravljala preko prakse.
S prijavo sem si postavila največji izziv dotlej – kako se bom znašla v tujini, čisto sama
med novimi ljudmi, med tujimi delodajalci in v novih situacijah. Počutila sem se vznemirjeno a hkrati zelo svobodno, da imam priložnost izkusiti nekaj takega.
V Italiji sem bivala slabo leto in lahko rečem, da sem pridobila zelo, zelo lepo življenjsko
izkušnjo. Ne samo izkušnjo opravljanja prakse v tujini, ampak sem spoznala tudi mnogo
prijateljev, lahko rečem, da iz celega sveta. Danes imam tako prijatelje na Novi Zelandiji, v
Ameriki, po Evropi, ki jih lahko kadarkoli obiščem in obratno. Mednarodna mreža znancev
in prijateljev mi zelo veliko pomeni. Izjemen občutek je, ko veš, da nisi omejen samo na
majhen slovenski prostor, kar ti daje nek zalet, varnost, ti daje širino. V času opravljanja
prakse sem si pridobila odlično znanje italijanščine in izgradila svojo samozavest, saj sem
sama sebi dokazala, da sem sposobna sama preživeti leto dni v tujini, da sem se sposobna
znajti in delati v mednarodnem okolju. Hkrati sem dobila odlično referenco, ki mi pomaga
pri iskanju službe in lahko rečem, da je to ena najlepših izkušenj v mojem življenju, kar
sem jih kdaj doživela.
11
Adrian Dan-Vilcan
EVS prostovoljec iz Romunije
pri Ekokulturi Lendava
Ko sem končal magistrski študij in se vpisal na doktorskega, sem začutil, da bi rad poskusil neko daljšo obliko neformalnega izobraževanja. Pravzaprav sem si želel vzeti
odmor od svojega precej aktivnega življenja v Romuniji in začeti nekaj povsem novega. Vse bolj resno sem razmišljal o Evropski prostovoljni službi – EVS.
Skupaj s punco sva začela iskati organizacijo, ki je v Romuniji registrirana kot pošiljajoča
organizacija in sodeluje z gostiteljskimi organizacijami širom Evropske unije. Predstavila
sva jim svoje želje in interese, potem pa čakala, da nama najdejo projekt, ki bi naju lahko zanimal. Ko so nama poslali informacijo o projektu Zavoda Ekokultura Lendava »Eco
Motivation for All Generation», sva bila takoj navdušena nad njim. Začutil sem, da bo
to »pravi odklop«! Napisala sva prijavo, poslala svoja življenjepisa, motivacijsko pismo,
opravila kratek intervju preko Skypa, se dogovorila o podrobnostih preko elektronske pošte in bila sprejeta. Vse je potekalo zelo, zelo gladko in zelo hitro – po mojem mnenju in
doživljanju je bil postopek za nastop EVS res precej preprost.
12
V času devetih mesecev opravljanja Evropske prostovoljne službe, želim doživeti čim več.
Želim se naučiti novih stvari, slovenskega jezika, želim ... želim pridobiti čim več. Ne vem,
kaj naj pričakujem. Nimam seznama pričakovanj, vendar sem prepričan, da bo odlično,
da se bom naučil veliko stvari in da se bom razvil kot oseba.
13
Andreea Iosif
EVS prostovoljka iz Romunije
priEkokulturi Lendava
Vedno sem si želela sodelovati v EVS-u, že odkar sem prvič slišala, da obstaja. Lani
sta se moja prijatelja odločila za vpis v dolgoročni EVS in takoj, ko sem slišala o njuni
izkušnji, sem se odločila, da bom tudi jaz poskusila. Skupaj s fantom sva začela z
iskanjem pošiljajoče organizacije. Ko sva jo našla, sva takoj pričela dobivati novice o
projektih v različnih državah EU. Tudi sicer smo ostajali v stiku. Izrazila sva željo, da
bi EVS rada opravljala skupaj. Razložili so nama, da se lahko zgodi, da bi na takšno
priložnost morala čakati dlje časa, vendar sem imela občutek, da se bo našel pravi
projekt za naju in tako se je tudi zgodilo. Sprva sem mislila, da je postopek prijave za
EVS zapleten, da je dolgotrajen postopek izbora kandidatov, da bom morala opraviti
veliko intervjujev, vendar temu ni bilo tako. Če uspete najti akreditirano pošiljajočo
organizacijo v vaši državi in pravi projekt za vas, bo vse steklo zelo gladko, vse je zelo
preprosto. Za naju je obstajal samo en intervju s pošiljajočo organizacijo in en intervju z gostiteljsko organizacijo in to je bilo to.
Z Evropsko prostovoljno službo sva že pričela in sicer pri Ekokulturi Lendava. Skozi delavnice promoviramo zdravo prehrano, zdrav način življenja in ekološko samooskrbno kmetovanje – permakulturo. Imamo veliko različnih dejavnosti z mladimi, z lokalnim prebivalstvom in lokalno skupnostjo. Uživava, se učiva in učiva druge. Pričakujem, da bom v času
opravljanja EVS izvedela več o sebi, o načinu dela v organizaciji tega tipa in se naučila
slovenskega jezika. Ja, mislim, da sem na pravem kraju, da uresničim svoja pričakovanja
in še kaj več.
14
15
Vladimíra Mazourová
Bivša EVS prostovoljka iz Češke v Sloveniji,
trenutno zaposlena v Sloveniji
Sem Vladimíra. Rodila sem se na Češkem v mali vasici blizu Brna. Kot zavedna vaščanka sem se vedno borila za svoje ozemlje in vas, moje razmišljanje pa takrat zagotovo ni preseglo državnih meja. Pri geografiji in tujem jeziku sem bila zelo slaba, ker
nikoli nisem niti pomislila, da bi mi tovrstno znanje lahko prišlo kdaj prav.
Po fakulteti – umetniški akademiji, sem se srečno prebijala skozi življenje, hkrati pa sem
ugotavljala, da tudi v drugih državah živijo zanimivi ljudje iz moje poklicne sfere, vendar
je bil jezik ovira za nova sodelovanja ali prijateljstva. Ob neki priložnosti sem tako srečala
prostovoljce iz Makedonije in Francije in z njimi celo soustvarjala skozi gledališko predstavo, na žalost pa je bila moja komunikacija omejena zgolj na »zdravo in kako si?«.
Ravno želja, naučiti se tujega jezika, je zame predstavljala prvo motivacijo, ko sem se
odločala postati EVS prostovoljka. Zavedati sem se namreč začela, da me učenje jezika
navsezadnje veseli, če le-to ne poteka v pustih učilnicah. Ravno v tem obdobju je naš
Center prostovoljnih dejavnosti v Brnu, na svojem FB profilu objavil oglas »last minute EVS
Slovenija«. Šla sem poiskat zemljevid, da bi pogledala kje leži Slovenija in ugotovila, da je
precej blizu. Pomislila sem, da se lahko enostavno vrnem domov, če mi delo ne bo šlo in
sem se odzvala na oglas. Čez mesec dni sem že sedela v avtu na poti do Dunaja, Slovenija
pa me je čakala z odprtimi rokami.
16
Moje življenje se je postavilo na glavo. Še nekaj trenutkov nazaj sem bila igralka, pevka,
stilistka, managerka, nato pa samo še Čehinja, ki je prišla v Slovenijo, ki ne govori angleško in ne pozna drugega jezika, kot jezik svoje države. Pričela sem s službo v Mladinskem
centru Dravinjske doline. S Sodelavci smo v letu dni vzpostavili pristne odnose. Bili so mi
vzorniki, učitelji, na koncu smo postali tudi prijatelji. Z veseljem sem se učila angleščine, spoznavala novo kulturo in spremenila svoje mnenje o mobilnosti in odprtosti svetu.
Hkrati sem postala še bolj zavedna Čehinja, ker sem se pričela zavedati raznolikosti in
bogastva kulture iz katere prihajam.
Tudi na lastne »velike« probleme sem začela gledati z drugačne perspektive in ugotovila, da je moj ego v zaporedju življenjskih prioritet preveč pri vrhu, zato sem ga sčasoma
uspela nekoliko znižati. Na najvišjih stopnicah so tako dobili svoje mesto spoštovanje,
toleranca, zdrava samozavest, samostojnost in odprtost.
V svojem EVS projektu sem si pridobila ogromno izkušenj, o katerih ne bi niti slutila, če
bi ostala na poti, ki sem si jo prvotno začrtala, med drugim tudi z izbiro srednje šole in
akademije.
Dobila sem priložnost sodelovanja s starejšimi ljudmi, z režiserjem gledališča, otroki, dijaki, študenti. Sodelovala sem pri formalnem in neformalnem izobraževanju ljudi različnih
starosti in interesov. Pridobila sem veliko kompetenc, ki mi sedaj pomagajo pri mojem
delu – znanje slovenskega jezika, delo s fotoaparatom, kamero in računalnikom. Izboljšala sem svojo angleščino in bolje spoznala svojo lastno državo. V sodelovanju z drugimi
prostovoljci sem stopila v svet medkulturnega dialoga, se naučila tudi drugih jezikov in se
nemalokrat razjezila, da me nihče ne razume .
Menim, da sem se v letu dni, odkar opravljam delo prostovoljke, naučila zelo veliko in se hkrati
priučila pravega vrednotenja stvari. (nekaterim stvarem sem se naučila dati pravo ime)
Zaenkrat res nisem več igralka, managerka ali stilistka, vendar bom vedno Čehinja, hčerka, sestra, prostovoljka, optimistka, in predvsem Vladimíra Mazourová – punca ki je zamenjala svoj svet.
17
Z jasno vizijo
do moči realizacije
Sara Köleš
Ekološka kmetija Krplivnik
Sem Sara Köleš in od junija 2013 gospodarim na 1 hektarju ekološke posesti na Krplivniku, v občini Hodoš. Pripravljam doktorat s področja filozofije, preživljam se pretežno s prevajalskim delom in kot učiteljica angleškega jezika. Sedaj vodim tudi dva
mednarodna projekta za razvoj podeželja.
Na kmetiji postopoma razvijam primarno dejavnost, ki je povezana s pridelovanjem ekološke hrane z upoštevanjem načel trajnostnega kmetovanja – permakulture. To pomeni
uravnoteženo, zdravo, ekološko kmetovanje, ki upošteva pomembni etični načeli: odgovornost za zemljo in odgovornost za ljudi. Vključena sem v program ekološke kontrole
in v tej sezoni sem se odločila zemljo obogatiti z ekološkima ajdo in deteljico, le majhen
del sem odmerila za vrt. Sočasno razvijam tudi sekundarne dejavnosti, ki so predvsem
povezane z razvojem podeželja, še posebej pa turizma v naši občini. Želim vzpostaviti
mrežo učnih kmetij, oblikujem programe mednarodnega sodelovanja s šolami, na kmetiji pa sem do sedaj sprejela dva mlada popotnika preko programa WWOOF (Worldwide
Opportunities on Organic Farms), enega iz Portlanda in drugo iz Montreala. Pravtako sem
gostila okrog 200 osnovnošolskih otrok, ki so se izobraževali o ekološkem kmetovanju.
Življenje in delo na tej kmetiji je zame priložnost, da pridobim velike življenjske izkušnje.
Na to pot sem se podala iz čistega notranjega klica, da je vzpostavitev kmetije, kjer bom
pridelovala ekološko zelenjavo, prava pot zame in vse, kar sodi zraven, sprejemam kot dobro, tudi vse izzive. Kar mi je prinešeno, budno spremljam in jemljem kot učni del življenja,
tako vse preobrazim v snov, na kateri osebnostno zorim. Najpomembnejše, kar sem se kot
nova kmetovalka naučila, je, da sta v mojem življenju bistvena zgolj jasna vizija in moč
18 realizacije te vizije.
Uspeh pa merim predvsem po tem, kako se vsak dan počutim. Zelo dobro se počutim ob
tem, da korak po korak rastem skupaj z nastajanjem kmetije, da postopoma udejanjam,
kar sem si zastavila, da spoznavam domačine in se učim madžarskega jezika. Krplivnik je
prelepa vas in v meni se iz dneva v dan povečuje občutek «doma» in «ognjišča». Še nikjer
drugje, kot prav tukaj, tega nisem tako močno občutila. Zelo rada bivam v tej hiši in na
tej zemlji.
Eko-kmetija na Krplivniku
Krplivnik 17
9205 Hodoš
T: 031 308 488
E: [email protected]
19
Mladi
onstran meja
Simona Ferčak
vodja projekta
Permakulturni Inkubator
Kako preživeti, je vprašanje, ki si ga dandanes zastavlja čedalje več mladih. Možnosti
je veliko, vendar priložnosti ljudje ne vidimo, ker smo preveč osredotočeni na pričakovanja drugih in podvrženi kalupom, ki nam jih je skozi vzgojo vsililo družbeno okolje. Ko bi se znali osvoboditi sledenja nekih splošnih idej in uspeli prisluhniti svojim
notranjim vzgibom in željam, bi odkrili, da imamo pred sabo nešteto možnosti, da
zaživimo polno in kvalitetno življenje.
Na takšno pot želimo posredno popeljati mlade skozi osveščanje in izobraževanje o pomenu in preprostosti samooskrbe. V okviru Ekokulture – Zavod za dialog z naravo Lendava, smo vzpostavili Permakulturni samooskrbni vrt, ki v svojem namenu združuje zeleni
turizem, didaktični eko vrt in priložnost za delovno izkušnjo prostovoljcem iz Evropske
unije. Ravno mednarodna dimenzija našega samooskrbnega vrta omogoča, da se prepričanje in sonaraven način življenja dotakne mladih iz drugih držav Evropske unije, hkrati pa z opravljanjem njihove prostovoljske službe pri nas puščamo odprta vrata za nove
zgodbe »na in ob vrtu«.
Kaj pravzaprav je Permakulturni Inkubator? Je edinstveni primer permakulturne učilnice na prostem, ki se nahaja v čudovitem gričevnatem okolišu v bližini Lendave. Oblika
in struktura vrta po eni strani ohranjata spomin na bogato kulturno dediščino, po drugi
strani pa upoštevata pogoje za ustvarjanje trajnostnega življenjskega prostora s posnemanjem vzorcev iz narave.
20
Skupaj s svetovalno točko, permakulturno posestvo omogoča, da se z ekološkim načinom
samooskrbe podrobneje seznani večje število posameznikov. Obiskovalci spoznajo temeljni princip in prednosti permakulture, ter različice in načine izgradnje dvignjenih gredic
(gomil, korit). Seznanijo se z načrtovanjem zasajanja rastlin in osnovne skrbi zanje, ter s
pomenom vključevanja samoniklih rastlin in živali v funkcionalnost vrta. V okviru permakulturnega inkubatorja zato nudimo vodene oglede samooskrbnega eko vrta, strokovne
ekskurzije za skupine, didaktični permakulturni vrt, praktične permakulturne delavnice in
kulinarične eko delavnice.
Cilj Permakulturnega inkubatorja je prispevek k izboljšanemu gospodarjenju z naravnimi
viri in širjenje okolju prijazne pridelave hrane z upoštevanjem načel trajnostnega kmetovanja – gre za način, s katerim ustvarjamo uravnotežena okolja in vzpostavljamo uravnotežen odnos med etiko, ekologijo in ekonomijo. Projekt je delno sofinanciral Evropski
kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (Program LEADER).
Permakulturni inkubator
Süč 114, Čentiba
9220 Lendava
00 386 41 673 739
www.ekokultura.si
www.facebook.com/permakulturninkubator
21
Bodi pogumen,
upaj si uresničiti
svoje sanje
Polonca Gjörek
lastnica in direktorica podjetja
Ko tekne Bio d.o.o.
Sem Polonca Gjörek, 29-letna diplomirana geografinja, in sem, zaradi spleta okoliščin ter
težke ekonomske situacije v državi, ubrala drugačno karierno pot. Po končanem študiju in
vrnitvi domov v Prekmurje sem hitro ugotovila, da je situacija na področju zaposlovanja
težka, pridobitev zaposlitve znotraj pa tudi zunaj področja geografije se je zdela skorajda
nemogoča.
Morda je bil prav stres zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve tisti, zaradi katerega sem se
začela ukvarjati z jogo. Vadba joge namreč umiri misli, sprosti telo in sproži dobro počutje.
To dobro počutje sem želela deliti tudi z drugimi, zato sem začela organizirati vadbo joge
na več lokacijah po Pomurju.
V decembru 2012, sem dobila pozitiven odgovor na razpis za operacijo Podjetno v svet
podjetništva 2013. Bila sem povabljena na razgovor na Regionalno razvojno agencijo
Mura, ki je zbirala mlade diplomante s poslovnimi idejami. Izmed petdesetih prijavljenih
je bila izbrana tudi moja poslovna ideja lokalnega turizma in športa. Skozi mnoga predavanja, s pomočjo mentorjev in s kontakti uspešnih pomurskih poslovnežev, se je moja
poslovna ideja razvijala ter se na koncu nekoliko preoblikovala in, kar je najpomembneje, uresničila. V juliju sem registrirala svoje podjetje Ko tekne bio, d.o.o. in v septembru
odprla trgovino z ekološkimi izdelki v BTC Murska Sobota. V sklopu operacije Podjetno v
svet podjetništva, sem, kot lastnica novega podjetja, bila tudi nagrajena z obiskom seje v
Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer se je obravnavala tematika »Zaposlovanje mladih
znotraj in zunaj matičnih držav«.
22
Način življenja je področje, kateremu ljudje hočeš nočeš moramo posvečati več pozornosti. Poleg rednega gibanja je pomembno kaj vnašamo v telo in na telo, da poznamo izvor
hrane ter da je le-ta čim bolj raznolika. Pridelava ekološke hrane, kozmetičnih izdelkov,
oblačil in podobno, je podrobno nadzorovana. Vsak izdelek ima svoj certifikat, točno znano je kje in kako je bil izdelek pridelan oz. iz kakšnih surovin narejen. Ekološko ne pomeni
le skrbi zase, ampak pomeni tudi skrb za naravo in Zemljo, ki ji za vse kar nam daje, dolgujemo spoštljivo ravnanje in ohranjanje vseh teh danosti.
Ponosna sem, da sem stopila na pot podjetništva. Vesela, da sem v dejavnost in vizijo
podjetja uspela zaobjeti tisto, kar sicer najraje počnem in v kar z vsem srcem verjamem.
Iskrenost pri delu je bistvena za uspeh, pravtako pa odprtost za nove izzive. Pred mano jih
je veliko in z nestrpnostjo jim grem naproti.
Ko tekne bio, d.o.o.
Ulica Daneta Šumenjaka 7
9000 Murska Sobota
www.koteknebio.si
https://www.facebook.com/biotekaUP
[email protected]
00 386 31 881 531
23
EkoKultura Lendava
Kranjčeva 19
9220 Lendava
00 386 41 673 7 39
[email protected]
www.ekokultura.si
www.facebook.com/pages/Na-mladih-Evropa-stoji
Izvajalec projekta:
Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje
Izdal: EkoKultura Lendava
Fotografije: osebni arhivi, Ekokultura Lendava
Oblikovanje in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik d.o.o.
Naklada: 500 izvodov
September 2013
Vsebina brošure izraža mnenje avtorja in ne predstavlja
stališče Vlade Republike Slovenije.
`